m ^ït^B j^' ■fe > ■ . ^V - i It •-■y'' : •!« Si . . V ' T : — I ' r T NARAVOSLOVJE al j po doniâée' zlo x II K. liobidu, učitel. r M^iubtianh Xalisnil Jožef Ulazoik. 18 4 9. 1 'i t n -r p 48b7o ■ % ' I ^ ''Sř'.!^ Ik ■ ■ it v ■ i -I :: ^ . f Predugovor« ^íaravnslovje alj fizika je koristna in prosiiinu človeku do.siojna vednusl, zakaj ona nas uči: I. VsegaiMDgočniga, nar bidj niodriga in do-brotljiriga stvarnika sveta spoznati ino ljubiti. Naravoslovje nas zagotovi, de se neč luez vzroka ne /.godi; de sleherna reč in njeni deli gotovim zakonam služijo; de razpadeiije alj smert ni drugiga, kakor kratko ločenje za malo časa združenih delov, ki se bojo v novim združenji omladili. Vogelc, vodene, kisele in gnjile so tiste tenke pervine, kterih ne vidimo, in iz kte-rih je modri stvarnik skorej vse reči zložil. Lete pervine gredo iz zraka in zemlje v zelša, iz zelš v živali, iz žival nazaj v zrak in zemljo. Božji duh plava nad svetam, čuje čez svoje zakone, ia zbuja človeško dušo zapazovati lete zakone, po njih obračati stvarjene reči L svojim in dragih ljudi pridu, ino ne pozabiti, de kar smo, kar vemo in storimo, le od Boga imamo. Že pregled zemlje nas opominja k molitvi ne-beskiga Očeta, še bolj pa pregled brezštevilnih zvezd, klere na ponoćnim obnebji migljajo. Tudi te je Bog stvaiil, tiidi (e njpgovn roka v modrim redu obraća, (udi te iiapulnuje njegova dobrota z ra/.nimi stvarmi, ktere svojiga Oècta h\-aIo oznanujpjo. Kolikor bolj velikost stvar-jenja spoznamo, toliko bolj nioilrost in vsega-mogočnost stvarnika častimo; kolikor veci veselje in prid iz stvarjeiiih reći ćutimo, toliko livaležnejši molimo ljubezen in dobroto svojiga stvarnika. 2. Naravoslovje na« zagotovi cloveškiga duha, kter ni na zemljo pertvezen, ampak ve.soleu svet pregledujej daljnost, velikost in popotvanje zvezd meri, in stvarnika v skrivnim djanji po celim svetu osleduje. Alj morebiti ni visoka rec spremljati svitlobo od sonra do zemlje, in povedati, de stori blizo -i(KHK) milj pota v sekundi? Alj ni visoka ree blisk posnemati, in mu stezo zaznamnjevatii? Alj ni visoka rec stopiti primerne dele miiogosortnili rud v glasoviten zvon? Brezslevilo enakih čudnih reći je ztiajdel človeški duh, in znajdbe množi vsak den, torej nas prepriča, de je božjiga izvirka in stvarniku enak. 3. Naravoslovje nas tudi ponižnost uči, kadar vidimo pergodbe, kterih nar modřejší ćlovek ue mure razjasniti, kadar čutimo nemoć zložiti travica iz njenih perviii. Torej moramo vsi ponižno klicati: »Sam Bog je moder! Naravoslovje da mir in pokoj naši duši, která vidi roko dobrotljiviga Boga v vsiiii, kar jo zadene. Naravoslovec zapa/à pol zvezde, iii ve zakone, po kterih ona gre in pride. Zatorej ga repata zvezda ue strasi bolj, kakor perjazni mesec. Naravoslovec ogleduje certie oblake, in oznani, de nnm božja roka z toćo žuga; nikdar pa lie obdolžuje vniazane babe, ktera po njivah nasprotnikov trosi škodljivo tnćo. Naravoslovec razlaga razrušen je viharja, kteri buči po božjih zakonih, ne po zlorado.sti peklenskiga duha. Naravoslovec iše vzrok strašnih liolezen v zraku, alj zemlji, alj živežu, alj v drugih rečeh; ne pa v copeniii alj nialovoljnOKti snseda. Ako pa vzrok vsakdanih pergndb v naravnih zakiinih išemi), ino Koga za zakonodateja spoznamo: se bomo voljno dobrotljivimu Bogu vdali, in vse, kar nas zadene, pokojno prenesli. 5. Naravoslovje razlaga, kaj služi k ohrane-nji zdravja in živlenja, kaj nam živlenje zlajša in vgoduje. Mi zvemo, kaka jispa, kaka obleka, ktera hrana, ktere opravila nam narbolj služijo; mi skusimo sredke zoper blisk, bolezen in mnogotere nevaniosti živlenja. 6. Naravoslovec vsakdano delo kakor druženje z svojo materjo ljubi, ne pa kakor težko kazen studi. Taki človek najde čisto in brez-konei/o veselje v svojih opravilih, ktere niti ne le kruha dajejf>, anijiak tudi um razjasnujejc», in dušo živijo. Taki iilovck, alj je zvezdogledt o, alj je rokodelec, alj je kmet, je ljudem perjeten, duiiioviui komleti tn Bogu ljub. Kaxiaganje naravoslovja v slovenskim jeziku je pa te/i. besede, ktere takšine reći zaznamujejo, do ne poznamo; 3. ne vemo, kako bi vsim bravcam zastop-Ijivo pisali, de bi ne prekratko, ne preširoko govorili, in le kar je važiiiga povedali. Zatorej sim jez raćunenje vecdel v ueiuar pustil, in kratko povedal, kaj račun spriřa; obraze nar bolj potrebne sim pa perdjal, ker me skušnja uci, kako oni popisvanje razjasnujejo. Vse domorodce za poteqdenje prosim, ako je pervokrat nisim zadel, in vsim vstregel. Uado-voljno bom pazil na opombe umnih možor. Dru-gokrat bom, kar je morebiti temniga razjasnil; kar je prekratkiga razširil ; kar je obilniga odrezal; kar nove skušnje učijo, dodjal. Terdno upam, de bojo Slovenci naravoslovja, kteriga se bližni narodi po pravici hvalijo, deležni poslali, in za na[irej ž njimi vred leto rodovitno njivo obdelovali. Kar smo dosihmal zamudili, bomo z brihtnim umam, iu z božjo pomočjo kmalo dohiteli. Kazal o. Stran Predffovor ....... ||i KaEjaHnciije nekih znamenj in manj xtianih besedi .......IX « Vvod. Zapopailek naravnolovja.....1 • I. dcl. V'a/iteliiinc. i. cast. 0(1 tel spluli. Lastnosti Icl.......3 Vlecivna in odrivna moć,,in kar so i« nju raz- jaf«ni G Keraijf«k« djanje, neke pcrvlne, zložena tcía, opravki in pori^odki ^vlcnja . . 10 II. iast. Havnoraga in gibanje sploh, in stalnih ici posebno. .Stroge.....SO III. Čast. Ravnova^a in gribanje kapelin. Goslonicr . . 3.1 IV. i;a.st. IlavDova^^a iu elbatuo vdnAnih teL Zrakomer. Paroslroj^ Vodeni perkaski v podnebji ......38 V. čast. Glas — človeški in posluh .... 53 6(> 80 88 Síran II. del. I. i'ast. SviUoba. Serkala ravnc In knvc. Steklene leee. Barvc. Mavrica. Olt8«roli sonc« In lo-no, zravcnuonca in »ravenlunc. Oko. Nnslropc opIiAko .... II. ôa-st. Toplota........ III. (tasU Magnetična moč. Slvarjenje mnimcía. Magiii-tiènn Iglo..... IV. ča.st. KlckCričnamoč. Klektrostrogra. Dot^o-Klcktrika. Poilnebna elektrika. Bllskovodja. Za-deriaiů« P«»' blisku, lílcktriinc ribo . «I lil. del. Od vesoliiiga sveta. I. čast. Ravnova^ in gibanje voíolniga Bvela. Zemlja, mesec in druge zvcKde . • . i"» il. čast. Vider-in velikost »vcad in velikost «veta . ••• Doklada. 121 Od ............. Kazjasnenje nekih znamnj in luanj znanih besedi. + pomoui priAtctvo. — » odátetvu. X » vninoženje. • A delitve. 0 n BUKcnj, ki iiria G čevljev. n čevelj, ki ima 13 palcev. n » paie, ki ima 12 ćcrt. Ili » certo. 0 » Htopnjo, ki Ima GO niinnt. i n minuto, ki ima 60 sekund. a « »tirjaško. k » kubisko. ' Apnonc, .«alf. Barre dostavne, cemplmcn» tore Sorbřn. Brizjçla vpwivna, gfuerfpriçe. Barjttva, 3îerMicbt. Cast, ^auptjliirf. Duljnoglccllbat(iit. Dobno, momfntdit. Dopadoviuk, ginfúUáwinřcl. Doteic morja, Dotikelektrika, girftriiitat. Draga, 9îû(in. „ dopadnu, Sínfalliri^: tuna. Drobnoífled, SWihcfiop. Droj, J^fbfl. „ dvaranteu, jmriarmí' 8« ^ebel. Elektrlčnoal alj elektrika, gleřtriiitSt. „ kladoa, pofitiot. „ zopoma, nísatioí. Eloktroslroga, (Slchri|lrma- Eleklrovod, SfřftrijitStfřitír. Elcktroznak, (£lc{tro|Tcp. Rnakudoboo, Glad, !£ct>an. Gnjile, SítirfrToff. Gofltomcr, íírSontřtfr. Jama bobnar^ka, Srcmmeí- fjc^lř, Jo^utja, 3'ttcraal. Kalamir, ^cnbd. KapcIIna, tropfbarr ^liiffighit. Kczmex, (Summi. Kisele, Sauřrfloff. Kolce, 9íoDf. Kolcostroga, (^lafc^rn^Uj;. Kotiinokisanc, Supfřr»itriel. Koza boboariska, 'íromm;lfeU. „ nitkna, Sir^^aut. „ lerda, ^orn&aut. „ žilna ta, @(f atlant. Kremene, Siffcl. Krukuvica, ^ťbfr. I.cdupika, vSi^punft. Lciu ilulbctia alj votla, (len caplinfi. „ £v!»ana, CítMiícrlinfc. t.cnjivoot., îrag(>eit. tltaljl. Luknosl, ^rrêiîtSt i.nixxliilia, IMaffiictićiiost, íWdgnřtiSmué. IVIobli-j, IVIalilcjoča.M, ^(^iringunđ^-řaiur. Matica, ^(^rautcnmuttiřr. Moč (lotii'cdiTiia, (ícntriprta(= fraft. „ odsrcdivna, Oifiurifuđol friif«. Mrcnolcča. Stjatlinff. Na^ib inu;rnetivni, mđgrtfti- iKciniini^. Na|iunttuca, Ji^aOn. Natc;ra, Óíbfr. Xebnhraz, .(pirnmflíl.irrí. Xeor^an^ikA. uiior()ani)'c(>. Xcprohoduuitt. Unturc^&rin^-iid^ffir. Oçnjiako, SîMnnpunft. Os vclka, J?aitpiarf. Parabrod, í)úinpf|'(t>iff. l'araMro;;», X^ampiniúfctrin«. Paru voz, Šanipfiuđgcn. l'atoka, S'UKt. i'erviiia VoUova, ^Î3cltaif(^>úlcča, Ofulacglaí. Odhlas, fídpadovink, SKřflíricnicinřfl. Odraz fflawu, SRcflcricn bcí Sc^alitl. Odhtop ma^notični, niagnc= Odtuk luorja, (šbbc. llazleffnilcIiioHt, ííuííí^nbar' řcit. Razicžnost, ?luéřc^nung. Hiria iiavpikna, ^«mitaliinic. Scrkanje, Ílbjcrptien. .SffOBtivnik, líonbcnfaicr. Mircnc, MafíflofF. Csiisaljka, »putnp«. „ tÍHkaviia, Drurfpunipc. „ vzdigivna, "žaugpunipť. Sklada magnetična, magne tif^e S^aiucíí. Složno, ittfammfnđrau6řnfpinbřr. Veter paíiatni, <)>aiTatminb. Vetemiua, SBinbrcfř. VldoilaljiioHt, ©ťíinjcitř. Vidonaatroçe, optif. Vodene, iffiatTifflcff. Vodolaz, Saut(>ír. Vodomoćava, roâffirijf tigřeit. Voçelc, ^o(}Iťnftcff. Vravuovar, îlf^uatcr. Vsoparcnje, ®ctbamprVn. Virtavičen, coiiliniiirlití>. Zagnltnic, @řfbf|1cn. Zahlopktt, £irjírIottiťrpunEt. Toplíitovodjo. SBarmilcitunj. Toplotoxark, 2y5nní(lra|>l. Trnba govorna, 0pra(<íre|>r. „ morska, 3Ba|ter()off. „ peítkovna, itfanbbofř. Važiteluine, roSgbarí (Stcffř. Vdašen, luftformig. lun«. Zrakosioaljka, 1'uftpumpf. Zravonluna, áífbřnmonb. ZravcnsoDcc, úíťbcnfennp. Zrihlen, brf{{pírunigt. Zvečemica, ^Íbínbftírn. ZveKdc nepomične, S'Hiirnr. „ pomične, ^l^lanfttn. Zvuk, îcn. Žark reiki, ipauptdra^I. T - ^ jiňr^i|8«9 .«ItírT jf^fRMRtK .««Mrt ' iiůmií^wV .illr)B.tM| lOlvV .it^'urflwwS vilrtwiii»*» .ttos< 9 . talMOIM^ .lilP^^ini fiUht« maihaitl 'Mt^i .Mi^ »^VtHiiP .■<«1^' .»iItVj. iMlÂl .»••«BIUmiI}^ IMIM ri^Min«« ' .►s»^ .ètHwT JtótHltnA .»A»*««* iuidi^. «nig:»'-« .W»« m*^ .»i^U*»/ v 1 o cl. 1. N »ravo vso imrnujcuio, kar je vsivar-jeiiiga. VsCvarjciiť reči, in iijiíi iiumcu spoznati naravo vednost uči. {'opisovanje/nnm<-nj, po kterih se Ntvari ločijo, se n.-iravopi,sanje: razlaira zakonov, |)o kterih se v neoranje kapelin; v 4. časti ravnovago in gibanje vdusaih tel; v Ô. ča«ti xvuk. II. del obMcže v I. časti svitlobo; v 2. časti gor-koto; v ťiwti magneličnoiit; v 4. časti cTek-iričnost. 111. del pregledujte «vet in govori v l.ča.sli od rav-novage in gíbaujn vesolnign sveta in xemije posebno; v 2. čaKti ?< 44KH) = ííXHMMMHí «lirjaških sexnjev; «tirjaški tie/.enj vi-lja îiG štirjaskili óevťijey; 8tir-jaški čevelj l i l stirjaúkili naleev: štirjaski pale 14 t štirja^kili čert: jarem obsežc 160<) štirjaskili .sežnjev. Telesa alj kubi.ška mera je enako dolga, enako široka in euako visoka, torej ima teleski seženj = leJeiikih čevljev; leleški čevelj iaxiaxiax=i75iH teleškíli palcev; teie«ki pale 1728 ttileškili čerU Zuamnje »ežnja je », čevlja palca čerte kierim, ak«t so htirjaške se perstavi a, torej dva Htirjaóka čevlja krajši pišemo: 2 O'. Ako so mere teleške, se juu perstavi k, torej pišemo tri teleške seinje: 5. Ncprehodnost stori, ilc tamlipj, kjer je prt-diiiťt, dnjcji predmet niuia prostora. Leto lastnost tri spo/iiaiiio po nnpoticji, ktcriga ćulimo, kadar v prostor od prrdmi-ta iiapolnjcn silimo. Tudi NtekliTi kozari", ki se nam prazen zdi, je od /raka iinfioliijen. Ako obi^rnjenif;» v vodo noslavimo, ne pusli' vode do dna. Hedek zrak se ua Ktinčiti, ne [ta vnieiti. Kadar lijak tesno zapre poliě, in zraka, Llcrij;» tekořc vino spodriva, ne spusti, se ne da napolniti polic z vinam. Iz tej/a zapopademo, kako je mogoče ljudem se spustili na dno morja, in tuke j «e zaderžovati. Pod zvonu enako posodo so na' suhim, in dihajo zrakj, kteri se jim po meliu alj cevki ponavlja, kadar horejo dalje pod vodo ostati. Jj. (J. Lnknost kažtjo vse tela. Morska goba ima velike lukne, manjši hrastova skorja, sc manjši hrastovi les. Pa tudi go,>t kamen marmor mora luk-niee inn'ti. ki-r barvo, akoravno poverhino harva-niga marniora oster/.eš, še zmirej vidiš. Skoz vstr«)-jeno jagnetovo kožo gre živo srebro; ělovcška koža ima tia t n" čez HM K) luknie, skoz ktere mokrota v podobi sopara iz irupla puhti; in kadar se leta sopar dovolj zgosti, pot na koži vidimo. Tela, ktere na enakovelkim prostoru već luknic kažejo, bolj redke imenujemo, druge bolj goste. iMed temi, ktere bolj poznamo, je zlato nar bolj gosto; za tem pridejo redkejši /aporedama: živo srebro, s\inc, srebro, kotlina, železo, kositer, cinak, steklo, hrast, bukev, jesen, smereka, oreh, jagned, goba^ zrak. Kdor hoče zvediti. ktcro dveh tel je gostejši, naj vzame obed veh enakovelkc kose, naj jih tebia na čutljivi lehtavnici (vagi), in najdel bo bolj težko telo, ktero je tudi goslejši. .Skušnje učijo, de čiste, nar gostej-si vode leleški čevelj tehta blizo StíV;, libre: de je zrak 770 ložejši, zlato 19 krat. srebro 10 krat tcžejsi in torej tolikokrat gostejši, kakor voda. ji». 