St. 14. V Ljubljani, sobota 5. junija 1920. Fožtnbui platan« v gotovini. Leto L »■ i vul “ Uredništvo ln upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. ................. Telefon štev. 77. i. .. Izhaja vsako soboto. Posamezna številka velja 1 krono. Naročnina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 K, polletno 24 K in celoletno 48 K. — Inserati po dogovoru. ............ izpre« Narodno socijalistična stranka tara na programu kar najbolj ozke »tike socialističnih strank predvsem slovanskih narodov t. j. potom vza lemnosti k mednarodnosti. Slovanske socialistične vzajemnosti pa brez Bolgarov ni, kot tudi močnega Slovanstva ne. Dokler bo imela Jugoslavija okoli in okoli sebe same sovražnike, toliko časa ne bo svobodno dihala. Pustimo v stran minulost, katero so nam narekovali tuji elementi, ki so nas sovražili, Ž' vimo za prihodnjost. In prihodnjosti brez Bolgarov ni. Tega se moramo zavedati vsaj socijalisti, pa če je naši ozkosrčni rodoljubni politiki to Hubo ali ne. Izpreglejmo, da je sovražno razpoloženje med Jugoslavijo ln Bolgarijo v korisc ne nam m ne Bolgarom, temveč našim odkritim ali zakritim, potuhnjenim sovražnikom in nasprotnikom. Da ie tak nazor nehvaležnost proti Srbom? Ne, gospoda, boli papeška kakor si kot le papež sam * Tudi v Srbiji se danes ne govori o Caribrodskem, Trusku ln Bosilogradskem, to Je o pokrajinah, ki naj bi se odtrgale od Bolgarije in združile z Jugoslavijo. 7.& se, da dozoreva spoznanje, da bi nam teh 64.300 Bolgarov iri teh 1555 kvadiatnih km ne prineslo sreče. Sicer pa, kaj nas socijahsle briga nacijonalistična politika revanš! Mi moramo upoštevati dejstvo, da je v Bolgariji, ki ima najbrže tudi dovolj vzroka za grenka očitanja napram Srbiji že iz leta 1913 od dne do dne pod vplivom Stambolijskega močnejše nagnenje, ki stremi za tem, da nastopijo prijateljski odnošaji med Za barikadami. Postavili smo barikade m zastavili pot zmagujočemu kapitalizmu. Proletarska solidarnost se je uveljavila. 2e smo mislili, da ni daleč dan. ko se bo brezpogojno umakni! kapitalistični družabni red — socijalistič-nemu. Čisto gotovo bi se to tudi zgodilo, da niso med proletarskimi vrstami nastale zmede, da ni vsled neodgovornih elementov, ki so se vrinili med proletarske vrste, iz solidarnosti nastala desorganizacija, in da ni zgrešena taktika trgovskih so-sijalistov izbila proletarski vojski orožje iz rok in prodala delavske interese za namišljene gospodarske uspehe. še predno ie prišlo do odločilne-oa boja, je kapitalistična družba do-*egla uspehe, ki jih lahko smatra za zadovoljive, da obdrži že izgubljene pozicije. Kapitalizem se je po izgubljeni vojni zopet organiziral in nastopa danes ofenzivno proti delavskim vrstam. V bankah in družbah »e Je organiziral kapital in zavladal O smotru politične šole. Beseda politika je grškega izvora, izhaja od besede: politike, ta pa je izvedena od Polis to je država. Prvotni pomen te besede je torej znanost ln spretnost vladanja v kaki višji družabni celoti. Ako primerjate bistvo državnega vladanja s pojmom politike, kakor sem ga razložil v svojem izvajanju, lahko uvidite, da se v Jedru ujemata. Natančno poznanje sredstev in metode, politike. Je še mnogo važnejše kot teorija po-litke, ker politika ne operira s teorijami, ampak s sredstvi fn se mora metoda ravnati po sredstvih, j« jasno, da Igrajo sredstva prvo vlogo v praktični politiki. Med raznovrstnimi sredstvi politike -- kajti sredstvo politike je lahko vsaka stvar, blago, denar in človek — pa zavze ma ravno človek najvažnejše mesto, kot organiziran član kake politične skupine (društva, stranke). Človek Coon politikom kakor ga naziva grški filozof Aristoteles, Je sam za sebe le živ političen atom, šele or- lejmo! Bolgarijo in Jugoslavijo. Socijalisti moramo v tem oziru iti meščanskemu javnemu mnenju naprej in poiskati stikov vsaj z bolgarskimi socijalisti. Zavedati se moramo, da bodo iz sovraštva med ob. ’no Jugoslavijo in Bolgarijo želi uspehe zopet sovražniki Slovanstva, med katere štejemo tudi. Rom unijo. Vse se zdi. da nas bodcr^Romun; že itak prehiteli, kajti te dni pride do sestanka med bolgarskim in romunskim ministrskim predsednikom.