7. Po luknosti se ravna raztcgnitelnost in Rtiačitclnost tel. jMorska goba se lahko raztegne, pa tudi na lO. del prejšniga prostora stlači. Želez« le dolgo kovanje na malo manjši prostor spravi. Haztegnitelnost in stlačiteluosil merimo po moti, ktere jp írpba prr enakomernim raztognpnji alj «tlačpnji. Torpj pravimo: siikit» jc mehko, skorja je terda, steklo kcrliko. Leseni koli v skalo xabiíí, pollej 7. vodo /.aliti so lako močno raztegnejo, de skalil poči. Ue jrorkoia razlegnitelnost |>odpira, skii.sinio na železni kroirli, ktera hladna skoz lukno gre, že-reca v liikni ovisi. Opek se sicer v ojrnji kerči, pa le za (o. ker ogenj vodo izganja in ga suši. Od rajitegnifelnosti «e razioèi vlaèijivost, klera stori, de raztegnjeno alj stlačeno telo, kadar moř odjenja, poprejšni prostor napolnuje. Kavčuk, slo-nokost, jekleno pero so skorej popolnama vlaèijive stalne tela in lehko v poprejšni prostor stopijo. Kadar pa dele alj kosceke predaleč sakselii odiiiakne», alj pretesno stisneš: končaš vlačljivost in telo stcr-gas, alj zmečkaš. Kapeline niso skorej nič, vdušne tela nar bolj vlačljive. K licnjivost sili vsako telo v njegovim stanu tako dolgo osUti, dokler ga kaka moč ne iresili v drug slan. Po tem bi se tekoč voz enako hitro brez konca vozil, ako bi ga ne zavernlo dcrgame. Tudi zatočeno kroglo derganje sčasauia vstavi. Torej dalje teče po ledu, kakor po dili, alj travi, alj clo v vodi. Zvezde, kterih mende noben zrak nc zaderiujc, sc zmirej enako hitro sučejo. Tudi nase zemlje vertenje mora enako hitro biti^ kadar naši dnevi in naše leta so, dokler jih modri zapazujejo, enake dolgosti. ITdje človeški «o tudilenjivi, in drugosortna moč, to je duša jih premaknuje. Kadar duša zgine, se noben persi več ne gane. iii. 9. Delivno.st perpusti telo razkrojiti v manjši dele T med seboj in telu enake.. To se zgodi alj z noisam, nlj z klešami, alj z pilo, alj z kladvam, alj z roko, alj z zobmi i. t. d. Alj so tela brez konca in kraja deli^Tjc. alj ne, ne vemo; gotovo je, de jih le tako dolgo deliti moremo, dokler kos-čekc viditi, alj prijeli, alj z ilrugmi nočutkl spazili moremo, alj dokler nam naše orodje k delenji služi. Majhen košček moščijaka fpižama ) zasmeradi jispo na več let. V kapelei naše kervi se več kakor mi-Ijon kroglin šteje; v unei zlata dobro stegnjeuiga ra/loći naše oko x pomočjo povikša>nc očnici' već kakor jcjsar niiljonov zintili ddičkov; v k.inlici sta-riga jt'silm iiiis'lju brezštevilna Inima /.ival. Naravoslovci liste koséckc, kícrili dalje «leliti ne morejo, m Ole k cl ne; klcri se dalje deliti ne pustijo, atome imenujejo. JTof'i tel. jÇ. iO. Kar «0 na «velu godi, ima svoj vzrok: kamen, ki {ja v podnebje lenileniš, nekaj časa n» kvišiko, potlej na tla leti. ino na tleh obleži. Hoke moě ga je na kvisko silila; teže moč ga jc nnza^ 4»bernila, in terda zemlfa podpira ležecisia na sebi. Kdor derva kolje, se lehko prepriča, de se les » veliko močjo lesa derži; sklan z nobeno moej» se zjediniti ne da. Kdor je magnetično i^lo vidii, ve, de ona ■/, enim Koneam proti polnoči, z enim proti poldnevu cleda. Hlisk vdari in hišo požge. Sonce nam kaže lepo zemljo, ino nam sveti per nasili oprav-keh. (iorkota naj pride »»d sonca alj p«'čl, nam no-ximi dobro stori. 1'osledni vzrok, kteriga ir. nobe-niga vzroka razjai«riiti ne vemo, moč imenujemo. Tak«» najdemo v lesu vlcčivno moč, ktera atome skupej tler/,i, in odrivno moč, ktera sklano poleno «celili ne pusti. Odrivna m<»č brani persiliti V4>di» na manjši prostor; leta moč žene vdušne atome brez konea saksebi, ako jih nobena posoda vkup ne sili. . „ ... Iz vlecivne iu odrivne moči zvirajo: Priljepenje, vezanje, raztopljen je, meš.injo, ser-kanje. vledenje. in kemijsko djjinje. Teže moe, ktera liamen k sredini xemlje vleče, imenujemo težnjo; ma jjnetičnost ravna maKiietično iglo, elek-tričnost je v blisku, sijavna in olopljivna moč živi v soncu in drugih telil». Jj, II. V leči v no In odrivno moč najdemo na zemlji in po celim svetu, hetc deržile na pravi daljnosti atome kamna, rude, stekla, rastlin, mesa in kosti; lete branite, ako hočeš atome raztegniti, alj stlačiti. Znvolj vlecivne moči čutiš bolečino, kadar si zob zdrcti'pustiš; zavolj otlrivne mocí čutiš linlpčino, kadar prrst stiskuješ v kk-Hali. — Tare j teritim«, ifc sc tolo skiipej drrxi, In ile sf atlařtli na manj prostor brani. SCalno fe-lo inicnuji-ni», per kti-rim vipčivna nioť pr«'sťžc odrivno; kapelino, kadar je odrivna moč vcči: v d usno telo, per kt»'rini vicrivna moř «kony Kginr. Odvzemi vodi vcJiko gnrkotp, in dobiš Ird; postftvi Iřd v piskru k ognji, in dobil boš vodo; in nko vodu dalje per o^iiji pusliH, pčne vtí-íí in voda RP spremrnuje v sopar alj > dušno Ido. Odrivno nioc gorkota grozno podpira. Ni-kteri lerdijo, d« (udi s-.pnilj« jc nekdaj v hudi vrorini mehka bila ; pti stopnji ohladenja bolj Í(?ríla posíaja, vender blizo sn'de jo vethio mrhka in neizreêcno vroéa. (íoiovo jc, 'de skiirej vxe tel« v hudi vro-eini mehkejši po.itajejo, inn de nekti n-, kakor v»»-do, po stopnji gorkote alj v st.nlnlm. aíj v kapeli-nenim, alj v vdušnim stanu vidimo. (Jorkota in merzlota pa uiste razne reči, ampak mer/Jota je le uizki'jši stopnja gorkote. Uostikrat slišimo, de v enakim «raku, alj v H/iti jispi cn élovek čez vročino, drugi čez mraz to/J. Stopnje gorkote nwriti in primerjati, no nnravo.slovei /.»ajiili gorkomer, kteri jer valjakoHto »teklo, nuijhiue in enake votline, ktíTo steklo (ohr. /.) ima na spodnim konru kroglico, na stgornim je zalito. Krogla in nekaj va-Ijaka «ta nanolnjeua x čistim iivim «rebram. Kdor gorkomere »lela, mora dobro pazili, de zaznamuje verb Kivosrebcrni- nitke enkrat v ledu, ki sc taja, drugokrat v vreli vodi. Perva pika se zaznamnje r, ničlo, druga z «tevilam HO alj KMl. Kos slekla med pervo in drugo piko sc drli v HO alj HK» enakih del, ktere «topnje imenujemo. Knake stopnje na pod ničlo in kažejo merzloto, ktera per nas pod «7. nc pride. Gorkomer z H) stopnjami se imenuje Keorairski, z HM» stopnjami pa Celziski. Keomirski nam jc bolj znan, m ta" v obr. /. kaže 19. stopnjo gorkote. (;orki je blizo 30. stopnje. ~ 7.t\ višji stopnje gorkote imajo v plavseh «friio-ačne gorkomere, ki se ne stopijo v vn»rini, kakor steklo, in ne spulitijo, kakor živo srebro. if. 12. Iz virêivnc moèi razja.<{nimn vpzaiije, lo je sku|>cj «Icržanjc alnuiov tohi. Vcznigc ru/iiih rřéí jť razno, kar .spoznamo, kiular hočemo liîlo stcrgati, zlomiti, sklati, znviti. Torej pravimo, «ic je žele/o tc^ninejHÍ ko »ivinc, bukoviiiu tercinejáí ku liratitovina, svila tenlnejni ko platno. Naravošlovci po skuNiijah zvetlo moč Ňiilravnih ver>', ker roo-t4»zc tako «luIfTO napenjajo z te^nrai, dokler sc ne stcrgajo. Ako per mutózu poldrugi cent potrebujejo, in jezar takih motozov v verv spleto: lehko trrdljo, de verv jezar eentov vleče. Opomniti moramo, dc sukanje moto/e »labi, ker razne strani motozov rnzno napne. Umetniki množijo naravno terdnost tel, kadar železo kujejo, sukno valjajo, lu stiskajo; kadar razne tela zvezujejo, kakor zhito z kotlino v cckiitah, srebro x kotlino v žlicah, jeklo z srebrani v angleških britvah. iSploh smemo reěi: de je vezanje .st.nlnih tel veći, kn x-ízanje kapelin: vode, olja, ziviga srebra: dc jc vezanje kapelin veći, ko vezanje vduénih tel: zral^, sopara. Podati vezanje tel", kterih v življenji potrebu jemo, je koristna reč, de si napravimo terdne zidove, morne «trehe, pripravno orodje za dom in polje, zdravo oblačilo za zimo in leto. Jj). 13. I'riljepcnje naredi, de se primejo atomi kapelin atomov slalnih tel, postavim: de se prime voda Kukna, lesa. Vezanje druži delke tistiga tela, priljepcnje pa vabi delke raznih tel. Ako položil Merkaisko steklo na drugo enako, se po vezanji: uko ga položiš na vodo, se po priljepenji sprimeia. Kaka moè ju skupej derži, bo» zvedel, kadar jfi Mergsli poskusih. Iz priljepenja razjasnimo limanje dii. pnpirskih listov, varenje nidnih kosov, ktero y tem obstoji, ile vzamemo var (zmes) iz .svinra in kosilerja, ki se lehko razstnpi, in stnpleniga med kosca ileiiemo; iz priljepenja razjasnimo barvanje platna, sukna, losa: pisanje, risanje, natiskanje; oblaganje serkalov, kadar na serknisko steklo vlijemo živiga srebra, in ga pokrijemo z Inikim ko-sitcrjem: pozlačcnje, posrebernenje in tudi itnota-nje tobaka. Ne\p>(lno priljeppnjo hranimo po raznih ponioč-keh: Opek«rjii cefilarji)po(rK.sajo y. vodo alj npi^kfini poiJobc, do sť ilovca ue prijrni.i; riidoijavri Jih mazej" 7. kredo alj sajami; inastniga .stekla sc voda ne prittir. Jj- 14. Mešanje obstoji v takim zjedincnjitd, de doiiim« enaksno reč, ktcra vpiidcr lastnosti soti-l kaže.^ Tako se mrša voda z znanjcrn in da vodeno žííunjf, ktcro le/ej vpijaiii kakor čisto, in zaž^fno /.•rori po meri žganja in vodo pusti. Z vodo mešano vino ima slaj vina ino nekaj vinske moči, pa barva obifdujc. Opomniti je treba, de ptr mešanji nektťrib tel, kakor žganja vodo, prostor znu sa je manjši, kakor stu zjedinjen« prostora zmešanih («I, torej pravimo, de sle se kapdine skerêile, in morebiti nekaj sopar« skuhah'. íř. i». SeVkanje perdcnc kaptiinam nekaj vilu-šnih tel. Iz tega nastopimo, kako pride zrak v vodo. zakaj je v ki>lovodi vogelnokislina zjedinjena z vodo; kako se napravi miisiransko vino, kadar per vrenji r terdnim steklu ne more odpiihteti vogelnokislina , ino je poserkana od vina. Kadar pa steklo z nnisiranskim viuam odpreš, in tlak vogel-nokisline na vino neha, izpuhti nekaj vsiljene vo-gelnokisline iz vina; še več je spojiš, ako vin<» sogrtMCŠ. alj steklo třeseš. Kdor tedaj kapehni vo-gelnokislino alj drugi gaz vsilili želi," naj kapciino ohladi, ino naj gaz z močjo v njo tlači. S>. 16. Ilaztopljonje je zjèdineiye kapeline x stalnim leiam v enakšno reč, ktera kaže Iřistnosti Nolèl. Tako se raztopi sol v vodi, in da solnato vodo. Stotero liber vode raztopi 37 liber soli, naj je voda gorka nlj merzla. ^\pno se ložej v mer/íi kakor v gorki vodi raztopi. K raztoplenji libre gipsa, kteriga kmet po deteli potresa, je več ko p.il-petero sto lil.er vode treba. Detela šerka raztoplf-niS» gi[>i<». in lepo raste. S- i*. V lede nje jc zjedinenje atomov rnzto-pleniga tela v ravno \Tedeiio podobo. Ilaztoplena sol, kteri voda odpuhti v zrak, se zjedini v kosč-keh. Treba jc pa, de med vledenjem mirno stoji, in počasno vodo zgubi. Lepe rožice na oknch po- «o Tlffdcn sopar, ktori sc »» J ST èihr.. vleže, in ml /Amnanjis» 5 S ' Sopnr V zrakii so vlcdcni v zve7:d«»tih podobah, ^^'ri'^tiuSVnjl posune i. dvç^njh ali vcčternih tel novo tdo, t ktprim ne nnjdea laat-St soïlojnil. tel. l»o kenaijsk« P'-f fcinohor) i« živiga ^.-hra m ž^-P«»; ] ne vidiM nobene iHStnoHli ' «la- vi'ndiT sla obídva v nji, cesar «e zagotoNia, k. rí.n." nieo v stekh. . dolgim ^ , .ogreje«. bo o ^Jiu »renra m aimu i.ïfpla » ........ — , S.oě, ktero gorkolri množi, pahne ir. atoma rtmie-;ïre «lom /.ivWa «rebr:. od ato«.a /vepla. Mom\ ;jvi.ra "rebri se gostijo na hladnim .stek n ,n v.d.m« kisleneam in /,£ore, kakor naradno prav m« |'o kemijskim djan i ^ leži, to ie; z atomi žele/a «e /jedinijo «^iT'./f " koviVft dslosa«, in Imam» rjo, ktrra na vider, .n le/o'ni enaka r.o »ele/u ne zraku. Verzi rjav» »e-ezo in boá dobil ćislo, .akaj yroe.na od- •mÍÍc kisFogaz i/, rje. in /ele/,» pusu. Kmetje cer-Í jo usnje takole: Kosec r avigi. Železa p. Kisele alj ki.slogaz lako imenovan, ker druge tela oki.sa, ji- po eeli zemlji razprosten. \ UKI graneh zraka dobin granov kiselea; blizo je gnjile« in nekaj vogclnokislinc, in drugih n'êi. klere v zraku plavajo. Li la primerna teža kiselea v zraku se najde," ako se zrak zaperl v zrakotesni posodi, klera v vodi stoji, na tanko lelila, potlej v lem zraku fosfor sožge, in ostalni zrak se zopol tchla. Kolikor je zrak ložeji, toliko je sožgan fosfor težeji postal, in skušnja uří, dc le'a teža znese 2H iz i (M). 1'iNt kisele .se dobi, ako se iz tela, h kterini je po kemijsko zjedinjen, izžene, postavim iz rude-éiga srebra, kter»» obstoji iz i mešanjoteže živiga srebra in 1 niešanjoleže'kisi'lea. Per ^.kušnji déni v tikvo ali retorto 2fH) grauov rndeřiga srel)ra, skleni zrakotesno stekleno cev z vratam tikve, in pelji letíi cev skoz vodo, pod stekleno vodopcdno posodo. Kadar začneš kunii pod tikvo, izženes nnr-prej zrak iz tikve in ecvi, potlej pride kisele, kle-riga je Ireba, v posodi z vodo napohijeni in pre-kucneni vjeti. Of/r. Lastnosti. Kisele ogenj živi, in tlejoea goba alj Icrska v njem k plamenaní gorij fosťor, žveplo in tudi jekleno pero, klcrin, jc J"!'''f"I',:; ncna, žgorijo v svellini piaoirnii. K self, klenba p»^^ibanji .lobivaj«, je, k živlcnjl Mis zaperU na mnjluiini, zrakotesnim pro«»' "^ bo kinalo zscrkala kisele iz /-raka, p«f ' 14. krat ložeji od zraka. Ako mu ocenj bližaš m ca soereješ, se roèno sprime /. kiselcam v zraku, S, v poki sc vname. Pa/iti jc treba, dc.