^' Dolžnost sociialistov vseli smeri je. da iasno in razumljvo povedo, da hočejo med našotflržavo jn Bolgarijo sporazuma m prijateljstva Posebno moramo na tem stati mi narodni so-cijalisti, ki nam je Slovanstvo program. Iz sovraštva med Jugoslavlo in Bolgarijo se bodo okoriščali tujci, kol so se okoristili Romuni z Do-brudžo. Grki s Tracijo. In da ojače nje nasprotnikov Slovanstva ni v našo korist. Je vendar na dlani V korist Slovanstva pa tudi ni uničevanje podjetnega bolgarskega naroda. ki ne more za germanofilsko politiko Ferdinanda Koburškega. Ne delajmo v pomoč antante, ki sovraži Bolgare ne vsled politike iz leta 1915 do 1918, temveč predvsem zato, ker se Bolgari ne dajo tako eksploa-tirati, kot se dajo Grki. Zato taka ljubezen do Grkov in brezobzirnos* proti Bolgarom. Izpreglejmo, kje je naše mesto iti kaj nam narekuje realna politika. Socijalisti moramo v tej realni politiki, ki naj ustvari prjateljske od* nošaje tr.cd nami in Bolgari, predna čiti! na produkcijskem trgu. Delavstvo že danes urav dobro Čuti šibo kapitalistične moči. Ne samo, da je delavstvo v mezdnih bojih, v zadnjem Času ponovno podleglo, tudi v važnih socijalnih vprašanjih izgublja svol vpliv. S socijallzacijo podjetij ni nič. Mesto sccijalizacije, je izvedel kapital nacionalizacijo podjetij in sicer v tem smislu, da je stopil mesto tuje ga kapitalista, na§ jugoslovanski kapitalist. Delavstvo, produktivni sloji nimajo od te reforme nobene koristi. Jugoslovanski kapital ga izrablja ravnotako. kot ga je izrabljal tuji kapital. Agrarna reforma se izvaja tako, da imajo koristi od nje le velika industrijska jmdjetja, kot kaže zadnj> Auerspergov slučaj. Na delavstvo se nihče ue spomni Nihče ne uvidi potrebe, da bi produktivni delavski sloj pritegnil k solastništvu in pravici deleža na čistem dobičku. Vse naj pobašeio posamezni kapitalisti. Delavec naj pa robota tudi v »svobodni državi vse žive dni. ganiziram v kaki politični skupini postane gotova politična potenca. Kot tak pa neobhodno postane človek politično sredstvo v višji taktični enoti, oziroma skupini v društvu in stranki sredstvo, s katerim razpoja-ga politično vodstvo na poseben način, kaker je taktično sredstvo, — da rabim nazorno primero — vojak v bataljonu pod poveljstvom vojskovodje, ki hoče doseči slrate-gičen cilj s človeškimi silami. Vsa diruga siedstva, ki se pri tem upO’ rahljajo, so podrejena človeškim silam. Y politiki gre za človeka v masah,. katero mora politik mneti obvladati in voditi, ako hoče doseči uspehov. Politik mora iz teh razlogov poznati človeško naturo, predvsem njeno notranjo stran, poznat1 pa mora človeka tudi do njegovih socijalnih lastnostih. Človek v stiku in odnosih z drugimi ljudmi, kaže popolnoma nove strani svoje psihične naprave, popolnoma nove duševne lastnosti, ki bi se sicer nikoli ne pojavile. ako bi ne živel že od svojega rojstva kot socijaflno bitje. Vsa ta vprašanja tvorijo predmet posebnega raziskovanja, ki mu pravimo psihologija mas. Delavske zbornice, starostno in bolniško zavarovanje, varstvo dela in druge socijalne reforme pa ostajajo tam, kjer so bile v najžalostnej-ših reakcionarnih Časih. Sicer se o vsem tem veliko konferira in piše. Kapitalisti si nač le mislijo, mi imamo moč, naj le pišejo in govore: uresničiti ne dopustimo nobene reforme, ki bi odvzela samo trohico naši gospodarski nadvladi. Ne govori iz nas malodušje. Delavstvu hočemo samo predočiti neugoden položaj, da jobnovi solidarni boj proti kapitalizmu. Zavedati se mo ramo. da so naše pozicije omajane in naše vrste zmedene. Napeti moramo vse sile, da popravimo, kar je zgrešenega. Organizirati moramo znova svoje vrste, prepojiti jih z upornimso-Udarnim duhom in oditi na vrh barikad, da zbijemo požrešne glave kapitalističnega zmaja. —aa— Na pravo pot! Petletna vojna je vzela ljudstvu moralo in veselje do dela. Krivi so temu kapitalisti, ki so vojno povzročili v svoje imperialistične namene in pognali v boj proletarjjat. Dolžnost vseh voditeljev političnih strank bi bila, ljudstvo privesti zopet na pravo pot in mu zaceliti rane, ki mu lili ie vsekala vojna. Toda voditelji vseli dosedanjih političnih stiank so krenili na napačno pot. Mesto vzgoje ljudstva so izbrali hujskanje in hočejo ljudstvo še huje demoralizirati, vzeti mu vsak čut pravičnosti in veselje do dela. Z clema-goškimi frazami sejejo med proleta-riiat razdor, bijejo boj proletarijata proti proletarijatu in dajejo s tem moč kapitalizmu. Ljudstvu hočejo vcepiti prepričanje, da mora pričakovati pomoči !e od zunaj, ker Jugoslovanski proletarijat po njih mnenju nima dovolj moči, da bi se sam rešil suženjstva kapitalizma. Kot edino rešilno vrv mu ponujajo internacionalo. Proletarijatu hočejo vzeti zaupanje v lastno moč, in ga vreči v žrelo inozemskim internacijonalcem. Vse, kar čuti narodno, zaničujejo in povzdigujejo le tujce. Ne pomislijo, da ie internacijonala. katero kažejo le plašč, pod katerim skrivajo svoj nacijonalni Sovinize.ni. Med vojno so ti intemacijonalci najbolje pokazali, kako si oni nrsliio internacijonafo. Razumljvo je, da so danes, ko so jim njih imperialistični nameni spodlete- li. začeli slepiti z internacijonalo. Prepričani pa smo, da bi takoj, kakor hitro bi nas dobili v svojo oblast, postopali z nami. kakor pred vojno. Vsled ljudske zaslepljenosti se *e posrečilo tem voditeljem pritegniti k sebi velik del proletarijata, kateri hoče danes doseči edino !e zboljšanje a— TiTTn—r ~—me m—aa Navdušenje, depiesrja, panika, slepa vera in z njo združena lahkovernost so psihični pojavi mas. Kaj le pravzaprav bistvo ljudske mase? Masa ni množica ljudi ki je slučajno zbrana na kakem prostoru. Mase ne moremo imenovati pasan-tov na ulici, ki se na kakem oglu srečajo. Množica ali masa je množi ca ljudi, ki se je zbrala v gledališču pri predstavi, kjer je vsa pozornost občinstva obrnjena na junaka pred stave: njegove misli, čustva in volja so obenem misli, čustva in volja ob činstva. Vsa notranjost občinstva se giblje v eni sami smeri, vsi misijo, čutijo ta hočejo kakor z eno samo dušo. kakor, da bi bili vsi eno samo bitje — Ko predstava mine, preneha tudi ta masa. To notranjo enoto različnih ljudi, je povzročila predstava z svojimi miki, ki so delovali na gotovem mestu in v gotovem času. Ta fakt, ta možnost in gibčnost človeške nature, da vsled mikov, zunanjh in notranjih. hitro prehajajo ljudje v mase, duševne skupine, ki trajajo daljši ah krajši čas. je velevažen za politično življenje. Na njem bazira gmotnega stanja, pa najsi bode to na ta ali oni način. Ker mu danes nikdo ne pokaže drugega pota, po katerem bi prišel res do svojih pravic se oprijemajo internacijonale. Politični demagogi so ga s farizejskimi obljubami spravili na kriva pota in dosegli — ne zmago proletarijata. temveč zmago kapitalizma! Ljudstvo bode sledilo voditeljem na teh krivih potih le toliko časa, dokler ne bode vzgojena dokler je nezavedno in zaslepljeno Cim pa bode spregledalo namene današnjih političnih pustolovcev, jim bode obrnilo hrbet in ž njimi obračunalo kajti naše ljudstvo je v jedru pošteno in hodi danes na krivih potih samo vsled svoje nezavednosti, zapeljano po brezvestnih elementih. To ljudsko nezavednost izrabljajo danes razni intemacijonalci in komunisti in mu nočejo pokazati poti. po kateri bode jugoslovanski proletarijat prišel do zmage brez nasilja in brez ba-bajonetov. Nočejo ga vzgojiti v pravem dulin, ker vedo, da bi potem proletarijat spoznal njih namene in jih zapustil. Zato le naša sveta dolžnost, da pričnemo z vzgojo proletarijata. Vzgojiti ga moramo v narodnem duhu, vcepiti mu prepričanje, da Je jugoslovanski proetarljat dovolj močan, da si sam pribori svojo zmago in mu ni treba čakati na pomoč od naših narodnih sovražnikov, psevdo-proletarcev, katerim ni za našo svobodo m ne za naše pravice ampak nas hočejo znova zasužnjiti. Spoštovanje v tujini si bode jugoslovanski proletarijat priboril, če bode pokazal, da ie močan, da se zaveda svojih pravic, da ie pravičen vsake mu, da nikogar ne zaničuje, da pa hoče tudi na svoji zemlji ostati gospodar o rit sam! Dokler pa burno za tujci klečeplazili, nas ne bodo nikdar spoštovali. Kdor trdi. da ne moremo čakati, da bode ljudstvo šele vzgojeno in da moramo i nasilnim prevratom iztrgati kapitalizmu moč, naj bode prepričan, da brez vzgojenega, moralno visokostoječega, narodnučutečega, zavednega proletarijata ne bomo nikdaT iztrgali kapitalizmu iz rok njegove moči, kajti kapitalist ve, da se mu proletarijata, ki se ne zaveda svoje moči. ni bati! Kdor pa misli, da le zmaga proletarijata že dosežena s tem, če pobije par šip in izropa par trgovin, se moti ! To ni zmaga, ampak poraz proletarijata! Zmaga proletarijata se ne bode dosegla z razdiranjem starega, ampak le z ustvarjanjem novega. Nevzgojen proletarijat pa gotovo ni v stanu ničesar postaviti! Zato moramo pričeti z vzgojo ln čimpreje bomo začeli, tempreje bode zmaga naša! D. Vojska možnost politike, je osnova vsakega političnega življenja. Iz mase namreč lahko postanejo organizacije, ako ji damo cilje, kot trajne mike, in vlado ali organ, ki reguliia notranje odnose in vzdržuje maso v enotnosti. Oglejmo duševne lastnosti mase natančnejše. Psihičnost ljudske mase je sicer zelo sprejemljiva, duševnost mase se spreminja, kakor se menjavajo miki, ki nanjo delujejo. Masa je v splošnem za vse mike vsprejemljiva, ker masa čuti, misli in hoče le po raznovrstnih poedincih, ki maso sestavljajo. Značaj dajejo masi poedin-ci po svojih posebnostih. Masa se spremeni v svoji strukturi, ako ji pristopilo nove sestavine - človeška individua in ravno tako, ako od nje odpadejo. Masa delavstva je druga, kakor je masa kmetov ln ta je druga, kakor je masa meščanskega obrtniškega stanu, masa rokodelcev je zopet druga, kakor je masa uradnika, masa slovenskega ljudstva je druga kakor masa italjan. in angleškega naroda. Vendar pa jinajo vse nase Stari in novi socijalizeim Razredna razvrstitev in zakoni revolucije. Ako se oziramo na razne zgodovinske dobe ludstva kot na njegove kulturne epohe, se moramo tudi ozirati r.a posamezne plasti. Iz katerih’ je zložena družba določenega