«e vodene z kiseleam v slabi posodi n.' s«pe,e in »^.jcJ'"'; kaj lehko razženc pos.»d.., in škodo slon. Plnm. n cf„rcčiga vodenea jc crozno vroe, m ako v gore-ii,ra pises kisele, dobiš nar bnjsi vroeino, v kten jekleno pero gori, kakor v navadnim ognji slama, lil nlalin.Hki dral se topi. ...... Krr je vodene tako lebak, napolnujejo njun balone," ki močno na kviško Uše, pa so nevarni m- v«lj ^raka jc gnjile, kteri « dobi, kadar gori fosfor pod P^f^ucnenim, /n.ko-tcsnim steklarn. Fosfor si perdruz. ves c «z zraka, in sam gnjile ostane pod steklarn, y klenm fosfor goreti neha. Tudi per ra/.padenji ^.valskjb 1..1 odpuhti gnjile, kteri je njib sostojni del. > rasi- 8C rnlilo veže" in ga rnd zapusti. « t;3. Vogele. /Jahtni kamen demant je cist vogelc. pa vleden in prozracen; manj cist vogele. j,, v olovku rpl.tjl)es")-. šc manj nst v voglji. Uo-iro kamnitno voglje Ima kakih 80 hber vogelea v cent u. Lastnosti. Vogclc potťgnc na se organske borvc in dišave. Ccrnii vino bledi, kad;ir čcz iunictu voglje tťče, in smerdljivu žganje zgiihi tako svoj sincrad (patuko). K (ťni níinioiiu se mora vogije večkrat o/.ariti ino navxťtili ni'snag očistiti. Ji). '4i. Žveplo vsiin /.nano se scmtcrtjc iia zťmlji najdť, posebno v ognjenih gorah ( vulkanih ), v ru-nienjaku, soéivji iu niktcrih riidáh. Dobijo ga iz íiveplenc rude, kt«'ro tako didgo pečejo, dokler ne steče vse žveplo sko/ vrat posode v hladne žlebe. sebno rude Kgorijo: Vtakni tenko kotlenino v vrelo žveplo in bo zgorela, to je, žveplo se bo zjediniio z-kotlenino v plamenu. ÎJ. ÍŽ5. Foslor dobimo v podobi belovošenih sve-čič, hranenih v vodi, ker se fosfor v zraku naglo vname, in rastlinske in živalske tela poškodje, alj nio, je fosfor, poil fosforam pn žveplo. Kadar der-gnemo fosforasti klinček, se fosfor vname, ogenj žveplu piideli, žveplo naglo gori in klinrek vname. Žveplo Ke tudi rabi zr»per mnogotere bolezni. S- îifi. Kalj u m. V pepelu rastlin, kterc daleč od morja, rasti-jo, je kaljnni zvezan z kiseleani ino imenovan kali; zraven so tudi druge tela, kterili je treba odločiti. Kisele zjedinjen « kaljuniam se odpravi z pomočjo vogelea, klen kisele na sc potegne. Kali se tudi potiiselj imenuje. Lastnosti. Kaljum jo sWncu podoben, pa je veliko ložeji in mehkeji. Iz zraka rad pije kisele, otemni, in da kali, torej gaje treba hraniti v kamenini olji. Ako koNČek knljuma na vodo veržes, plese po vodi, pobira kisele, in pokajoč zgori. Ji. 27. Natrjum je ložeji, bolj bled ko kaljum, in se dobi i/, pepela primorskih rastlin. Tudi v kn- beniiki soli je nalrjum, zvezan z uťkim vdusium tp-lam, Llerica klor imenujojiio, íorcj je sol po Kemijsko imenovana klornalrjuni. Nalrjum zjcdJnjen "kisflcajii inuuiijejo natrou nI.) 80pi, druge tela pa pui^li. Slana voda sc odci di na kotle, pod kitrinii močn« kurijo, vodo po sopani ulji j»* d. koti »iiii&um;, i'» "I.............., viija npna izlušijo kcniikarji apnenc, kadar apnu oďv/.anirjo kisele. l»ir eliscnji àivigîi apna se «prinir apno z nekoliko W'/iu razpade v prali. Med gaMiiicm voda poslane «talno telo, In veliko gorkote odda. ;\ko veè vodfl perdenemo, apno postane mokro, xgulM gorkolo, in da apneno mleko, v klerim je nekaj ijorKoio, lu 11» «ip«" II" —• ------- J - apna raxtopleniga. Apno zmešano z peskfmi da „lalt..: malta med kamni jih /,ve/.nje toliko WrAiwm, kolikor terdcjši «ama postaja: malta se pa lerdu ker voda odpuhti, in vogelnokLslina i/. zraka sc počasno z apuan. veàe v vogtdnokislo .^pno, alj v apneni kamen. Torej jc staro zidovje terdo, ko skala, au. Kremene. Kresivni kamen, posebno pa - - . . » i.. Îa» • LvitnifktlP zemlje, obstoji veedel iz křemeňme. Miva.ino ^u.k-I» obstoji iz kremenine zvezane z kali,alj natron, porcelan, opek alj cegd je žgana zmeša ilovce m kremenine. MíMine U kiaeica. S. Kemijsko xjcdinjenjo kisclcu z kakáino per-VjDo inieniijcmo okř.sanjc, kadar zjedínjeno telo ima kisol okus, in rudeći nekíere ra-stlinske barve, kakor sok čcrnifra grnjzdja, vijolc. Iz mnogih ki'>iliii lioriio nar bolj ziiaiif |irewh'diili. Kadar je manj kisolca zjediiijeniijH z kakim (dam, mu pravimo okisanc alj clo «kislianc. Zve p loki,s I ina «c «lobi iz {jori'ćifja žvepla: ako žvc.plosoparu dovolj kisclca pcrdimeá, lu žveplo popolnama so/.ges. Žvcplokislijia ljubi vodo, in jo iz zraka na «ju vltčť. Ako v iiv<'plokíslino vode vlijcá. Si' ppr uju zjcdiiijcnji toka gorkoia pokaže, klera ti leliko razkruši poso«lo. Varnejši jc pa žve-plokislino ^)ocasi v vodo vlijati. Žvcplokislina jc Çrozno prejedljiva, posmodi in konča rastlinske in živalske lels. Skorej vse druge kisline spodriiio žveplokÍNlin;u Onjilokislina se nareja per gnjijenji živalskih tel, v klerib je dokaj gnjilea, kteri izpuhti in se naglo z kisoleaiii zraka zvežc. Gnjilokizlina v vodi se imenuje loči v na voda, ker vse rude razun zlata in platine razje. Vogelnokislina se dobi, kadar na apnenc ko-Nceke, alj na kredo vlijemo žveplokisliiie, klera upodrine iz apna vngelnokislino. Leto kislino, klera je težeji, ko zrak, lehko vjauiemo v odperti posodi. Vogelnokislina se nareja per vrenji vina, vola, v kislih vialali, iz kterili raila po mehurèkih izpuhti. Gomizlajoči okus na jeziku nas zagotovi vogelno-klslinc v vodi, alj vinii. V studenčulei stori vogelnokislina, de nas pijača vkr^^pča. Za dihanje ne velja vogelnokislina, in v nji pogine vsaka žival. MiinHne is vodfíitca, 31. Zjedinjenje vodenra z nekteriini pervina-mi da lela, ktere imajo UsUiostl kislin iz kiselea, torej jih tudi kisline imenujemo. Xar imenilnejši iz. teh boni kratko popi;$ai. Soliiokislina puhti ia knhcnske soli, jioliie /, žvi plokisUno. liet» jjaz, ki se rad k vodo «pnmc, inuniiitmo Nolnokislino, ktera «jstro v nos y.bada. in dilinnjo ziider/,uje. Ako zn.esas .i dele «dno-kisline v. \ de lani gnjilokisline, inias kraljev« vodo, klera hidi zlato in "platino razjc. Voi'elnovudonc. Kdina niesanjolc/.u vngelea M' /vcKe ali / dvojnimi, alj z rveiernimi niesanjo-l.zanii vodenca, ino da nlj oljnaski ga/, alj rn-ll t>(£ Oljnaski a ni mogoče fe vode sogreti in odp"r«-viti: sogreje se tudi vogelc in vodene lesa. in nekaj JU zg.iri m odpuhti. Tisti vogljar je nar boljši, Ki per nar uianjsi zgubi vogelea in vodenca izžene voUo 12 lesa, kar po pomalni kurjavi stori. Strojenje. íj. 33. Živalske se ne dajo z uožam osnažili v.n; masti. Katlar pa mast ra»la giiij»' in ko/.«' kviiri, je In lta pomoč iskaii prr krmil. Slskc, lim-stovi' in clriijif skorje ininjo nt-kî ifcl, kteri«:« vodn izicče, ill kiprig.'i "zasoltnir imt-niijt-m«. ko/.t- v Idem zanolínicii ztlru/.ijo svojo masi z zaj; Hran« zgrizena in zmešana z slino pride v želodec. kjer .se v želodcovim soku raztopi, in v dvanajstnici z žoleam prekuha. Zole kislino pobere, in .Hk/ia pelja: kar od bnine v životu ostane, je ivicku enak .sok, ki po svojih cevkah na kviško JC Iríť, se per \Tatu v kervnico staka, in v pljućali rudťéí in oiÁiví. Mjílo. 38. Oljc i«o mašli imajo niastnokislino, in tlrugo osnov«, ktero gliccrin iroeiinjcm«. Ma.stno-kislfna HC •/. vogcliiokislini kalilam, kteriga voda i/pepela Kviečc, nida spriuic zaimslivsi glicerin, in dobim« mjilo v kapciinski podobi, alj mjilo razío-plciio vvodi. Kadiir leii kapciini kulienske soli per-denemo, ji «dlcgncm« vod«, in mjilo v stalni podobi ostane. Iz lejr» se vidi, de mjilo vmazane rcči Knaži, kadar mjilni kali mastnokisliii« perila na se potegne, in glicerin iz mjisti wpodrine, kteriga z lujilo vred voda odnese. Belenje. 39. Kisele, ki se odkroji iz kake kemijske zveze, zbriše barve. Per belcnji na tleh pride kisele «d spodej skoz platno, iii mu vzame barve. Voda, z ktero polivamo platno, napne nitke, in Roncc zbudi kisele. IVr belenji x, »veplosoparjem pomaga" mokrota nitik k učinjcnji iveplokisline, in kisele, ki gre k žveplosopai^i, beli po poti. Per belenji z kiorogaz.nm, kleriga rabijo v ta namen p« velklh fabrikali, odtegne klorogaz vodi vodene, in prost kisele beli. II. (ast. JRavuoraga in yibattje Hploity ill sUiIiiih tel posebno. jj. -10. Preden od imenovanili moči dalje govorimo, ju potreba kaj povedati od ravnovage in gibanja tel. Zavolj lenjivosti ostane mirno telo v miru, se gibajoče ostane v gibanji, dokler ga kaka moč ne sili k drugttí-iiini djaiiií. Kamen, ki ga iz roke izpustih, Icii proti zenil)!, ino bi padci v sredino zt-m-Ije, nivo bi ga trrdno ťla ne ovrcle. Moči so fedaj vzrok ravuovanre in gil)anja. Mavnovfflga donmji', kadar enakoveikc Ino nasprotne moči lelo pdnočasno gosnodovati hočejo. Ako kamen z cnakovclko močjo deržiš, z kakor-vclko proti zemlji Uši, ostane kamen v miru, in ima« ravnovagii. I»a ni vselej ravnovaga, kadar se nam tako zdi. Tako se nam zdi, de je zemlja v miru, de ne gre ne naprej, ne nazaj; vender »e zemlja krog svoje «si, in krog sonca vedno sjiče. Kdor opoldne verli zemlje stoji, bo opolnoči ravno pod zemljo stal. Primi z per^tama reccl in muho jabelka, zaznamnvaj verhno piko jabeika, In verti ga med perstama enakohilro tako. de ga boš vVI nrah krog in krog zasukal: in vidil bon, knr sim od zemlje terdil. Dc se zemlja gotovo giblje, bom poznejši razjasnil. -Al. Gibanje imenujemo premembo prostora; pot, po kteri gre telo, imenujemo drago, ki je alj ravna alj kriva. Jabelkova pika se giblje po krivi dragi, in dokonča svojo pot alj v urah, alj v eni uri, alj v eni minuli i, t. d.: iz kleriga vidimo gibanje alj počasnejši, alj hitrejši, torej pravimo, de hitrost je pot zmerjen.-! skoz potrebni e»s; ino pot alj daljnost od poprejsniga do sedaj-uiga prostora se dobi, kadar hitrost v eni sekundi vmnožimo z številam potrebnih sekund per enaki hitrosti. Kdor v sekundi 10 čevljev daleč leče, bo per enaki hitrořiti v 10 sekundah 100 čevljev, alj li> seznjev in 4 čevlje daleč prišel. Iz tega se zaslopi govorjenje: Hitrost pešca je 5, hitronoga 10, z roko verženiga kamna 30, glastovce 75, puskne krogle 13(M), topske krogle '^SilO čevljev v sekundi; hitrost zemlje krog sonca je 4, svitlobe 41000 iniM v sekundi. i). 4!i. uazno gibanje izvira iz razne moči, kte-rih nektere bomo imenovali. .'Moč, ktera predmet k gibanji sili, pride alj oil človeka, alj od živali, ki butaro nese; alj od vode, ki mlin žene, «Ij od soparja, ki vagon vleče: alj od težnje, ki človeka iukI zemljo, in pml zemljo na iid^o sinvi. Lele uioři, ill tlruge vabijo |>r»!«liiicí k pljunji «Ij v liipi, in ca pyllcj íožljivtVsli iierpnslé: nlj bre/. iiťlianja milijo pmJiiiel k gibniiji, kakor težnja padajoč kn-lucu. Piirve sorti; uioči imenujemo dobnc, in v.slav-Itino gibanje onnkodobno; drugo sorte moči pa imcniycrao v»la%ićuc, in gibanje zrihleno (pobil ri>mi). Ako edina nioc k jiibanji sili, je gibajne enojno; iz več ednočasuib .....či zvira gibanje zložno. Kadar konj po cesti voz vleče, vidimo enojno gibanje iz edine moči. J»rag8 gibanja je ravna alj kriva, kakoršna jc cesta. Ako hočemo zarisati drago na piipir, bomo naredil čert«, storjeni poti enako, ktera nam iic lo drage, ampak tudi hitrost očitno kaiie. Naj kaiic paie dolga čerta AJÍ {obr. 4.) pot milje, bo dva, tri i. i. d. palce dolga certa kazala pot dveh, treh i, t. d. milj. a. 4:1. Vsak brodnnr ve, dc mora visej veMjati, kadar hoče k ravno naNprotnini brodu perriniti. On se pelja po presežnici Al' (nOt\ o,) ravnohcž-njaka AIK'I», uko čirta Al> alj Bi' jc primerna moči in dragi veslanja, čerta AB alj UC je primerna moči In dragi vode. Kdor pa čez miren jezer vesljft, poganja čoln naravnost od B po čcrti B(' proti C. — Umen «trelic v tarčo dobro ve, de mora nad černo sredino merili, ako jo hoČB zadeti. Zakaj le? Zalo, ker strelni prah kroglo žene po dragi", kiero puška kaže; težnja pa vleče kroglo proti zemlji, in krogla vboga zložnimu gibanji, ino gre po presežnici ravnobcžnjaka, kteriga strani so ravnotckoče in primerne močima-Po tem zakonu leti, kdor .ikoči iz hitriga voza. Dc ne paile, in se ne poškodje, naj sk«iči poleg voz», ne navprek. iMornar, ki iz verha jambore v barko skoči, pride ravno pravcu jambore v barko. Zakaj barkna hi-(rořít ga Kcne po Al) alj BC (o/>r. (i.'), in težnja gii v enakim času vleče po AB alj UC, torej gre mornar po presežnici AC ia pride k C takrat, kadar jambora v (." stoji. — Iz ennkiga vznika pnde knmcu, kteriga i» vi-suki«;» zvonika »pustih, zraven zviinika, nkornviK» se zpinljii liilro řtiiée oiJ vcéora proti jutru. IVuTilal sim iťtlnj, kakoršn», iii k»k ot stori reč, ktero ženete dve mori v ovîiikti BAI> Jijedi-njeiie. Kadar pa konja vprežeua kraj ruda ( Ňlan<:;r) en ( o(/r, 7.) vlečeta po AK in H<í, gre voz x močjo nhedvema konjema enaki» po draiji ťO, ktera mrd konjema ino poti ra^'nohc/.na le'Ài. g. 41. Velikost cibniija. l'rcden od vstavič-ne moči in zrihlenij^a gibanja govorim, moram po-veilali, kaj pomeni, in kako se najde velikost gibanja. Sleherni ve, de polčn, kteriga voda /.ene, veliko rahlejši bereg vdari, knkt»r ladja, lic to per enaki hitrosti obedveh le od teže alj mnogusti predmeta (uiatene) pride, vsakter vgane. Kolikorkrat ir predmet fadje vrči. kakor predmet polena, to-iikokrnt ladja močnejši vdnri bereg, kakor ga vdari polen. — Ako kameu lot težak iz vi^^okosti sežnja ^tado na tvojo nogo, ti je nc bode poškodoval; ako je kamen l(ÍM> liber težak, ti bo nogo zmečkal. Sledni kpmen ima H5i(M»krat vrči moč zavolj 3!íiťH) večiga predmeta, alJ veči teže. Torej že Vidimo, de >e velikost gibanja ravna po velikosti predmeta. Enaka krogla puške pa tolikokrat hujši /adene. likorkrnt hitrejši leti; tako tudi enako težka lad^a dvakrat hujši trese bereg. ako se dvakrat hitrejši dorine. Torej vidimo, de se velikost gilianja tudi no hitrosti ravna, iu zakon velja: Velikost gibanja je printerna predmetu, in hitrosti. Kla-dev, ki je lOkrai težeji. lu l(»kri»t uraejši od dru-giga, tuili l(M>krat hujši vdari, ko ta. -ir». Vstavičua moč nam dobro Jïnnna, ki po celim svetu ves prrdmet vladuje. je težnj«. ktcra brez prenehanja proti sredini zemlje vleče, alj tiši. Težnjo, k(er« luecl zenilj«, mesrani, soncam in drag-iiii nebcikioii Idi vla<íiije, imenujem« icživno.Hl. Oil lete bonjo po/.iitji već »liáali. Ker težnja brc/, prenelianja predmet poganja, mora on hitrejši in hitrejši proti sreiiini /cnilje leteti, in ako je telo pervezano, al j pixlperto, mora brez prenehanja vle-ěi, alj tlačiti.' Torej so vse tela težke. λ. 46. Voljni pad se imenuje sleherni, kleiri se' po težnji ravna. He voljni pad vedno hitreiši postaja, se lehko zastopi, ker težnja predmet vedno poganja, in k hitrosti dobe, postavim perve sekunde, dodcnc hitrost druge, k hitrosti druge sekunde dodene hitrost tretje i. t. d. Skušnja uči, de kamen, kteriga 15 čevljev nad /cmijo spustiš, v sekiindi: kteriga <îO čevljev nad zemljo spustiš, v dveh; kteriga 135 čevljev visoka spustiš, v treh sekundah na tla pade, alj pot v 1. sekundi znese 1x15 čevljev, n«. , , 3x13 . alj 60- ISČevlj. :5. ; :: axis : i -sia 2^0 „ i. I. d. Iz tega se >idi, de per vsaki seknindi hitrost raste za dvakrat 15 čevljev, torej pravimo, de hitrost voljniga pada raste, kakor neparni broji: 1, à, ft, r, 9 i. t. d. l»ot storjena na koneii perve sekunde znese lo cevljcv: na koncu drugo sekunde 15, iuo trikrat 15'čevljev, to je slirkrat 15, alj 60 čevljev; na koncu tretje se'kunde 4 x 15 in 5x15, to ie 9x 15, alj 135 čevljev i. t. d. Iz tega se vidi, de pot storjena na kuncu 1. sekunde je i x 15 čevljev, 'i- « " " 4. : lâîii :i.t.d., ^ , alj pot voljniga pada raste, kakor kvadratni broji I, 4, 9, 16. Š5, 36 i. t. d. sekund. Kamen, ki pade iz zvonika 370 čevljev visokiga. potrebuje blizo 5 sekund, ker kvadratni broj peterke je «5, in Šíó krat 15 da 375. Ako prai^aš, kako hitrost ima k.smeii na koncu Iiervc, druge, Irelje i. i. d. sekunde, prevdari, dii litro-st od kunca perve sekunde jc bila nobena ( ničla), de jc ona enako liiiru rasna, iorei je v pol-sekundi za polovico vekši bil«, kakor oi konca; in ita polovico manj»!, kakor na koncu pervc sekunde. Pol perve sekunde je 15 čevljev; pot ene sekunde smo pa enakodobno hitrost imenovali; torej je hitrost na koncu pcrve sekunde îtO čevljev, ker broj 15 je ravnu toliku veči od uièle, kolikor je niansi od «iO. Hitrost druge poUekundc je 45 čevljev, toliko veci ko kolikor manjši Ku 60 čevljev, torej je liitrunt na koncu druge sekunde 60 čevljev, na koncu tretje sekunde 90 čevljev i. I. d. S. 47. Voljni pad vsili predmetov je enak. Iles je, do suknjen kos, vejica, dila počasnejši pada, kakor dvajsetica; listje, prah, kurje pero dostikrat, dim navadno v zrak se povzdiguje. I.eh-ko bi mislili, de lete reči so manj, «!j clo nič (c^ke. Alj prevdariti jo treba, de mnogo reči zatorej mno-goiiitro padajo, ker jih zrak mnogomočno zader-i^uje. Dvajsetica ima na niajhiuim prostoru toliko predmeta,'kolikor ga ima sukno na velkim: torej zader/ek zraka, ki po primeri prostora raste, bolj mudi sukno, kakor dvajsetico. Dim jo ložej orl zraka, v kterim se vzdiguje. lùidar na dim v zrak enakogost sebi pride, v njem plava; kadar jc zrnk tenkejši od diiua, leze dim proti z»'mlji. De kurje pero in dvajsctica vbogata enaki postavi težnje, se zagotovimo, kadar jn pustimo pasti v zrakoprosti posodi. ICnakohitro leteta, in enakočasno na tla prideta. Z tem pa ne terdimo, de teža po tehtavnici najdena je enaka vsili tel. \'eči kos svinca ,|e tcžeji, kakor manjši; enaki kos hrastoviga lesa je ložeji, kakor svinca. Tezo tedaj imenujemo velikost vlečenja alj tiska, ktera pride od obescniga alj podpertiga teln. 4K Dosredivna in odsrcdivna moč. Zemlja ne le tLslih tel, ktere so na nji, alj blizo nje, v svojo sredino po zakonu težnje vleče; ampak tudi ílaijnc reći, kakor niosr.-i pn iř/,ivno8ti vabi. Tť/.ivtia postava je, ilť se (eživuos« po kvadratnim broji ninnjša, kfldnr daijnost po enojnim broji raste. Naj je daljnoKt od -ircdine do verba zotiilie I . je daljuosi uiesra od nredinc zťniljo H»; torej je težnja na mescu GO x «O = :t«0()krai manjši, kakor na zemlji. Voljni pad, ki na j-.emlji v nervi sekundi y.iiese IT» čevljev, morn v dai)uosti mesca i.^ : 3t»(H> eevljov al j blizo dva tretja ilela rise znesti. l»o taki moči vleče zemlja mesra, me-Nec zemijo, in leto moč, klera tudi med soneam iu zemljo viíuluje, imenujemo dosredivno moč. Pa dniiro moč vidiš na knmuu lelejočim iz pr«če; iia vodfletejoči od brusa, na blalu letejořim od kolesa, ktero moč otlsredivm» imenujemo, t »bed ve silite mesca leteti po njej;» dra^i v |M»dnebji krog zemlje. in zemljo po nje letni poti kroij sonca. Ji. 19. Težnja tudi kaUiuir t^venkelj) goni. Vfi palici Co6r. AH visi v B neka teza, klera \lečc podporo A po palici nroli sredini zemlje. Ako Al» makncH v AC. in potlej snustlá, ho iz AC v A» nazaj hitelo. Kadar pa v AB po zrihlcnim jvi-banji pride, in se vstavili ne more: gre tako daleč naprej, dokler na vkviški poti BI» ne zgubi per-doblene hitrosti. V l> so kalamir zonet verne, m gre po zakonu težnje po poti UBi^ d<» (■, kjer se nazaj verne. Tedaj bi .-e kalamir, ki se giblje, brez nehanja Kenitertje gibal, in v enakim časn enako pot delal, ako bi ga ne motili zaderzki, namreč zrak. skoz kteriga plava, in dergnenje podpore v A 1'ot kalamira CI» alj UC navadno imenujemo mablej; in čaz, kterigi ou na leti iioti potrebuje, imenujemo niahlejočaz. Kalamir, ki dokonea mablej v'sekundi, je sekundokalamlr. kakorsni-ga vidimo per uekterili urah. liolgost palice «e-kundokalamlra je per nas blizo a čevlje in 1 pale. l'rarji in naravoslovci, ki kalamira potrebujejo, nas učijo, iz česar in kako mora nspravl.ma biti palica, de sc ne daljša v gorkoli. ne krajša v mrazu. âO. Težopika. Hleb kruha na pnieu mirno sto'|i, ako ga prav postaviš, premakni ga malo, in padel bo. l»ervokrat si podpiral tisto piko hleba, v kteri r£7 si vso tez« zji'dinjni« mislimo; (irncrdkrat nc. litM» piku iincDiiJctiio (cž o pili o. kten» |c lr<'hA podpreti alj obesiti," de telo v r.nTiovngi ostane. Uisa, ktern pèlja iid lete pike proli mrediiii xemije, je vodbii Icznje nlj navpiknn risa. Vodba težnjo se pn najde' mi liiti, na kteri telo visi: «Ij p(» dra^i, klera ^re od teKopikc skoz podpornu piko proti sredini zemlje. Kadar jc vodba težnje podperta, je vse telo v ravnovagi: podperta jo pa, «ko gre skoz teniel. i^dnj pravimo, de telu Ktoji, in toliko terd-neji, kolikor bližeji temla je težopika, in kolikor blížeji jo vodba težnje teiiielni .sredi, ivrogin na ravnmi je povsod v ravnovagi: bolj nixek in bolj debel valjak tenlnejši po kuneu .stoji, kakor bolj dolg in bolj droben, \agnjen zvonik (obr. if.), ka-korániga lia haďkini v Pizi, alj Hologni vidimo, tako dolgo ne pade, dokler vodba težnje IIH gre skoz temel AB. Vodba težnje našiga života pade med noge, in ako na eni nogi stojimo, v podplat lele noge. Kdor v dc,sni roki kaj ntřse, se nagne nu levo; kdor v kreber gre, se naprej derži: kdor nazdolj gre, se znak derž/i, Konjopobodri vejo urno iiajditi vod-bo težnjo, in si navadno numagujo /. rantami v rokah. V barkah, ki se vedno zibljejo, mora biti le-Ňerba tak«i obešena, de se vodba težnje lehko pre-niakiijc, nicer bi se ulje zlilo. Tezopika vedno sili proti tenilii, torej sc telo, ako je mogoče, tako dolgo obraea, dokler ne pride pika na nar nizkejši kraj, kjer obleži telo v rav-novam. Zatorej še Ichko nanravi, de -se lesena krogm (ofir. tiL). ki nc«e v I» nekaj .svinea, tako dolgo navkreber vali. dokler nI «vinč na nar nizo-kej.šim kraji. I>o letom/nkonti so spazitelni eolni narejeni, ki imajo težko dno, in Ichke straiiiee. Valoii jih na «Iran silijo, vender «c čolni vedno na knúko Klavijo. 51. V }»• 4.3. .smo vidili, kako «e iz stranskih moči Ali in Al) po pre.sežniei Af ravnobež-ujaka ABCl) najde .sredna inoc; zdaj bomo eili.šali, kako NO »redna moč v -slranskc razloži. Ako jo AU ijjbr.il.) lerda wlwnokostena sleiia, klero po 2H dragi CI) zadene slouokostena krogla, bo krogla |)o dragi UE odletela. DE jc jiri zlo/,ena moč iz moči l»K. po kteri bi vlaèijiva krogla im^-pikno od stene odletela, ino i/, moíl llB, po kteri bi sc krogla poleg «tcnc cnakocasno gibala. I/, znane zložene moči «e pa naredi ravnobežnjak. kadar poznamo kot lir»K, ako se iz E proti D» vleče ravna risa, ravnobežnja risi F"!), in sc tudi iz E proti UF vleee ravna risa KK, ravnobežnja ri.^i B1): tedaj je ravnobeiniak HDFE. ino UU, »K ste strunske moci. Kadar je kot UDF drngaèen, kakor tukaj, so tudi dnigaéen ravnobežnjak dobi. Kot FDK se imenuje odpndoviuk, kije enak dopa-dovlnk« ('UF; draga CD se imenuje dopadna. in DE odpadna draga. î). 5íi. Stroge imenujemo perpravc, per klerih moč sega na piko ležečo zvuuej svoje drage, kakor per telitavnici. kjer teža Cs^'l'Oj "J"« nnvpik vleče, sega na' tehtavno reč, in jo na kvisko sili. Stroga, ktere nobeden del ni stroga, sc klico ednostavna, drugačna nc kliče zložena. Misliti $! pa ne smemo, de stroga kako nexnano moč zbudi, ampak ki, de po strogi kako dobrokupnjo moč, kakor moč vode, vetra i. t. d. lehko po volji ober-nemo. Ednnstavne stroge so: Drog, kolo na stebru, koleo, ploša naklonjena, klin, vortilo. Ji. 53. Vsaka ranta. ki sc krog pike suče, je drog. Naj je AH («Ar. Í2.) enako gosta in enako debela ranta lesena, alj železna, ktera nima ne teže, ne šibkosti, se krog pike C suče, ino Iz prostora AB lebko v prostor DP'pride. Kadar jc podporna pika (' med A ino B, drog imenujemo dva-ramen; sieer je cdnoramen. Ako AB obzorno visi, pravimo, de je drog v ra\-novagi; ino moč, ki ga takraj C proti (i vleče, je enaka moči, ki ga unkraj C proti H vleče. Ako jc BC enake debelosti, gostosti in dolgosti z AC, je drog v Mvno-vagi, ker ga enaka moč na tem in unim kraji podpore C vleče: ako je BC enake debelosti, gostosti. pa dvojne dolgosti od AC, je BC dvojne leže od AC, in k ravnovagi jr treba obesili alj na A dvojno težo ail une na II, alj na II polovico leže od ime na A; ako je HC cnaku děbelostů go»(i liber v ravnovagi. Pozabili pa se ne sme. de je nekaj moči k premagi dergnenja potreba, in de splubno Muenio rcči: moč mora uiti/a polovira veči, kakor jo račun kaže. \r. tega vidimo, /.akaj per mlinih, klere majhina vodica goni, delajo viîliktî votinr kolesa. Per nio-tovileeh, ktere ui.ijhino težo zmagujejo, ima moč na ružici krajši ramo, kakor preja: torej si pti (travici govoriti niotaaje otegotujenio; vender leto opravilo ni težko, in kar na moci /.gubimo, obilno nazaj dobimo po okrnjšanji časa. Zakaj kolikor daljši je pot preje, tfdiko hitrejiši gre motanje. Per mo'tovileli alj vitích /a velike leže je pa 'moć n» daljši rami kolesa, in verv, ki teao viece, na krajši rami .stebra. S' 05. Kolce (obr, Í5.~) je krogla ploša, klera sfi krog svoio sredino C vorli, ino na robu nek« verv ima. Pu sredini, ktťra preiuakujo alj uv, raxloéiiihi kulce kíIiuu in iiej^ílinu. Per |ioslňiniiii vlfičo ni«č v A, (tíý-a v H in stc si cnakc. Dobiček ÍL" v tem obstoji, ker jc ložej navzdol vleei, kakor v/.di-Ijiva, polovica negibljiva, (libljiva polovica nosi iežo, inu krog /gorniga kulea negibljive, polov iee gre verv, ktero nateguje moč. Vsako kolcc gii>-Ijive p/•. /7. vidiš gibljivo polovico v spudnili. negibljivo v zgornili ékarjeli. g. ôG. Plosa naklonjena AHC (ohr. /H.), kakoršna jc kobila, po kitVi valijo bariglje na voz, je planina AT proti obiturni planini AH nagnjena iMid ovinkain C.