zgo* dovinskega obdobja. Tega vprašanja smo se mimogrede dotaknili že v, zgorajšnjem odstavku, ko smo go* vorili o razmerah v srednjem veku. Tukaj prihajamo k razrednemu nauku. Ne bodem govoril o tem, da obstojajo v družbi razni razredi go* spodarsklh, socijalnih, sploh družabnih interesov in da so ravno ti razredi vzrok razrednega boja - saj to lahko vsak sam vidi. Pojasniti mora-* mo pred vsem, ka< so ti razredi pravzaprav in kakšno je njihovo razmerje med seboj ta kakšno do celo« kupne družabne organizacije Zgodovina in vsakdanje izkustvo nam kaže, da družabni razredi niso nekaka stalna zgradba družabne organizacije in da me med njimi ni mogoče natančno potegniti Kakor rastejo koralni otoki iz morskih glo« bin, tako se nepretrgoma ta auto-matično poraja razredna razvrstitev iz družabnega življenja. In vsaki raz« red zopet kaže sHno raznovrstnost v svoji razvrstitvi, tako da je zeta težko določiti, kje se razred pričenja in kje konča. Razlog za razne razrede leži vi neenakosti ljudi. Pcleg gospodarska neenakosti igra veliko vlogo tudi razumstvena in duševna raznoterost ljudi, da je to resnica, nam priča na« stanek gospodujočih razredov z verskih, oznanjevalcev torej iz verske inteligence, nastanek feudalnega raz« reda v srednjem veku, nadalje stalno, vsakemu vidno dejstvo, da se in« teligentni posamezniki povzpne iz proletarijata v buržuazijo, na drugi strani pa padajo zopet nekateri s višjega zopet nazaj na nižjo družabno slcpnjo. Razredna ravrstitev torej ne po« menja le nastajanje izkoriščevalske in tlačilne organizacije. Je to kakoC samorasla organizacija družabne de« litve dela. Vsakemu razredu v druž* bi pripada posebna naloga, ki je njena rešitev potrebna za prospeb celo« kupne družbe, ta se ta rešitev n« drug način ali od druzega razreda na da doseči. Dokler trajajo te razmere« se ne more torej trditi da je razlog za eksistenco vseh razredov njihova politična in gospodarska moč. temveč mnogo bol! njihova nenadomest« liivost Rlede družabne funkcije, ki jot opravljajo Vlada katoliškega duhovništva j« pričela bledeti, kakor hitro so duhovniki izgubili vodsivo v vedah in postali v tem oziru nadomestlivL Plemstvo je takoj zgubilo tla podi neke skupne znake, ki iin hočemo tu našteti,. Vse mase fluktuirajo, duševna! struktura je nestalna,, gotove znake zdajci masa izgubi in jih pri drugi priliki zopet dobi. To pa vsled velike sprejemljivosti ljudske mase. Človek je namreč v masi mnogo bolj občutljiv za mike, dovzetnejši za razne efekte, ta mnogo lahkovernejšl, kakor če se ne nahaja pod diretninf vplivom mase. Tisti, ki so poslušali govornika na shodu, so mogo boil navdušeni, ogorčeni, kakor tisti, k{ so njegov govor sami zase brali doma. Na shodu ste govorniku ploskali« ker ste se z njim trenotno strinjali, ste slepo vere vali njegovim izvajanjem, šele doma ste začeli pretmšlje« vati in ste prišli do spoznanja, da govornikova izvajanja niso pravilna. Drugi splošen znak mase je nesamostojnost ali njena odvisnost otS krepkih individualnosti. Krepka indvidualnost lahko kakor; plaz potegne ogromne mase za sebof. Primer za to imamo v zgodovini mnogo. Kristus, Aleksander, Hus, Trubar, Napoleon itd. so imeli ogromne mase za seboj. nogami, ko le omogočila množica izobražene inteligence, bogata in mogčna mesta prehod sodne In volne oblasti od feudatnth gospodarjev na vladarja in birokracijo Ko le ogromni ra*vol kulturnih sredstev vseh vrst usposobil Široke vrste l}ud stva tako daleč, da lahko s pomočjo volilnih listkov odločujejo o usodi države, je absolutizem vladarjev in graj*čakv postal nezvdržen. Iti tako ima tudi današnja buržu-azija svoio nalogo v družabni organizaciji. Prevzela je na svoje rame breme izkoriščevanla, organizova-nja in urejevanja vrelcev gospodarske eksistence in gospodarskega bla-gobita narodov. In če bi te svoje naloge ne izpolnjevala več, obdrži svojo gospodarsko moč le do onega momenta, dokler ne dospe ljudstvo na lako stopnjo, da bi z novimi podjetniškimi oblikami moglo nadomestiti njeno dosedanjo gospodarsko funkcijo. Ako pa bi se funkcija (delovanje) buržuazije odstranila predčasno, bi vodila ta odstranitev k gospodarskemu propadanju, k porazu delavstva in k zopetnemu nastanku buržuazijske gospodarske vlade. Z drugimi besedami: Naša sedanja družba ie podobna kristalu, ki Je zložen iz raznih medsebojno si odgovarjajočih delov. Razbijmo kristal in spremenimo ga v raztopnino. V kratkem bodemo videli, vzraste iz razstupnine nov kristal iste oblike in istega sloga, če hočemo Imeti drugačen kristal, moramo vzeti drug« razstopnino, drugo snov. Ce hočemo Imeti drugo. boljšo družbo, moramo meti druge, bol&c ljudi. To ie zakon narave in zato mora biti prva in aajvišja naloga socialističnega gibanja in socijalističtve politike: Ustvarjati nove, boljč« ljudi 1 Ne rečem s tem, da naj se vstvarjajo samo z besedami, ustvariti se merajo tudi s praktičnimi dejanji, kot bodem to pozneje še omenil Potrebno je, da zapopademo, da ae koreni ustroj sedanje družbe, sedanji kapitalistiui družabni red ie v buržuaziji, temveč da moramo vzroke zanj iskati v celokupni današnji družbi. Slaba vzgoja, gospodarska in kulturna neizobraženost delavca je ravno tako silen steber Jneščanske-buržuazne družbe, kot buržuazija sama. Fraucoska revolucija je hotela odstraniti vero in boga, misleč, da se ie rodil bog v cerkvah in ne v ljudeh' Gaje pa tudi odstranila? Nikakor ne! Misel, da je ie potrebno vreči boga iz cerkve in že bode po veri, je bila napačna. Hebertisti, ki so hoteli nadomestiti boga z kultom (čaščenjem) razuma, so se prevarali. Komaj je na Robespiereovo povelje Iz krvavel pod guilotino Hebert s svojim kultom razuma, že se je bog znova plazil v cerkve, najpreu v obliki Robcspierovega« najvišjega bitja«. A ko Je nekoliko mesecev pozneje tudi Robespiere končal pod guilotino ie zginilo z njim tudi njegovo »najvišje bitje« in pojavil se je zopet stari bog z vsem svojim znanim cereinoniJalti im spremstvom. Sedem let pozneje pa ie najsilaejši človek francoske revoluciji Napoleon Bonaparte zopet združil celo Francijo z katoliško vero In ljudstvo je konkordat s papežem pozdravljalo ravno tako, če ne še bolj navdušeno, kot svoj čas čaščenje razuma. Če danes vidimo, da so se ljudske mase tekom devetnajstega stoletja resnično več ali manj otresle vere v cerkvenega boga In oflcJjelno vero si to morda zasluga kake revolucije’ temveč vede in razvoja izobrazbe. Ruski baljševiki so hoteli odstraniti kapitalistično uružbo na podoben način, kot svoj čas iiebert boga. Pozabili pa so kakor Hebert na to, da to družbo ni zgradilo le nekoliko mi-Ijarderjev, temveč, da pon&nja ta družba zgodovinsko obdobje ljudstva. kot so de tinska, mladeniška, moška doba in starost živ genska razdobja vsakega človeka, in iz mladeniča ne bode nikdo napravil z enim mahom zrelega moža; seveda pa ie možno vzgojno dobo nedoraslosti do gotove meje In v gotovem smislu skrajšati. Ravno tako pa tudi ni mogoče kapitalist, družbo krat-komalo odstraniti in postaviti na njeno mesto socijalistično. temveč delovati se mora predvsem nato, da se z vstrajnim in smotrenim delom skrajša vzgojna doba delavstva, dokler ne bode izobraženo dovolj, da prevzame v svojo roko vso gospodarsko organizacijo. Nobena revolucija še ni vstvarila nove družbe, niti je zboljšala. Revolucije le odstranjujejo ovire in zapreke razvoja, otvariajo nam vrata v nov svet, stavijo nas na široko, svobodno polje in nam kličejo: Razbila sem stene, ki so Vas dušile. Sedaj delajte, gradite! To Je pravi smisel revolucije. Kdor pa hoče ž njo doseči več, kakor to. kar Je po naravnih zakonih mogoče. ta ruši dek> revolucije in pripravita tla reakciji. F. Iz čehoslovaške republike. MinuH teden Je stopila ČSR v novo fazo političnega življenja. Redno izvoljeni parlament se Je sestal in tem potom so prišli v zbornico tudi Nemci in Madžari. Ta dva naroda oziroma manlšine teh dveh narodov bodo čehoslovaški republiki povzrofile še marslkako bridko uro. kakor le pokazala takoj druga seja parlamenta, v kateri se je volil prezidreit republike. Nemci so voliH p rezidenta iz svoje srede, nerpškl soc. dem. so oddali prazne listke !n tako Je Ml izvoljen dose-danii prezident Masarvk, kateremu »o Cehi pri vstopu v zbornico priredili najprisrčnejše ovacije, katere so skušali Nemci kaliti s tem, da pri vstopu prezidenta v parlament niso vstali ta skazali časti možu, ki ga spoštule ves kulturni svet. Pred njegovimi očmi jih Je vlekel iz zbornice naslednik svoječasnega avstrijskega WoIfa, dr. Lodgmann, kričeč na Masajka. Ta scena bo morda izpametova-la češke soc. demokrate, če Jim Je kaj do države, to to Jim Je, da bodo izprevideli, da Je z Nemci vsako »kupno postopanje nemogoče bi da morajo iskati stikov in zveze z vsemi češkimi strankami, tedaj tudi s klerikalci in liberalci, brez katerih ie dvetretjinska češka večina m s tem vladna večina nemogoča, kakor bi bila nemogoča izvolitev prezidenta, če bi ga ne bili volili poleg narodnih demokratov tudi klerikalci. Masaryk Je sedal izvoljen za ved no za prezidenta čehoslovaške republike. dokler časa sam ne odstopi varna, ki so bili v nij zaposleni, podržavila. »Da« Je rekel Lema in vzel prar zen formular. »Ni treba druzega kot da vzamem tale btenket in napišem tuka.de ime vaše tovarne, tukajle se podpišem la tukajle napišem ime komisarja.« Delavci so bili jako zadovoljni in so soglasno izjavili, da )e to »tako dobro.« »AH predno podpišem tale blan-keu. ie dostavil Lenin, »dovolite, da vas nekaj vprašam. Najprej, ali veste kje boste dobili surovine za vašo tovarno?