\ll. \jeiia dolgost je visokost lU'. Ako lioćcmo zvèditi, klerc nioèi jc potreba k vlečenji 1(M> liber po plohi: porvežinio verv za sredo teže I», peljiino verv ćcz kolec E, in obesimo na konc vervi F takšino težo, kakoršnu zamore vleći težo l(M> liber, (iotovo je, dc sod vinn ložeji vniinui po plo^i na voz, kakor oil LhI vzdig-nemu; ino de ga toliko ložeji valimo, kolikor munjiši je visokost ploše j)roti njeni d. Ilolgosi. klina je AH. in širokost CI». Kolikor manj."I j»; širokost kiinn proti dolgosti, ln-liko manjiši je moč proti leži. Vo/.ko /.agojzdo, z ktero dervà ecpis. ložeji zabijaš, kakor široko. TikIÍ »ebli «o kilni; per nožeh, Hekerah, škarjeli, vilicah je pa klin zjcdinjťit z «irogaiii. hH. V «T» il o je plosa naklonjena krog valja je: Sdko.si zavoja k dolgosti. Ako bi ne bilo ga znslupinio v/rok vodometov, .studcnccv, visokih jczerov. Na Triglavu poNljivim deàuje, alj se .sneg topi, in voda med fikalovjem in peskaui uižcj Iczo, se lukei v kaki shrambi, ktera vodo der/.i, nabira. Iz Tete Nhranibe se .tlj po podstenieijttkib cevkaJi odteka in studence daje, alj p)»d iuicnani ItohiuHke »Savice i/. Kkale verúi. Po podzemeljskih cevkah no Cirkniáki jezer polni in prazni. Tako imenovane Arteške vod-nakc si napravljajo, kadar do ilovniga sklada, skoe ktenVa ne more voda cankati, vertajo, torej vtěsněni vodi dušik dado, iz kteriga močno versi. Kad.ir pa voda na vnc strani enako moi^nu tiši, bu tudi na CD fobr. 23. ) tolikokrat močnejši tišala kakor na Kij, kolikorkrat je ťU veci od KIj. Naj je en dvajsetkrat vei-i od Kli, bo moč lO Uber, ktera na KL tisi, z VtK) librami na CI) tišala. Ako cevko AK podaljaš, alj na AH kako moêjo vodo jiertiskaš, dobiš poýubeu tisk na CIK Naj je cevka A K 5 čevljev dolga. CO 4 čevlje dolga I čevelj široka ploša; naj pertiska na AU moč pol centa: ima ploša CU čvetero štirjaških čevljev, na kterih v.sakiga moč 5 čevljev visoke vode, to jc 56% libre x 5 = !!Í8ÍÍV„ libre perti-ska. Zraven tiska vode je doračuniti tisk pol Centa na AB, kleri, ako All štirjaški pale velja, na štirj.nški čevelj 12 = 144krat pol centa, alj 72 centov /ne.se, IMoša CIJ pa meri 4 štirjaških čevljev, torej ona terpi tisk 72x4 = 2KS centov, li kterim pride «Hiîy^ libre tisk vode na vsak štirjaški čevelj, torej na 4 t«ke čevlje tisk I I centov in îKMiber: tedaj je tisk na plosa" C» 2HH+ II centov :iO liber, alj 299 centov C^O liber. Tako mo napravljene mnogotere vodne tiske. ij. U3. Po razloy,enih postavah se lehko računi moč ježeve stene, klera derži mimo (ne tekočo J vodo." Ako je voda 10 čevljev globoka ín 100 štirjaških čevljev široka, tišl lia štirjaški čevelj v glo- l)oćini pervfga revija z 50'/, libre, vglobočini ilru-giga čevlja z 113 librami I. I. d; un vsak čevelj diia z âG"'/.,X 10 = 505 librami, irio na KM) čevljev z ô«5"x KM» = 565 renli. Tekoča voda ne lo z svojo ležo, ampak (udi z svojo liilrustjo liši, in toliko močnejši, kolikor lii-(rcjši leče. Splobna postava, no kteri se (lak ,' alj kolikor (loreš, in imaš goslomer HM), alj več alj manj stopenj. — Za kapelinc težeiši od vode, se' napravi gostomer, kteri se v vodi do K, v nar težejši, postavim na-sitcni solni vodi do A potopi. Hazdeljenje v stopnje velja per tem, kakor per nnim gostomcni. F'nallih goslomen»v, ki kažejo nlj moč vola, vina, žganja; alj gostost ra/.toplenih reci, kakor mleka, soli,'luga, si po skušnjcli napraviš. Vediti je pa treba, de taki gostomeri ne povedo, ako so imenovane reči zdrave in čiste, alj nc. To sc zve po drugih znamujeh in lastnostili. Človeško telo je de! vodne teže na enakim proNluru, in človek (ako plava v voiii. a v našim trebuhu ino v perseli je nrak, kije loKejùi od vode. Holj gosto kije tcltj,'globokej8Í se potopi, /atorej debeli in odrašeni te/ay plavajo, kakor suhi in niladi. Ako bi se človek v vodi pametno obnašal ^ in navadno sopil, ne vtonil bi ne; kadar pa v brilkosti usta odpira in vodo požira, se potopi, kakor steklo z vodo napolnjeno, akoravno pralno plava na vodi. llect, ktere so primerno te^ej ko voda, ifobijo k vodo enako težo, kadar jih z ložejši rečmi umno /jedinimo. Tako plava /-cle/.o v čolnu, človek oblečen v skorjeno obleko se ne more potopiti. Knake plavar»ke obleke se dobijo kupiti. Igla, rahlo na vodo položena plava, ker se vodne kapljice skupej deržijo, kterih lehka igla ne rax-tcrga; kadar je igla mokra, se vtopi. IV. ( asi, išavttoraan itt gibanje vtiuáuih tet, 66. Kazun /raka, ki našo zemljo obda, poznamo veliko \ dušnih tel, to je takih, kterih alj elo nc, alj težko moremo v kapelinc alj čverstc tela preoberniti. Lete vdušne tela so tudi tekočne, ako jih ravno nc vidimo; so (udi težke, kar nas dobra tehtavuira učj; so tudi ra/itegnivc in sicer brez konca in kraja, dokler /aderžka ne najdejo; so tudi tlačjivne in rade manjši prostor vzamejo, kadar jih stiskamo; tudi prilinjenje najdemo per vduhniii telih. Vender njih poselina lastnost je raztegni v ost, po kteri na se ino na posodne stene tlačijo. 1*0 letem tlaku tudi razleguivost spoznamo in merimo In Jo razpeuljivost imenujemo, ktera je toliko veči, kolikor gostejši in gorkejši je zrak. Tega se prepričaš, ako mehur iia inerzlini zraku uapilineš, iu v gorko jispo nlj na iteč nese». Bolj ku mehur uupiiiujcá, bulj guslis zrak, iu bolj terd postaja mehur. Kadar tcrdiga in dobro mvc-jianiga na vročo ppc položiš, ga ho raxpcnlji-vosl razsnala. Zntori'j napeto kravo z mokrimi rjuhami po'Jjrinjamo, de sc vamp ohladi in vpade. V razl.i;ianji vdiišnih tel bomo lorili jjajsc in šopa rje, ptTvi sť nikdar nc, al j Ir težko, drugi p» Ichko. kadar jih Hlisncâ alj ohladiš, v kapciine prc-ohernejo. , ^ , ^, ^ }j. (57. Teža /.raka. Steklena revka(«Ar.2*5.) «liha in sna/,na, kakih í«» palcev dolga, na enim koncu zaperia, se napolni •/. živim srebram, ino nb na odperlim koncu z perslam dobro zatisue, d« nič zraka ne oslane na srebru. Potlej s« ccvka oberne in v posodo H, z živim srebrajn skorej polno potopi, in perst se odmakne. V cevki se bo živo srebro tako vstavilo, de ho kakih 28 palccv nad srebram v posodi stalo. Ako ccvko bolj iz posode potejíncá, vender ne izmakneš iz srebra: boš vedno meriî 2H palcev visoko srebro v cevki. Nad srebram v cevki je prazen prostor, in teža alj tlak zraka n* «rebro v posodi, derži tlaku srebra v cevki ravnovago. - Ako vzemrš čez čevljev visoko ccv in jo z vodo napolniš, potlej prekucneš: bo voda v nji'blizo 32 čevljev visoko stala: v resnici toliko višej, kolikor ložej je v<.da od ziviga srebra. Taka cevka in skušnja sc imenuje Torn-čclska po modrim možu Torričclli. Kubiski paie živiga srebra je 11 lotov, 4« grano v težak, in 2M takih palcev 12 liber, 1.» lotov, 116 granov: torej je zrak, ki na »tirjaski paie tiši, in živo srebro v cevki v ravnovagi derzi, tudi 12 liber, 13 lotov in 116 granov težak. Iz tega se lehko razsodi, de tlak zraka «a človeško telo, prostorno 15 štirjaških čevljev, 36i)•. 69, Z r a k o s i s a I k a (uhr. 27. ) je porprava, v ktcri se zamore zrak go«i(i(i nlj rčdkiti, in ob-sloji iz valja A, p ro ce p a (phnia ) U, ino iz n8(>us(nie (pip) N, n. ^olel valj A je tenleii, znotrej gladek, in skoz in skoz enako širok. Naredi se alj iz meda, alj iz stekla: zgorej ie odpert, spodej z napnstnicb \ alj zapert alj odpert. Procep K 'je kratek valj iz slisnjeniga usnja z mastjo alj oljem nasilen, iii se v vollim valji zra-kolesno gibali pHs(i. Procepova palica C služi k tem gibanji. Xanustňiea alj je pipa fo6r. 2R) tako prever(a-na, de alj skoz sebe po (j, alj poleg sebe po EK zrak pusa; alj je zalilopka (ohr. 29.), z kitro luknjo alj zamašiš aJj odmašis: aJj so vralica (oAi-. ki »p zapirajo, alj tnlpirajo po k-iu, ko jih zvdignt's jàlj perttNOCH. Kadar nro»M!p H (oùr. o1 ua «krožniku h zrakotesno Ipží, ùi prorep od dna na kvisko gre, puhti zrak v zrakoprazni prostor valjain ho ttiliko lenkejši, kolikor veči prostor ima. Zdej obťrni napusfnî'co (uhr.2'J.) la-'''«"K« doljííirdejoě prorop tiši. po /John na prostor spiihti. Ako napiistníco /opri (ako obenifa, de zrak iz žli'ha S skoz Ijuknjo (i v vfilj A lii more, in proccp na k viško pot4'|jn»>š; vabis ze redkiyši zrak spod žvona M po žlebu S v valj A, ino zrak na večim prostoru zopet redkejši postane. Do jc potreba napustuico n lako zavertiti, de zrak iz M v N pride, se zaslopi. _ 1*0 takim djanji bo zrak pod zvonani redkejši in redkejši, pa čisto ga odpraviti ne moreš, ker med pertisnjenim proeepam ino med pipo nekaj zraka zmirej «staja. Kadar je zrak pod zvonani in v žlebu (ako redek, kakor zrak izmed prorepa in pipe po vnlji razprostorjcn : »ta obedva v ravnova^i, iuo uie vec ue gre iz žleba v valj, torej se nié odpraviti ne da. Vprašal boš, kako se zrak v znikosisaljki zgo-stuje? K tem »amen» se mora na koneu žleba na-meslrt zvona nioèua posoda zrakotesno navreteniti, in pipa kadar proeep na k viško gre, tako \Tr-titi, dc zvnnajni zrak po žlebu FE v valj stopi. Zdaj se pipa zfiverli, in zrak iz valja skoz luknjo G v posod« sili. I'oprej ko proeep nazaj potegneš, moras pipo n zapreti, de ne puhti iz posode zi'o-Nte.ii zrak. Zgostenje zraka ima enako mejo, ka-kornno ima zredkenje. Posebna zrako.sisáljka je z rak ost iskalka fofi»-. .'i/.), kterc valj ima zgorej luknico A, sk«iz kter4i zrak v valj stopa, in «d dolj gredejociga proeepa B tako stisnjen in zgostcn bt», de si napustuicn C razklcnf*, in v posodo U izpuhti. Kadar procep naxaj gre, k»» iiapiistnicii C sama zaprt*. \'eckral ko prowp y.ruk pnlint; i/ valja v posodo, gostejši jii zrak v posodi; vender je Ireba paziti, du preveč Jtgosten ssrak nc raz/ciio posoile. Tako se ba-Hpjo vctronjacť (zrakopuske). J). 70. i^košnje /, pomočjo zrakosissljke slorjcuc. ï'oloiii gťrbaM pa dobro stavrzan nii-hur pod zvon, zrcdkuj zrak, in vidil bo.s, kako sc niihiir nap»>nja. 1/, vode, If.sa v vodi, iz sleklenire, klcrc vrat v vodi teči, puhti zrak skoz vodo v podobi mehurčkov. I.cte skušnje kažejo razpenljivost zraka. Tlak zraka m; uc le po Torrićelski skušnji, ampak tudi po moći, klera zvon na okrožuik tisi, spozna; tako imenovane Magdeburgske polokrogli-ee, ktcrc ste votle in se dobro sprimete, so kadar iz nju zrak potegnemo, tako deržite, de ju težko stergamo. Težo zraka pokažemo, ako veliko stekleno kroglo na tenko tclitano izsii«amo po zrakosisaljki, in zopet tehtamo. Ku/.lorek mi d težama zrakopolne in zrakoprazne krogle tiani kaže težo zraka na kro-glcnim pro«t<»rn. Enake natančno skusnjc učijo, de je zrak TTOkrat ložej ko voda. ' Zadcržek zraka per rečeh voljno padajočih sc kaže, ker pod zrakopraznim zvonîun zlato in kurje peresec enako hitro nadeta; torej pravimo, de težnja v«c reči enako vladuje. g. 71. Zdaj si lebko razjasnimo^ mnoge reci, kak. Ako /\ v(«k-lurš v kapeliiio, C r.alÍMU'» in per Msaš: .s<«pi kap(ïlin.t v /rakoprazuii ccv. iiiu per C odteče brez de bi v »stil prišla. Vodna KÍ.H;iijk.i vndo nlj kako drugo kapoh'nu .si.sa, jc ne pusti nazaj stopiti," in j« tnko na kviAkn sili. V/digivna sisal jkti («6r. á.í.) vabi vodo, kadar nrocep A na kvt.šlio gre, v zrakoprazni prostor It: kadar proccp doljgre, sine voda, ktera sko/. Npodno uapustiiico ne more, «koK napu.stnico C. in jo z svojo težo zapre. Neki phnii procepa napolnijo valj z Vodo, ktera per I» odteče, \ekten' štirne .s» tako napravljene. Tiskavna sisaljka fo//r. .^fi.j ima stransko cev, klera ix valjskiga tliia izvira, in kapelino »prejme, kadar procep na dno (rre. Kapelina i?, .stranske ccvkc nazaj ne more, ker si z svojo te/.o napiist-nien zapre; ampak per vsakim pbaiu viái Klopi, in slednié na verliu A o«ltečc. 1'er tiskavni sisaljki procep nima napiistnice. Vgasivna brizgla male postave je enako zložena. kakor tiskavna sisaljka. V posodo vode se postavi, in z posodo vred prenese. Ako jc umetno narejena, žene vodo verh navadne biše. Velka vgasivna brizgla ima dvoje valjev; v A se proeep vzdiguje, v H nižiije. Iz vomarc, v kteri (o//r. 37.) stoji, teče voda skoz napiistnico \ v valj A, iz lega skoz n v brani I», v kterim zrak stiska, ki jo x svojo razpenljivostjo v ccvko K siJi, iz ktore teče na tisti kraj. kamor gibljivo eevko zasněeá. I'roeepa goni dveramen drog, na kteriga koneeli F in (i ljudje primejo. Taka brizgla žene debel trak na visoko strebo, iuo ne b- z vodo, ampak tudi z tlakam ogenj vgasuje. /e v Jj. sim opomnil, de voda, ako je je premalo, ogenj redi. ne gasi, ÎJ.'Tl. Gibanje zraka. Ako postavimo luč v odperte duri zakurjene jispe, se bo plamen vnn nagnil, kadar luč pod verbai» sloji; plamen se bo v jispo nnunil. kadar luč na tíeb stoji. Nagnjen plamen kaze gibanje zraka in sieer pod verbam iz jispe, na tleli v jispo. Vzrok nasprotniga gibanja najdemo v razni straka. Pod Ntropam jispo je sofrret, torej zrak; na (Icli je incr/elj hire j težcj zrak. Ako jisjjo odpremo, lisi inerzlejsi zrak v jispo, Kpodrino jispnt zrak, ki se pod Niropnm baše iti skoz udperlc duri o^ne. Kar v ji^pi iskii-KÎiuo, to se na zemlji iz enakiii vzrokov godi. tior-kejši, torej ložejši zrak pulili na kviško; mcrzlejši, lor<^ težejái proti (lam pada. in veter od la! na k visko, «mI verlia na tla vedno vlcée. Leto gibanje, zraka je pa tako rahlo, de ga ne čutimo. Iz ena-kiga vzroka, namreč iz enostrane gorkole alj nierz-lofe vleče veter poleg zemlje. Proli jutru se zemlja poprej «ogreje, kakor proti večeru: od sogrctc zemlje «e sogreje zrak, in v lega puhli hnlj mer/.li zrak, alj vstane večerni veter. Xa večer sonee l)olj greje zapadne dežele, kakor vjulerne: I orej vleče merzli zrak od jutra proti večeru, in vstane izhodni veter. Hežele, klere krog srednika zemlje ležijo, dobijo sončne žarke navpik, lorej se bolj sogrejejo, kakor zgorne alj spodne dežele. Sogreli zrak krog urednika puhli na kviško, njega namesti zrak zgoniih in spodnih krajev. Zavolj lega hi «e krog >>rednika sever in jug vedno vojskovati morala. Alj temu ni tako, ampak bli/o srednika je kraj brež vetra, kleriga ludi m i miga imenujemo. Vzrok lega brezvetrija je vročina, klera nasprolne vetre vkndi, kadiir ju višej vzdiguje, ino natí zí-m-Ijo v veter ua kvišku k-teli ptislavali uapravljaju in merijo rokodelci posoile, v kterib se sonar hrani, dc bi «e nevarnosl razpočenja odvemila. kak«» velika je moč suparja, se lehko razsodi, ako se polovica stekleno kroglice z vod« nalije, zatopi in v o^enj vcrže. Knialo jo bo sopar raz^nal. ogenj bo zadušil in oglje razkropil. \i «e čuditi laM moči, ako pomislimo, de iz bokala V4ide hlízo 2 ji-zcra bokalov isoparja postaneta, ktcra se, ako ju v bokal siliš, gro/.no branita. l'o l«'m lehko za.stopiaio, de zavolj manjšiga zrač-niga tlaka na vi.soki gori voda ložei vre, kakor v dolini; de nas zavolj soparjiinja vode mrazi, kadar iz kopve pridemo; de nkropena voda zrak ohladi, ker se izkadi; de zavolj v.soparjcnja voda v glin-jeni posodi hladna ostane; de nas poletna vTočina torej manj muka, ker .se potimo, de se perilo po vsoparjcnji suši, zatorej je nezdravo obcHati mokro perilo v jispi; de voda pod zvonani, ako sopar hitro hitro izsi.sa.š, zmerznc; de iz isoparjev, ki se pod zemljo napravijo, in Iz svoje ječe ne morejo, zemljopotresi pridejo. f). 7(>. 1'anistroga (oftr. -J!/.) jc velika posoda, v ktcri sc par, alj sopar napravlja, in k gibanji vozev, bark alj fabrik obrača, \arcdi se parostro-ga iz močniga žclezniga kositarja v podobi soda, ki inta o^enj poleg .srede alj po cevkah A A. UH, t'C, men vodo, skoz ktere'ogenj iz ognjiša proti dimnikti Hviga. Tako se več vode' z ognjem sosedi, torej S1Ï voda ložej in naglej izpari. Verh vode in v l> plava sopar, ki po terdni cevki K pride v valj, proeep semtertje goni, in kadar se ospoga. po dmgi cevki odh-ze. konic K procepa jc sklenjen z osjo, z ktero vred kolo verti, in voz poganja. .Sopar stopi v valj alj pod procepam skoz G, alj nad proeepam skoz li. in tako \oz alj naprej, alj nazaj tiši. \ eć ko spustiš sopar ja v valj, hitrejši goniš proeep. In /, tijini voz. l ender jc Ireba paziti na moč parostroge, de je ne xilis pi-Rveč soparja kuhati, in de jc nc razžcnps. K ven varnosti zaprií pantslrognii verh nndtišnica >, ktcni se poprej odpre in sopar »piisii, kakor , r.. '—........• nnKoi parosirnga poci. Al) iiadusnica se per preveliki vročini iHiko z kn«i liber eu čevelj visoko vzdigne. Vai tmi sitpar x 3« librami na stirjaški pale parostrore, m naj mtTi «rocep ;HK) šliijaskih palcev: tedaj tišj sopar z ÍMKM) librami na procep. Ako je proce-pova pot '44 palcev dolga, in procep leto pot v sekundi dela: firre on v sekundi palcev alj '4 « evlja dalee. Tedaj vzdiirne procep v sekundi ÍWMHÍ liber a čevlja, »Ij iWíMM) liber J ćevelj visoko. Ako se po derîîanji in dnigih zaderžkch polovica moei zjiubi, 8c ostane 9 zasmmlifi; kakili 104 ècvljcv daleć so pa pazili na luč za-soiojeiiijja prahu, iuo na pok topa. Dobre ure »o jili /agolovilc, (Ic meilčasam, kadar so uni/-asmo-iliti lop, ino nii-d èasatii, kadar no leti zagledali sviUobo, ni bilo razločka; «!j niťd raham, kadar fio uni zasniodili top, iii kadar ko leti slišali lirnni, je preteklo lO'sekund, lurcj je pot glasu v sekundi '10400: 10= 1010' dolga. Ako od bliska do groma d wkund preteče, je blisk óyíMí čevljev, aij blizo polurc od nas; ako sin blisk iu groui skupej, smo V nevarnosti. Neki gospod Koladan je liitrost glasu V vodi na teiiko znierii, in blizo -lïSiO čev-Oev V sekundi uajdel. .Se hitrejši se glas v stalnih leleh razi luahicji buhnarsko koxn xadeuejo. se ko/a Ntrc«ii(;, niahljati xarne in pri-,jetc Dialileje pudoli zraku v bobnar^ki jami. V leti jami fio neke kušire, ktorih pcrvu kladcv jc »ra-»cna 7, bobiiarisku ko7.o, in stoji na druj^i kuHici, na uaklu; naUu je itrašeuu xslrcnienani. V/, bob-narske jame se pride skoz okroglo in podolga-sto okno, kteri nie xaperli 7, koxiranii, v labirint, tu jc: v jamo nanolnjcuu xrituii kušicami, ino z čutnimi niikami. l'o nitkab gre glas v možgane. kjer ga nprejmc človeška duša, in človek sliši. Kadar jc posluh pokvarjen, in človek slabo mlini, mi mora pomagati 7é iiáeMno trubio, ktere voKok konec Ne v nho vtakne, in širok konec zrakové nialileje. nabira. Ker leta tnibla vcč mahlejev vja-mc, kakor zviinajno ubo, se tudi bobnarška koža boy stresne, in ako «ho ni čisto ogluéeno, se bIíší neki glas. II. del. 1. insi: Svlllulia. J». 84. De vidimo je zraven zdraviga očesa tudi svitlobc potreba. Kjer s\itlolie ni, je tema, in nar boljši oko ne ra/Joči temnili reči. Tela, ki se samo od sebe svetijo, imenujemo svitlivne: drugačne imenujemo osvitlene. Sonce, ogenj^ bILsk so svitlivne Icla; mesee. trava, sneg so osvitlene tela. Kadar je sleklo v oknu čisto, dobro vidiš reči /vunaj jispe: kadar pa oboknice zapreš, uič ne vidiš vcč. Torej pravimo, de je steklo prozračno, les jc neprozračeu. Uoknj enakih drugih tel poznamo. 8i. Xaj sonce še tako lepo sija, iic vidiš ga, kniiar roko pred oko rifneš. \n lini, čelu in po vsim obra/.ii sija sonce, lu na oko ne ()ade, aku rnvno precej daleč od oèesa roko deržtá. Tfdaj KI' rax.šira svitložar Ic na ravnost, in kjer ga kako Ido vstavi, postane za G in HEJ ju manj gosta, alj polsenca. Ponoči postavi okrt)/.nik pred luč, in vidil bo8 alj krogu alj risi podobno senco, po tem ko deržiš olirožnik alj po sirokosii alj po robu pred lučjo: kroglo pa lieriii, kakor liočeš, boš vender r.miraj vidiT krogu podobno senco na steni. Iz tega sodimo, de je naáa zemlja, ktere eienca nam mrači mcsic, okrogla, kjer njena senca je vedno podobna krogu. Sj. 86. Hitrost svitlobe. Dolgo so iskali naravoslovci hitrost svitlobe, vender ogenj, ki so ga ponoči zažgali, so nar daljni gledavci ob listím trinku zagledali, kadar je bil zažgan. Tor milj v sekundi stori. ]>1orebili me bode kdo vpranal, klero svitlobo, in kako je jo BeiiuT spremljal na popotvanji? Uemer je zapa-zoval nekiga mesca, ki se krog planeta -jupiter'' suč^, in je na tenko zvedil. de li-la mesič polre-biije na svoji poti 45f ur. Vender je leta mesic, kadar je naša zemlja jupitru nar bliž'eje bila, 49^ sekund manj; kadar je naša zemlja nar dalj od njega slala,' 493 sekund več potreboval, kakor4ii ar. Torej je Kemer mislil, de leta razloček med mescovima popotvanja od tod izvira, ker smo mu ppiTokrat 40 niiljonov milj hližej ko dnignkrat; torfj polrcbujť Nvitloba 9ho sokiiuil aa poti 40 mi-Ijonov milj. alj stori v 8ckiin*li pot blizo4jíMXKH)00: 986 = 4f60'i milj. Iz tejia se /npopadť, dc jc sonce prej gor, kakor ga mi vidimo; inu dr mi h« vidimo sonce, ako je že čer. 8 minut in 13 sekund Ka gorn. 87. Gostost svitloho. Oo.stostsvitlobe, která pade na kaku plosu, se ravna po ležii in daij-nosti ploše. Kadar bukve, v kterih bcrcš, proti luri tako Mtojijo, dr t^vitluba 5ikoroj povsod navpikn» nanje pade, so po celini listu nar bolj razsvitljene; katiar jili pa v enaki daljnosti kakor poprej derži», in proti nuni nagneš, kaxrjo Nlnbi'jsi svitlobo. Torej je goMtosl aij moč svillobe toliko vecij koli-, kor bolj navpikno padejo /.arki na ploso. Kadar sivanko 1 paie daleć od luči deržiá, bo» njeno ubo ravno tako na tenko vidil, kakor ko bi šivanko 2 palee daleč od 4 enakih luč deržai, alj 3 palce dafeć od 9 takih luč. Ir, trgn vidimo, de gojitost aij moć svitlobc oslabuje |>o kvadrasko, kadar daljnost raste po enojno. Torej je gostost Nvitlobe,' ki pride od ene sveč« v daljnosti H čevljev 4krat, v daljnoHti 3 čevljev 9krat, v daljnosti 4 čevljev IGkrat slabější, kakor v daljnosti Vniga čevlja, liostost alj moč svitlobe pa pride od svit-livnc moči. torej pravimo, de je svitlivna moč Ikrat, 9krat,* IGkrat veči, kadar da enako Nvitlubo v daljnosti 2, 3, 4 čevljev, kakor svitlivna moč, ktera da enako svitlobo v daljnosti eni^a čevlja. Po tem zakonu se razsodi, ktera svitloba je veči in gostejši, in kolikokrat jo veči in gostejši od druge. Ako svitloba sveče, klera I čevelj daleč od .šivanke stoji, ši-vankno uho enako ra^sveti, kakor svitloba kako lampe, ktera 3 čevlje daleč sloji: je svitlivna moč lampe 9krat veči. kakor irvcč-e.' Ker se pa gostost sence po gostosti bližne svitlobe, alj po svitlivni moči »odi. lehko spoznamo svitlivno moč iz gostosii senee. Tedaj je per enako gosti senei svitlivna moč enako velika;' in kadar îi luči date enako gosto seneo, pa stojetG razno da- leč: se meri nju svillivn» ino« p« kvadrâski dalj-nosti. liCto 8ku8iti vzemi belo tablo, pred njo «»besi palico, in obojno luč lak«t postavi, de se seiiec dotiktH'le. Potlej eno luč tako iliilno «dtlaljsuj, dokler niste oboje senee enako yoste. /daj meri dalj-nost obodveli luč od paliee, in Kveš kolikokrat gostejši je ena »vitiolia «id druge. Ako Kveča v dalj-nosti eniga čevlja, in lampa v daljnosli 3 čevljev ti date enako gosto senco: je gostost svitlobe sveče k g/Tii risi A J svojo nogo. Kadar je pa AF polovica od AG, je tudi Fli polovica od Ffl. Postavi luč med ravno stoječi serkala, in glej čez eniga v drugiga: boš v nnim proti tebi ober-njenim luč za lučjo brez števila vidil, vender pervo nar svitlejši, nasledne slabejši, dokler zavolj slabe svitlobe popolnama zginejo. Vzrok teli mnogih podob je tale: hnč da svojo podobo v vsakim serka-lu. klere dve podobe ioliko za serkaiama stojete, kolikor luč pred serkuiamn sloji; vsaka teh podob (la xopct podobo v «erkalu, in siccr toliko /,a «er-kalam, kolikor cua prcd serkalam «lojl. Torej že imamo dvoje podob v slehernim scrkalu: druga podoba slrhernijïa serkala da zopet svojo podobo v nasprotnim .serkalu, in imamo šestero podob v srr-kaiih. Tako naprej se mno/Jjo podobe v scrkaiili, vender vsaka následná dalje za íwrkalani Htoji, kakor poprejsna, torej se slabejsi vidi, in clo ne vidi, kadar ie predaljna; torej xe le neko število podob vidi, akoravno ho neàtevilne. Krasogled alj kalejdoskop ima med serka-lama pod ovinkam'na;j;njenima barvne kamničke. Kadar NKo»! kru-sogled, ki je kuki_ podoben, gledaš in ga sućeš, N« kaiuiiićki scmtcrtje lerkljajo, in vidiš raztin kamničkov tudi njih podobe v mnogih barvah in slikah ( figurali). <§. IM). Votlo se r k a I o. Ako je serkalo kos votle krogle, ga imeuuiemo krivo serkalo, in sieer votlo serkalo, kadar notrejna krivina; viàano serkalo, kadar zvunajn« krivina vpodobuje. \aj jeMN" votlo serkalo, kteriga sre- dina je O. Hiivua risa Al'H, ktera pel ja skoz sredino, se imenuje os serkala. Žarki UE, CÎH, ki z osjo ravno terejo, padejo v K in H na serkalo, in ovinka DKC in tíHf sta dopadovinka. Napravi jima enaka odrazovinka C"EF in CHF, in vidil boš, de se odrasožarka KF in FH v osi AB režeta per F. Tukej se režejo vsi žarki, ki ravnotekoři r, osjo AH padejo na serkalo. Piko F imenujemo «gnji-sko } zažgavno piko), ker ima velko vročino. Ognji-sko leži blizo srede polpoprc«':;nika CB. Ako hi pa svitloba iz F prišla, bi bilaEDinHi; odra/.ožarka, ki sta ravnotekoéa, in se nikdar ne zjedineta in režeta. Kadar bi svitloba iz C prišla, bi odrazožnrka in HC padla v samasebe. Torej pravimo: Svitloba v ognjisku serkala ne da nobene podobe; svitloba v sredini serkala da podobo v sredini, alj svitloba in njena podoba padeta skupej. Kadar pa dopadožark pride na serkalo po K H, gre odrazožark po HJ. ki se z osjo v J reze. Torej je per žarkih se bližajočih, ognjisko J bližej !»rH. JK ('u/>r.sebi Me bližajoči /.adenejo serknio M\, .ne odrazožurki Kil, HÍi, KL Kjedinijo v L, ktera pika leži meil oirnjl^kant K, ino med serkalam K. Ako dopado-žnrki LE, LH, LK i/, pike mrd ugnjiskaiii in st-r-kalain saksebi gredo padejo na sorkalo, grejo (udi odrazožarki EU, H(J, K.I Naknebi od serknia, lorej Ne ne xjedinijo pred serkalani: ampak /a Herkalani bi se xp^iiniti, ako bi bilo niogoée. Kadar »e pa oèesii, ' ktero sprejme odpaiiož.nrke KI», H(í, KJ /.di, de Ke leti žarki v O /a serkalam xjedinijo, iuienuienio piko O /-aognjisko. 