« Počasi so priznali, (k ne. »Predpostavljam »je rekel Lenin« da razumete računoslovje in knjigovodstvo rn da ste izdelali podlago, kako zdržati obrat.« Delavci so priznali svojo skrb, da o tel) malenkostih ne vedo prav mnogo. »In konečno, tovariši« je nadaljeval Lenin »rad bi vas vprašal, našli li ste trg. kjer bodete lahko prodali svoje izdelke?« Zopet so odgovorili, da ne. »Dobro tovariši« je rekei Lenin »niste še pripravljeni, da bi mogli takoj prevzeti tovarno v svoje roke. Vrnite se domov in učite se teh reči. Šlo vam bode težko, ustrelili bodete dosti kozlov, a naučili se bodete. Pa pridite čez nekoliko mesecev zopet sem in mogoče bode nacionalizirati vašo tovarno.* Kdor pozna naš program, ve, da Je eno glavnih njegovih pravil stavek, da socijalizem ni samo vprašanje boja in moči temveč tudi vprašanje reda, t. j. da ne zadostuje samo dobiti v svoje roke, tem\ — da se Jo mora znati tudi držati v redu. In za-o poglaša naš program nadalje, da e prva naloga socijalizma izobraziti delavstvo duševno ln praktično. Izšolati ga k gospodarski samostojnosti, ker bre* tega je socialistična preureditev današnje družbe popolnoma nemogoča. Lenin — evolucijonist. Rhyse Wiliamse, znan angleški publicist Je objavil v reviji »Asia« članek, v katerem slika osebnost Lenina, diktatorja Rusije ln kjer pripoveduje o njem tudi sledečo epi sodo: Prišla je k Leninu deputacija tovarniških delavcev s prošnjo, da bi Izdal dekret, po katerem bi se o Zdi se. kakoi, da masa sploh ne misli in da nima nikoli lastne volje razen misli in volje njenih individualnosti. Tretji znak Je sugestivnost ali dostopnost mase za psihične vpliv* posameznikov. To ie možnost prenašati občutke, misli, čnstva in vtv ljo v duševnost mase. Bolečine ranjencev občutimo sami. ko iih vidimo trpeti; masa hitro prehaja zdaj V Jok, zdaj v smeh. Ko se začne eden v pravem trenotku smejati ali Jokati, se obenem smejs ali joka cela množica, ko začne eden na shodu ploskati, udarilo v dlan vsi. ko začne eden \ razredu razsajati, začno z njim vred vsi razsajati, ko vrže eden vojak na begu puško stran, jo vržejo še ostali Tako bi lahko našteli izgledov Iz življenja na svetu brez konca In kraja. Najlažje pa sugerirate masi svole misli in prepričanje. Na tem faktu temelji lahkovernost mase. Misli izgovorjene z afektom prepričanja prenose se prav lahko v duševnost mase. Zato ni treba nobenega argumenta ali razvidnosti, zadostuje duševno razpoloženje mase, ki k> v istem trenot- A kjerkoli nastopimo • tem programom. povsod na.s sprejmejo so-fiijalni demokrati z zasmehom v domišljiji, da intaio le oni patent na socijalizem, dasi velika večina njih niti ne ve, kaj Je socijalizem pravzaprav in njih listi zato razlagajo svojim ovčicam. da proglašamo »meščunsko-buržuasko ideologijo.« Sedaj lahko delavci sami vidijo, da to, kar proglašamo mi, proglaša Uidi že Lenin, ki so ,ra žrtve, brez-potrebne žri v e privedle k spoznanju, da nasilje nikdar ne rodi trajnega uspeha. Neverno, bodo 11 tiv.:: premislili stvar, da bi razumefi, kaj ie Lenin hotel reči; če pa bi premišljali, bi morali spoznati, da je do spoznanja, ki smo ga dobili iz ruske revolucije, prišel tudi njen povzročitelj sam, ko se je po prvih trpkih izkušnjah svojega komunizma nekoliko streznil. Lenin ni samo fantastičen naslednik Marxa temveč ravnotaiko kapitalističnega teoretika Taylora, Id. kakor vemo, uči. na kak način le možno v najkrajšem času najbolje izrabiti del^čevo silo. (Prevsem z do skrajne meie izpeljano delitvijo dela.) In zato ne smatra revolucije 1917 več za revolucijo, temveč pravi: »Revolucija nastane in se uresniči, kadar se bodo mase zavedle svojega zgodovinskega poklica, kadar se bodo dobrovoljno vrnile k disciplini in delu ln vložile v dek) vse svoje velike vstvarjajoče sile.« S tem se Lenin danes Jasno postavlja na stališče evolucije, za predhodno vzgojo mas in v tem, kar Je v Rusiji rodilo boljševiško gospodarstvo. še dolgo ne vidi socijalizma. Zdi se natn, da bo v očeh naših komunistov kmalu tudi Lenin »buržuj« in ireaikcijonar«, ker je pač na naj-lepšl cesti k temu. Boljševiška revolucija v Rusiji je Imela nesporno velikanski pomen za socijalizem, a to s tem. ker Je pokazala, kako se sodJaHzem ne sme uresničevat. Politične vesti. ku obvladuje. Človek v obče rad veruje mislim, ki ustrezajo njegovemu razpoloženju. Neki amerikansk filozof Je to dejstvo človeške narave karateriziral. da Ima človek voljo do verovanja, lzgleda v resnici, da Ima človek včasih več volje never-Jetl, kakor pa razvidnosti, da bi verjel. Masa Je slepa ln zato lahkoverna. Glavno sredstvo po katerem se prenašajo občutki, čustva, rnisll in volja v množici le Jezik, govor ali tisk. Potom besede vzbujamo v množici predstave in misli, s temi pa