91. Podobe tel v votlim .«erkalu. 1. ) Telo neizreeeno daleč od serkala, kakor, postavim, sonee; torej padejo vsi Karki Ronea ravnotekoěi /, osjo na serkalo, in «e zjedinijo v ognjisku. Enaki žarki iMjnca S (obr. ■/(».) so l)E, JH ravnolekoři / osjo SC; žarki HK, JL, ki so tudi osi, kadar NkoK sredino grejo. Vsi žarki dajo sonea podobo F, ktera je veliko manjši, kakor Konce. Velikost poilobe se pa sploh najde, ka-ilar 5>e od strani sonea J vlečejo liK in JL. ktere kažejo v F strani It In T sonřne podobe. Podoba je pa («dikokrat manjši od tela, knlikorkrat jè sredini serkala bližej, kakor telo; in je, kar iz žarkov vidiš, narobe postavljena. Ji.) Ako bi telo, postavim luř, slalo v F. ognjisku serkala, bi dopadožarki TL, HK éli SKOZ sredino C po risali LJ, KU: dopadu-žarki FE, Fll bi šli z osjo ('S ravnotekoěi po El», HJ, ino vse serkalo bi se ti /.delo ena luč. Ako luć V sreilinf serkala sioji, (udi nje poiloba V sredinu scrkala pade; torej le liiř vidi«, kakor Nim zgorpj povi'dal. ■I.) jVko le!« dalje ko sredina C pred Hcrkalani sloji, se vidi njegova niflnji^i podoba med og-itjisknui in sredino. Postavi palico Kl) (ohr. •/7.) pred Merknio zviinaj sredine C, iu napravi osi BË, DG: peigi dopadožnrka HU, IÍK, klera dfisla odrazo/.arka (JJ, EJ. Tedaj imaš prekucnjeno jtodobo db iela IU), ktera podoba ka/.e zgornjo piko tela spodej, in spodnjo Kgort*j, in je tolikokrat manjài od tela, kolikorknil je i'J manjši ko CA. 5.) Ako telo med ognjiskani F in sredino , vidiš njegovo prekue-njeno podobo xvunaj sredine C v ItH. ti.) Ako je telo AO med ognjiskam in serka-lani ( obr. -tS.), da pokorièno jiodobn JE za serksilam. Zakaj donado/^arki AU. (il) grejo nazaj v sebe. ker uovolj podaljšani zadenejo sredino serkala. nlj so osi; don.-idnxarki liH, Lil dado odrazoxarke liO, LMK kleri dovolj podaljšani zadenejo os TL v H, kjer med J in E menimo viditi podobo tela po koneii. Podoba je toliko ve«'"i od tela, kolikor je dalj-uost podobe uil sredine veèi od daljnosti iela od sredine. Kadar se premikuje telo, se tiiili njegova podoba giblje. Enakih vollili serknl so se nekdaj poslu/.ili sle-jjarji, stranili nevedne ljudi, kterini so podobe rajn- S. 92. Vibano »erkalo MV („br. odrazuje žarke na svoji visaui strani, vender nima praviga ognjiska. Kadar dopndožarki UE, ilJ, ra\ -notekoći /• osjo AH pridejo na serkalo, se tako vernejo, de je dopndovink DEli enak odrazovinkii LEP, IIJK enak KJK: in odrazožarka PE, HJ sc zjedinila v osi per F. Oko, v kleriga pridejo odra-xožarki, iše podobo v F, torej F imenujemo og-njisko, akoravno se tukej ibarki ne xjedinijo, in nobene vročine tukej ni. Oerno viaano »erkalo se rabi k vpodobovanji okiiltr. kadflr obraznik lepo vidí okolico v sfrkailn, in vsc iijent; ilr.le po tialnnrni podobi v scrkalu iia-(;iiićno vpodobiti eiimurt'. Ako je ST ťclo před ser-kaiani, je .*í njegova podoba, kíera na umí AK stojí, íti se do zgoruc osí SC, in do .spodiii* osi TC -sCe-yiiť. Kadar je ST neizrečeno daleč od serkala. slojí v ogiijísku F; kndar se ST serkalu bliža, .se mu ludi bli^a. 93. lioniljcnje žarkov. Dokler se svíliobe žarki v listím lelii razširnjo, ne zapustijo ravne steze; kadar pa žarki iz cuiga tela v dnijriga stopijo, zapuste pnnrejnno stezo, alj sc lomijo, kakor pravimo. AH (obr.ůO.) naj je riieja med zrji-kam lu isteklam, in žark CD naj «topi iz zraka v sleklo per D; on no gre po ravni risi ÇDF, ampak po lomljeni <'Dfi. Ako l»0 na AH iiavpikno stoji, imenujemo l'0 navpikorlso; CD je doiiadii-zark, in DG je lomljenjozark. Ivai(ar lomljenjo-žark navpiki uližej leži, kakor dopadožark, imamo lomljenje proti navpikori.si: v nasprotnim zgod-ku Je lomljenje od nnvpikorisc. Ako se hoče« lega prepríěalí, vzemi podolgaslu skrinico brez pokrova, ktere navpikne stene «o steklene rnzun končnic. Tudi dno je ncprevidljivo. Oberni skrinice neprevidljivo steno proti kaki luči Inko, de bo žark zadel dnu skriniee blizo nasprotne končnice, in zaznumnjal kí zadeti kraj. Potlej vlij vode v skrinico, in glej, kje žark zadene dno. \ajdel ga boš bližej navpikorise: alj dopadožark stopejoc v vodo se je lomil proti navpikorísí. — Vzemi steklen kozare, in glej z enim oeesnm skoz k(tzare^ z enim zraven kozarea na nož, ki na mizi leži. Aož vidíM z obema očesania, kakoi* brez stekla; napolni pa steklo z vodo, in glej nn nož, kakor poprej. Prehimljeniga vlili», in' kos noža pod sl4>klam Je dalje od tebe, kakor kos zraven stekla. Alj po zarkorisi (»H Çohr. 60.) vidiš nož zraven stekla, in po lomljenjožarki CiDC vidiš noz pod vodo: torej misliš, de nož po žarkorisi CDF leži; to je, nož se ti zdi ležati v F, dalje od tebe, kakor G. Ako je pa žark GD stopivsi iz vode za- pn.HlIl nivnii riso l)H. in so noHal po risi »C, pravimo. fli- SI' je ý.ark Cil) luiitil imI navpikori/m» l»0. Kaj pa lui.sliš, «le se zgodi žarkani IM»? Lt-la navpiko/ark gre Itrcz lomljenja H miga tela v ilrugiga. Kadar srn« \idili, kdaj in kako so žarki lomijo, ludi postave, klerini vboga lomljenje, Icliko zrečemu. 1.) ý.arki svillobe se lomijo, kadar stopijo \7, eni-ga tela v ilrugiga. a.) Ilopadožark se lomi na meji tel, kadar lete mejc n(i /adenc navpik. 3. ) Dopadožark stop»vši iz lenkejši^a tela v gostejši ise navadno lomi proti ňavpikorisi; .sto-pivši ix gostejšiga v tenkejši se navadno lomi od navpikorise. •I.) .Sploh smemo rcři, dejelomljcnjc toliko veći, kolikor ra/.licnejši je gostora tel, in kolikor manj navpik grej« dopadožarki. i».j Voda se tedaj zdi manj globoka, ribe bližej vcrha, palica zlomljena. S». 91, Lomljenje žarkov skoz ravno steklo. Kadar pride dopadožark AB foAr. /i/.) na ravno steklo, kakoršna je šibra v oknu. zapusti stezo m», in lumljenjožark gre poleg f)C. Stopivši iz stekla zapusti žark UE ravno stezo BKF, in lom-Ijenozark rrrc po KH. Kolikor seje žark AH sto-pivsi v steklo više obernil. toliko se je žark HK stopivši iz stekla niže obernil, in žarka .AFJ in Ell sta ravnotekoéa. Ako je steklo tenko, skorej padeta Ali in KH v tisto ravno riso: ako je štěklo di-^ťlo, vidiš telo skoz sleklo po IIKJ, to je, malo vise, kakor leži. Kadar trirobato steklo nn ravnost na robe přeřežeš, dobiš trivogel ABť („t,r. Ako zark F!» pade na stran, gre po l)(î skoz sleklo, in iz stekla slo^ti po CH. Torej oko v H vidi žark pridejo« iz !< po ravnorisi H j tako daleč proč, kakor daleê K stoji od H po krivi risi IIGBF. ij, 05. Lomljenje v lečastili steklili. Stekla zbnisene v podobi leče imennjemo stekloleće, ali krajši leče. Ako lečo iia mizo položiš iu navpik prerežcá, dobiš kos MX (obr. 53.), ttenga imenujemo zvišano leč.1, kadar no njene Htraui povišane m po«lobi kn^gle. Kroyu na levo stran oborojenimu sliši polpoprtcnik CA; kroga na desno obernjcnimu sliši po poprernik I »K. Mt klo zbniHC-n«i v podobi obraza óí. tuili lečo, pa vollo imc-iiHiemo, kadar njenih krogel višanc strani so noU-r obcrujcne. Levinm krojrii sliši polpoprccnik LA, de-snimu polpoprccnik DB. ... . NaravoHlovci ločijo vcrsortne lece, nu se P« bomo popisanih deržali, kadar leti «orli nle nar bolj navadni: in kdor leti zastopi, si druge lebko razjasni. Havnoriso Cl>, v kteri sredini krogel lezete, In v kteri jo tudi O sredina leče, alj optiska sredina, imenujemo velko on leče; in vsako riso hU, ki gre «koz sredinti leče, tudi os imenujemo. Ztirk ki pade po osi na lečo, gre brez lomljenja skoz njo. To tédaj velja o»l vcikiga žarka tO in vsa-kiga sožarka E«. Slebemi drugi žark se lomi, kadar stopi iz zraka v sleklo, alj iz slekla v zrak; in se lomi pervikrat proti navpikorisi alj polponree-niku, drupokrat oil navpikori.se alj od polpoprečmka, kar ismo zc dokazali. ...... «. 96. Lomljenje v zvišam leci. Kadar pride žark iz svitle pike I. (o(,r. .53.), klera v velki osi leži, gre brez lomljen|a skoz lečo po ravnoris» LD; kadar pride žark Ali ravnotekoč osi na lečo, se lomi v leci proti navpikorisi HI), ino bi zadel os v E, ako bi vedno v stťklu ostal. Alj per G stopi žark BG iz stekla in se lomi od navpikorise (1., tord gre po GK, ne po OK; ino žark izvirajoč iz A zadene vunkrai leče os v F. »rugi »ajk "J ravnotekoč osi gre iz enakili vzrokov po potiHJhr, in tudi zadene os v piki F. Leto piko imenujemo, kakor smo jo per votlim serkalu imenovali, ofrnji-«ko, ker se v nji velika vročina zbudi, ktera zgav-ne reči lebko zasmodi. Ongnjisko leži alj v sredini I», alj blizo nje v F. — Ako pride žark iz ognji-ska F, gre ritinsko no prej imenovani poti, namreč po FGBA, alj po FKJII, alj po kaki drugi, osi ravnotekoči poti. Torej žarki, ki iz «gnjiska pn- ilejo, se nikjer ne zjedinijo, in nobene podobe svit-iiga tel« nc dado. Ako pridejo žarki od svitle pike. I, {obr. 56."), klera ne Icži nnixrecvno dalcć od leće, tedaj žarki niiio ravnotekoći osi, anipak jrredo »aksebe, iii eden po potí LBGF, eden po noti LJKF: sft ludi zjedinijo V neki piki F ose Ll», ktero piko torej o(inji-»ko imenujemo. Ali leto ognjisko leži dalje od Icec, kakor uno ofjnjisko, ktcro posUno iz /arkov osi raviiolekoeih. — Ako je svilla pika v F, jrresta žarka po potah F(i!Kli in FkJL, in se zjedinita v piki L, ktera na o.sl Ll), pa dalje od Iccc, kakor sredina C, leži. Ako pridejo žarki od «vitlobc, ktera liližej leee leži, kakor pravo oj^njisko F {ohr. «17.): se tako I « ^ J & A I ■ - - . . « I A ^ . A ..«k ^ A . _ » I . « n L* . . ^ A. ».A* I _ * kteri L leži; pa dalje od leće, kakor je L. Kadarkoli tedaj svitlo piko, iz ktcre žark pridi', vemo, in lomljenje žarka v steklu poznamo: tudi lehko zarisamo pot, ktcro mora žark Iti, in piko, klero mora žark zadeti. <1^. 97. Podobe tel skoz zvišane leče. 1.) Ako telo. kakor sonce neizrečeno daJeć od ' leêe stoji: so sonćni žarki ravnolekoči osem, tedaj sil (ohr. 6S.) GH, LA, KM ravnote-koći, kl se zjediiiijo v o^înjiskn F. Tukaj íši podobo sonca, klere velikost merite soosi (íP in KU. Zijomi kraj sonca G najdeš v podobí spodej per I': in spodní kraj K najdeš v n, tedaj je telo v podobí prekuenjeno. y ojrnjisku F veći leće je pa tudi taka vročina. de sc ne le goba, ampak clo les naglo vžge, 2.) Ako luč postaviš v ognjisko F, gredo žarki po polih FJIIG, FNiMK, POG, KOK. ki se nikjer ne zjedinijo, torej nobene podobe luči ne dado. 3.) Ako telo, postavim kako drevo TV (of/r. Dii iiitoji neizrečeno daleć od leće, yens'^ «Icr dalje, kakor njeno ogniisk»: rc najiic podoha drovťsa r/, kadar pHjaš /,ark TMnw Iiáej leče stoji, kakor telo. 4.) Ako je ivh AHiohr..W.) bli/.ej Icec, kakor oirnjiisko K, poslane podoba KL na tisti sirani leče. na kteri je telo ; in podoba, ktera po kuiieti stoji, je tolikokrat več! od tela, kidikorkrat je IIO vcéi oil EO. Zakaj žarka AO in HO gresta na ravnost skoz sndino leěe: žark KI» se pa lomi in v/anie pol EIMîJ. Oko, klerijjn žarki (JJ, AM, lU /.adenejo, išti podobo tťla jto Jll, MK in JL, in jo najde «toji-čo v II. kjer.UJ zadene velko os l>H. Žarka OA in O» potlaljnaiia do podobe, jo moji)a v K in Ij. Euakc leče inicnii-jemo povek.šavajoče. a. 98. I>ollipne alj votle Icee. Velka o» «lolbeno leee (ohr.GO.) je L», v kteri ravnorisi ležijo sredini krogov C. O, in sredina leee O. Žarka /. osjo ravnotekora sla AH in EG. AH -stopivši v steklo se lomi proti polponrečnikii TB in gre po risi HH: v li slopiviii stekla, se lomi od polpoprernika OH. in gre po risi HJ. Oko v J Jileda po ravni risi JU. Oopadožark Eii «re po risi (ilOI škoz steklo, in oko v iVI gleda po ravni risi i>lK. Podaljšana ravno/.arka .111 in MK se srečata v F. torej jib oko meni viditi v F. Torej terdimo, de žarki od neizrečeno daljne sville pike dopadajoči na dolheno lečo, stopijo \ninkraj leče iz stekla, in gredo saksebe; alj oko jih iše po nasprotni stezi, in jili meni najditi v osni piki F. Leto piko, v kteri se lomljenjožarki zjcdiniti dozdevajo, imenujemo og-njisko, ako se ravno žarki tukej ne zjedinijo, ako-ravno v K vročine ni. Obraz kaže, de ognjisko dnl-bene lečo na tisti strani leži, na kteri je svitla pika. Ako do|);idožarki pridejo od bližne svitle pike, in s»k«el)C grede zadenejo dolbeno lečo: boj« še bi»Ij sak-sflhc grede leéo zapunJili, torej rîtîiisko po-rtnlj^ani /adeli vclko n>. med ofîiiji.skani in l»'čo._ Ako pa do|)ad). 