afekte, ki zopet sprožilo akte volje. Tako prenesemo po zakonih psihičnih zvez vse duševne pojave iz lastne duševnosti v duševnost mase V tem prenašanju lastne volje po mislih in afektih na duševnost mas«, bstoji bistvo sugestije. Cetiti znak mase Je tastlktivnost njenega gibanja. Ta instikthmost bazira na njeni sugestivnosti Dejanja mase izviralo iz slepega prepričanja, za katerega nima razlogov in ih tudi ne išče. Volja mase ie slepa. (Dalje prih.) Za kulfcvml. Na zunaj zgleda tako, kot da so se vse stranke lepo sporazumele ir vstvavile vlado , ki bo konsolidirala notranje odnošaje v državi. Toda temu ni takol V klubih raznih stran’* se že prepiralo in zabavljajo čez koncentracijsko vlado. Resno in smotreno delo Jim ni všeč. ko so pa navajeni na zmerjanja, intrige ln bedasta strankarska zavljanla. Tako-zvani parlament se ne zgane. Volilnega reda ne uzakonijo. Boje se volitev. Čakajo, da se kapitalizem Še bol okrepi. Proletarskemu narodu b^Seio diktrati bodoče kandidate za narodno predstavništvo Javnost hočelo preslepiti s kapitalističnim tiskom, k! dobiva neposredno velike subvencije od vladajočega beograjskega sistema. Tako imamo obcijel-oo spravljivo politično zHStopstvo* dočim Je neoflcijelno pri vseh strankah veliko neodkritosrčnosti, zahrbtnosti in varanja prepotrpežlfivega ljudstva. Toda obračun navzillc vsemu ne Izostane! Crna huernacljonala. Zopet straši klerikalizem pri nas-Opomogli so se izza avstrijskih porazov, prelevili v »dobre« Jugoslovane in prerlli 2c odločilnih mest v državi. Mežnarji, cerkveni ključarji In faimoštri imajo zopet prvo besedo. To vse S pomočjo, onih srbjanskih strank, na katere so klemalci komaj V polminuli dobi poživljali slovenski narod v boi na nož. Danes se rimska intemacJJonala brad s pravoslav-lem, same da pride do zopetne veljave in moči. Crna intemacljonala ubira najžlahtnejše strune socijalne pravičnosti, samo da bi pridobila tal med proletarskim narodom. V svor lem srcu pa nosi strup ln gnjev, sovraštvo in zavist, farlzelstvo in misel pobojstva. Trda preiskušnja se nam bliža, če ne bo jugoslovanski proletarec strl v prah črno vojsko mrtve roke, ki Izdaja narod v službi tuna interesov. Izvoznice. Obeta se dobra letina in obetalo se nizke cens. V kapitalističnemu taboru vlada panika. Navijalcl cen, oderuhi in čHuti so v strahu « predvidene velike dobičk«?. ki bi “h dosegli s Špekulativnim blagom,^ na-jcupičenim v ogromnih množinah. Vlada le zadružno monopolizirala Izvoz. Torej: doma v najkrajšem času nizke cene; Izvoz prepovedan. Kapitalistična trgovina poskuša vse. da ne izgubi niti vinarja. Težke mi Hjone. priguljnfane in ukradene ljudstvu. hočejo kapitalisti obdržati za vsako cena V Beogradu romajo proS- nje in uplivni kapitalistični krogi pritiskajo na vse načine, da se dovol' Izvoz za nakupičeno blago. 2e se slišilo govorice, da bo vlada dovolila izvoz za lansko letino. Ce bi se to res zgodilo, se moralo upreti vsi konzu mentje, ker bi na ta način še dolgo ne prišli do vzdržnih cen najpotrebnejšim živilom. Kai zato. če skrahira ti soč vojnih oderuhov, če bo pa s tem pomagano milijonom revnega ljudstva. Vsaka izvoznica mora biti toliko časa zabranjena, dokler pri nas niso padle cene živiiom na normalno višino in ni ljudstvu zagotovljena vedua prehrana Dvoje ie poti. al< izvoznice ki s tem revolucionarno gibanje med ljudstvo; ali vzdržati prepoved Izvoza In s tem zadovoljiti ljudstvo, ki Je steber države. Malo je upanja, da bo kapitalistična vlada pravo zadela! Mladi ljudje, marši Kadar prvakom nar. demokratske stranke poldelo vsi razlogi zoper kakšne socijalno politične naredbe, takrat se spravijo na — mlade uradnike, na mlade politike tn mlade poverjenike. Vseh navedb, ki liberalcem niso všeč, so krivi mladi ljudje. Posebno poverjenik za socijalno skrbstvo dr. Oosar. ki Je klerikalec In se torej ne vlečemo zanj kot politika — le bil radi ukrepov v stano-vaniskem vprašanju že ponovno predmet dr. Tavčarjevih kritik, češ, mlad, neizkušen človek. Oospoda! V socijalizačni politiki smo vsi, tedaj tudi vi stari politiki neizkušeni, kar se z vsemi temi vprašanji niste pečali, za kar dosedal tudi praktične potrebe ni bilo In vam torej tozadevnega pomanjkanja izkušeni ni štet. v zlo. Toda tozadevih izkušeni tudi ne smete zahtevati od drugih, ker Je doba ustvarila v se. te nove težkoče, ki se dalo le z eksperimenti odstraniti Za zdravljenje bolesti dobe tudi vi nimate preizkušene medicine, zato blagovolite opustiti svoje velika-Stvo napram mladim ljudem. Ca imajo mladi ljudje dolžnost prelivati v pollu kri, Imajo tudi pravico pri dr-\ žavnl upravi aktivno sodelovati. Demokratizem se ne pričenja Sele s 60 letom, temveč že * 21. JUGOSLAVIJA. + Volilni red. Odbor *a voljni zakon Je sklenil, da pride na vsakih 25.000 voBlcev po en mandat ; tako bi prišlo v parlament 480 poslancev. Za Beograd se Je določilo 8, za Zagreb 6 In za Ljubljano 4 mandate. -1- Ustavna komisija v Ljubljani. 31. t. m. je dospela Iz Zagreba v Ljubljano »Komisija »a izradu ustava 1 sakona. koH so s njim u veri«. Ko- misija Je sestavljena iz sledečih čl«« nov; Predsednik komisije Slobodan Jovanovič, profesor Javnega pravi na beograjski univerzi; Ladisjav Po« Hč, rektor zagrebškega vseučilišča* K. KumanucH, profesor upravnega prava v Beogradu, Lazo Markovič, profesor civilnega prava v Beograd du; Bogomil Vošnjak (Slovenec^ glavni sekretar naše delegadje m mir In profesor javnega prava. Kom*-sljo spremlja B. Prodč, sekretar mf“ nlstrstva za ustavotvorno skupščino. Koinisiia ostane nekai dni v Ljuft' Hani. 4- Pogajanja med Italijo in Jugo-slavijo so zopet odgodena in sicer da 15. julija. + D’ Annunzljeve pustolovščine- Da je roški pustolovec D’ Annunzto zasgcjel Sušak, kakor se ie nedavno poročalo v razuih listih, ne odgovarja resnici. Da je nameraval kaj tak* ga storiti, je verjetno, toda si je vsle4 odločnega nastopa naše vlade pr* mislil. + Državna meia med Jugoslavija in Madžarsko pri Pečuhu se določi % kratkem. V ta namen je naša vlada že delegirala v Pečuh posebno šestčlansko komisijo, ki bo proučila položaj na licu mesta. + Našo državo zastopata sedal na mirovni konferenci samo dr. Truriibic in Pašič. Delegat na mirov* ni konferenci v Parizu Radovič, dr« Rybaf in dr. Zolger so oproščeni dolžnosti kot člani jugoslovanska mirovne delegacije. -I- Izpraznitev szegedlnskega ozemlja. Dunajski listi poročajo, da Ja bila madžarska vlada obveščena pa budimpeštanski ententnd komisiji, da bo ententa v krateni storila potrebne korake, da bodo Srbi Izpraznili v»a| do konca junija ozemlje <»koli novega Szegedina. 4- Madžarska propaganda, fai Subotice javljajo, da mažarsko Iredentistično društvo „Move“ izdaja v Veliki Kaniži propagandistični list „Medjimurje“, ki širi najtendend-oznejše vesti o krallestvu SHS. . + Nemci propagirajo za Koroška v Berlinu. Steincher, nemški agitator, Tirolec, dr. Penck, bivši profeso* geografije na dunajski univerzi ta dr. Tschurtschentaler so pred kratkim v Berlinu predavali o KoroškjL Zborovanja je bilo sklicano posebal v ta namen. Tako delajo Nemci, ki niso Korošci, da zainteresirajo nemški narod za zemljo, do katere imamo pravico samo mi. + Za prijateljske odaošafe z Romunijo. Te dni je posetil ministrsLe>-ga predsednika dr. Vesniča romunski poslanik, ki je izrazil po naloga svojega ministra za zunanje zadeva veselje nad tem, da je postal ministrski predsednik dr. Vesnič. Obenem je izrazil nado, da bo mogoče dati starim prijateljskim zvezam med obema državnikoma novega razmaha, ki bo utrjevalo prijateljsko ve* med obema kraljestvoma. Vesnič N poslanika prijazno sprejel, -f Jugoslovanski poslanik za Rha, Za izrednega poslanika in ministra L razreda v Rimu je imenovan dr. M. Spalajkovič, minister na raepolodto-nju. -f Zborovanja zopet dovoljena. 29. maja ie deželna vlada za Slovenijo razveljavila izredne naredbe gleda zborovanj in shodov. + Frankovska Izdajalca dr. Sachs ln dr. Frank delata v Italiji propagando proti Jugoslaviji. Od teh dveh izvira baje največ člankov m nodc, Id prorokujejo po Italijanskem časopisja razpad naše države. + Kongres Jugoslovanskih žea>* sklh društev se vrši od 1. do 5. JuBja 1.1. v Zagrebu. Prireditev Je v rokaU zagrebškega demokratskega žen stva. PO SVETU. f Italilanl so bombardirali Leš v Albaniji. Iz Podgradca je dospeta vest. da so Italijani bombardirali Lei, ker so Jih PTed par dnevi napadli v. okolici Arnavti. -f- Odposlanci avstrijska vlado * Beograd«. Te dni so prišli v odposlanci avstrijske vlade. Vršila se bodo več dni pogajanja med Avstrija in Jugoslavijo. Gre za razna vpraS*-nja v prvi vrsti za gospodarske o 15— Azov in Teffi: Humoreske ......................... 0'— Zbirka rudarskih In fužlnarskih izrazov . • » 2'— Razkrinkani Habsburžani.......................* 6— Iz devete deftele, predpustno burka . . . » 1 — Časopis«, knjig«, brošure, cenike, le ake, lepake, vsblla, vzporede, račune kuverte in pisemski p&tplr s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne hitro, IKno Hi ceno Zvezna tiskarna ^ v Ljubljani, Stari tre 19. s Naročila sprejema tudi upravnIStvo »Jugoslavija** v Ljubljani, Marijin trg S tar n Jane podrutnlc« v Mariboru, Olavni trgi v Celju, Kralja Petra caata In v Ptuju, PraSernova cesta. banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko- sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, pod najugodnejšimi pogoji. Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Prevzema vse oančne posle pod najugodnejšimi pogoji. "^0® Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.