100. Odraz namesto lomljenja, "ivadar dopadozark. ('H (ohr. ki jc proti meji .AO rastnih tel, kakor postavim zraka in vode močno nagnjen, iz gostejšima v redkejši telo (i/, vode v zrak, alj Iz gostejsiga zraka v redkejši) stopiti boče: se 'dopado/.ark l'E od navpikorise l'H lomi. in sieer tako. de gre po HK namesto po HE. To je: dopsdožark TH se v dopadopiki H v po-prej'šno telo nazaj verne, ali imamo odraz žarka namesto lomljenja. V demant« sc .svitloba irrozno leliko odrazuje,' torej sc demant tako lepo disketa. Po tem leliko razjasnimo prikazne, ktcre iinenu- • _ i__L'______—i.r —i^»-. kov z hišami, ampak tndi podobe teh gričkov in hiš so oni daleč pred seboj v idili, ter mislili,^ de grički v jezerih stojijo. Kadar so se pa vojsaki grički v jezerih stojijo, ivanar so se pa vojsaKi gričknm bli/.ali, so podobe gričkov in hiš bolj in bolj zginile, in jezera ni bilo nikjer. Tudi učeni Pràncôzje niso mogli naglo razjasnili lete prikazni. Potlej so zapazili, de dopadožarki, ki pridejo od kakiga visokiga drevesa JK 6S.) stopijo v zra- kolege, A», BC, UE, FG, II, v kterih je zrak toliko icnkejši, kolikor hližejc l»iži ogreti zemlji. Tedaj jrrc (lonadožark JA po krivi risi ACEGHFPBO, in OKO v O iše po ravni risi OB podobo i pike J tako daleč nd Kcbe, kakor daleč je J. Po enaki krivi poti gre duuadožark od K v oko O, in oko išc podobo pike K po ^a^■ni risi Oft, in jo najde v k tako dalcc od sebe, kakor daleč K stoji. Tedaj vidi oko podobo /ri tela JK, in .siccr prckuriijeno, kakoršua .se v vodi alj kakim ijcrkalii vidi. Kadar je vod« gorkejsi, kakor zrak, je zrako-lega nar bližnja vodi tudi nar gorkejđi, tedaj nar tcnkťjsi; druga zrakoiega je manj gorka kakor pcrva, tedaj je gostejsi kakor perva i! t. d. Dnpa-dožarki, ki iz bregu v zrak nad vodo pridejo, ne grejo v vodo se lomivsi; ampak iz njih postanejo odrazožarki, in tako j»),stane zrakodrazenje na vodi. Enako odrazenje nc vidi na moiji Kpodniga Laákiga blizo mesta Kcžje, kadar je morje mimo, iu človek, ki ima izhodno sonce za herbtani. na morje gleda, igudje, čcde ovac, konji, poslopja plešejo po morji. Mestjani vidivši lepo prikazin vriskajo, ker menijo, de jim ona srečo obeta. Na enkrat zgine vsa nrikazin, in !$c morebiti kaže drugim gledavcam. Kdor razume, kako prikazin postane, si ne bo od nje ne sreče, ne nesreče obetal. 101. Barve žarkov. Zdi «e nam, de je isončni žark «koz in skoz enak; alj de obstoji iz grozno tenkih iiitik, klen- raviiotekočc dado žark podoben struni. Ako skoz luknjico kake pol čerte dolgo in žiroko pustimo zark v temno jispo, vidimo na nasprotni steni svitlo tarčico. Kadar na žark SA (oftr. fí f.) v jispi na trirobato steklo >IV poprej, iz stekla nâ belo steno pade: vidiš na steni podolgasti valj Pil, ki je enako Hirok poprejšni tarčici, alj «d spodniga konca do zgorniga barvan po letrm redu. Rudeč, pomorančen, rumen, zelen, moder, vitinjev. Leta obraz se imenuje barvni alj prjsuiaticknl, kteri, ako jra v 100 enakih del deli», kaže za rudečo barvo 12, za po-morančno 7, za rumeno 13, za zeleno 17, za modro 28f in za višnjevo '43 enakih delov. Obraz ti kaže, de se sonrni žark v trirobJ^tnim steklu razkroji, in v svoje barve razpade; alj barve «iopivai iis stekla se bolj saksebe «Uljšajo, torej na slcni ložeje razločijo. , _ ^ . Alio kroK v 6 delov deliš (o6r. 65.), mo r. imcui barv za/namvaš, vidiš nasprotne barve: rudeco m zeleno, potuoraiićno in rooiiro, rumeno in visnjevoj ktťrib dvojne zjedinjene dajo skorej belo bar\Oj ah se kakor pravimo, v belo naniestujcjo, torej jih iraenijjeroo dostavne. . f Ako vprašaš, zakaj sc je zark razkrojd v G raznobarvnih žarkov, ti odgovorim: Zato, ker sončni žark, kteri se nam edin zdi, iz 6 poglavitnih žarkov obstoji, ki sfi razno lomijo, in imajo razne bar%e. Dopadožark SA stopivsi v steklo se tako lomi, de njeua nar manj lomljen del çre po AU; nar bolj lomljen del gre po At. Kadar pa lom-Ijeni žarki iz »tekla v zrak stopijo, se zopet lomijo. in po tem âe bolj saksebe obemejo. Rudeci žarki, ki se nar manj lomijo, grejo »z » med BU in HÉ n» steno, in dado rudec obrazek Ub; višnjevi žarki, kteri se uar bolj lomijo, Jtrejo iz L med CG in CF na steno, in dado višnjev obrazek KG. Tako si razjasniš obrazke dnisih barv na Ako nidcći žark viameá na trirobatniro «'ejiln, g« ne moren več razkrojiti, ampak dobiš rudec obrazek; ako pa vse žarke prisiuatičkniga obraza vja-meá alj na drugim trirobatnim steklu, pervimu enakim pa prekuenjenim, alj na zvišani leci: zopet zjedinis zarkne barve, ktere se tako pokrijejo, ino bel žark dado. .. ..... I.ete skušnje kažejo, de obstoji soncm zark iz raznobarvnih žarkov, kteri zjedinjeni dado belo luč; razkrojeni dado raznobarvno lué. Ako si napraviš tarèo, in jo v 6 kosov po meri prostorov, ktere si svojijo prismatičkne barve, razdeliš; lete kose z prišiiiatičknimi barvami barovaa, in tarčo hitro krog sredine siiêes: ne vidiš raznih barv, ampak le vmnzanosivo barvo, ktera je toliko lepsi - bela. kolikor bolj si zadel prostore ia barve pns-matickoiga obraza. s. iO^. Zvir barv. ndimo volno ćflrno, pilino belo, rulo rudn;o, poro zeleno i. (.d., kar od «od pride, ker volna v.se sviile žarke poserka, iedaj nobeniga nc odrnzi, ki bi moj;«'! prlii v nase oko. Platno nobeniga žarka nc imserka, ampak vse od-rasi, ki sc v naslni oét-sii krijejo in belo barvo napravijo. RuU po.serka vse barve razun rudere; pero vse raznn zelene. Lasínosí barve poserkali alj odrazili imajo neklere ťela od slvarnika. nekle-rim pa ilovek fcio lastnost da, kadar jih x ilrujrim telam napoji alj namaže. To imenujemo barvati. Kadar kako telo deržiš \ neki barvi prismalir-kniga obraza, ti telo kaže novo barvo. Derži cvc-leču ro/,0 v riidečim žnrkii. se ti bo bolj rudeča-njeno perje pa nijavo zdelo. Zak.-ij rudeca roža odrazuje riideěo barvo: v nideeim žarku tedaj z SVOJO vred tudi žarkno barvo odraznjtr, in boli ni-deea se vidi. Perje je zeleno, in v rudeči barvi nekaj rudeeih /,arkov pttserka, nekaj rudeèih iii svme zelene pa odrazuje, kteri v oěesu zjedinjeni dado nijavo barvo. Kadar deržiš rožo v moiirim žarku, vidiš cvetlieo temnomodro, in perje lepo modro. Zakaj rudeia barva evetUce poserka vee-del modriga žarka; kar ga ostane sc zjedini z rudce« barvo evetlire, ino nam da temnomodro barvo; zeleno perje odraxi većidel modrih žarkov in vidimo leno modro barvo. .V jo«. Mavrica. Mavrico vidimo alj zjutraj na zahodnim neini, kadar se proti zahodu vlečejo dezni oblaki, na ktere padajo sončni žarki: alj lo «dimo zvečer na iziiodnim nebu, kadar sonce oíí-«ija deževne oblake proti izhodu ležeee. Navadna mavrica^ ktero poglavitno imi'nnjemo, je na zgor-nim kraji rudeca, na spodním višnjev«. Med tema barvama leze dnige v nrismatičknim redu. Vćasi se nad poglavitno mavrico druga bolj bleda kaže, ktera ima enake barve, pa nasprolno vredene. Vsak človek vidi svojo mavrico («/>r. 6«. ), ktern je iio-polnamn krogu podobna. Sredino knur» zadene ravn.-i risa peljana od sredine «onea skoz človeško OKO II. Ako bi elovck na velki ravnini zemlje Z siai, m sonce S ravno za gore šlo, bi človek vidil polovico mavrice; kadar je p« Nonce tako visoko, tli! ravna risa uil sonca skox oko ;rre po r jo jc za "jcga iiad zemljo, alj nad lioncontalsko riso (ÍU. Kai)ar soncc na polovici predpoldncvnc alj popoldncvne poti ««loji, pade vsu mavrica pod iioricoutalsko riso, torej je nc vidimo. Ako je C (nbr. 67.) sredina deževne kapliee, ktero zadene .sončni žark SA: se lomi /.ark po risi A(î, v (• H(; odrazi po risi GH, v il se lomi in v barve razkroji, kterili višnjeva gre po nad očesaní, in nideca gre po lili v oku O. Kadar pa rudeći žark OH od očesa podaljšan iiar viseje leži med vsemi barvannii žarki: torej vidimo zgornjo .stran mavrice rudečo. Od neke nizeji kapliee O, na ktero pade suučui žark SJ, ki se lomi po JK, oil-razi po KIj, zopet lomi in v barve razkroji v L: pride po LV višnjeva barva v oko O, in rudeča gre po LU pod oće-sam. Kadar pa od očesa po 01 i podaljšani višnjevi žark med vsemi nar nižejc leži: vidmio spodnjo stran mavrice višnjevo. Kapliee med lema ležeće dado driige prismatirkne barve, ktere mavrica, kakor nna lepa varuca (vezanka ) kaže. Domisli si kegel, kteriga vern stoji v tvojim «česn, podlega na oblaku: imaš na robu pod-lege tiste kapliee, iz kterih pridejo razne barve mavrice. Bolj bleda mavrica, ktero tudi permavrico imenujemo, poslane na enako vižo, kakor poglavitna mavrica. Dopadožark NA {ohr. se lomi po AH. v B se odrazi po BO, v II se odrazi po IIK, v E se višnjeva barva lomi p» EO, kteri žark pride v oko O. V' leto oko pridejo druge barve od drugih kaplic, in postane kegel, na kteriga verhu je oko, in po robu podlegc so kapliee, iz kterih pride o razne bari-^e. Alj podlega permavrice je veči, kakor podlega poglavitne mavrice, in barvni red je iinimu nasproten, ker se dopadožark NA, in lom-Ijenjožark EO režeta. Tudi so barve bolj blede, kakor per poglavitni mavrici, ker žarki permavrice zavolj dvojniga odraza bolj oslabijo. Ako stekleno kroglo z vodo napolnjeno na sonce posta^n», iudi neko mavrico vidie. Mavrico vidiš v drobnih kaplicah vode, ktere odletujejo od mlinskima kolesa ali ud vodopada. Jj. lOt. Obslrcii »one» In lune, zraven-sonra in zravt^nliine. Včasi vidimo krogo, ki ttbdajajo sonce alj luno. Sončni krogi «o navadno barvani, nicscini redko, ficliko zapa/.imo, dc sonce alj luna nima kroga, kadar jo pod milim neham gledamo: kadar pa stopimo v M>parno jispo, in «kox mokre okna gledamo, vidimo obstrcte. Ako pa svitlo luno skoz ledeno okno gledaš, vselej vidiH barvane obstrete- Iz tega /.astopimo, de postanejo obstreti iz lomljenja žarkov, ki gredo skoz sopar-ske mehurčke," alj skoz ledene iglice. Iz enakih vzrokov zvirajo zravensonca in zravcniune. V Koparskih mehurčkih namreč, ali v ledenih iglicah, ktere plavajo v podnebji, se odraxnjejo žarki, in nam dajo podobe, kakoršne vidimo alj v ravnih, alj v krivih scrkalih. S. 105. Oko (ohr. 69,') ima kroglasto podobo ABCI), in je zavito v neko terdo kožo, ktera se «predej per Al) bolj krivi, kjer je rožena in pre-vidljiva. Pod terdo kožo leži žilnata, v Kteri so kervniccj, po kterih kri doteka iu odteka, in tako oko redi. Žilnata koža se vidi pod rožena v mnogih barvah, zatorej tukejšno imenujemo mavrico. V sredi mavrice je kroglasta luknja EF', jedrice imenovana. Skoz jedrice pridejo svitli žarki v oko, in padejo na zvišano lećo L, klero kličemo kristalno. Jtisa rili, ki gre skoz sredo jedrica in leče, je očesova os. Jedrice se razsira, kadar malo žarkov nanj pade; »e stesnuie, kadar preveč žarkov v oko sili. Torej je škodljivo nagloma pogledati iz slabe luči v močno. >tačkno jedrice se v temnoti tako rajtširi, de dovolj žarkov vjame, in marka v temnoti vidi. 1'od žilnato leži nitkna koža, ktera sc razprostori iz očesove^nitke O, ki je del možganov podaljšanih v oko. Xilnata koža je počcrnjena, dc ne odrađuje sprejetih žarkov, in de ne paei obrazev. Prostor med roženo kožo ino med kristalško lečo polni vodena močava; ves rfruci prostor oćcsa polni Rteklomoćava, klera je V piskrickih in grozno čista. iJ. 106. Vi11. skoz sredino leče gre, pride brez lomljenja na nitkno kožo per m; vsak dnigi žark .\1E. MF, ki ne gre skoz L, s« v kristalni leči tako (omi, de tudi per m zadene nilknt» kožo. Tedaj postane obraz m svitle pike 31. Kavno tako gre poglavitni žark svitle pike \ bn^z lomljenja skoz sredijio leče. in zadene nilkno kožo prr h; drugi žarki, iz N izvirajoči se pa lomijo, in tudi per n zadenejo nitkno kozo. Tedaj oostane na nitkni koži obraz n od svitle pike Od «ie-hernc druge pike svitliga tela Al\ se napravi obraz na nitkni koži, in dobiaio obraz mn svidigu tela M V. lie na tenko vidimo, je tedaj treba, de telesna podoba pade na nitkno kožo; ako je podoba pred alj za kožo, temno vidimo. (iko, ktero v ilaijnosti 8 palcev na tenko vidi, imenujemo dobro oto, tortj leto daljnost imenujemo vidodaijnoHt. V leti daljnosli postanejo obrazi svitlib tel na nitkni koži dobriga očesa. Oko, ktero ne vidi tako daleč, xjedini dopndožarke pred nitkno kožo, in se imenuje kratkovidno. Temu je treba alj svitlo telo bližali, alj dnpadožarke tako lomili, de se dalje, in sieer na nilkni koži zjedinijo. Oko, ktero dalje ko ftpaleev pred seboj ležeče lelo dobro vidi, je daljnovidno, In zjedini dopadožarke. bližniga tela za nilkno kožo. Temu je treba alj svitle tela odd&Ijš&ti, alj dopadožarke bolj lomiti, de se na nilkiii koži zjedínijo. Ulx'dvrma ponia<;»-iiin 7. Klťkienimi lečami, kar hnmn |»nzneje sliiàli. Tiiknj lo dostavim, de so niladi ljudje dosliknil kratkovidni, slari pa daljnovidni, per kteriíi p4>-řilednlh so se moćave v očeh že bolj po.siiBÍic. Kar sim od podob v enim očesu povedal, tudi od podob v dnirrim vcija. Torej vidimo dvojno no-liobo enijja tela, vender le eno vidili mislimo, ker ohedve podobi permemo padcte v očesi, in zbudite e«lin čutlej v duši. Ako pa nti obernemo očes na tisto telo, vidimo dvojno. Postavi palici eno za drugo, in terdo glej nn bližnjo, bos daljno dvojno vidil; kadar pa na daljno (erao Viedaù, vidi» bli/.-njo dvojno, \oktere bolne oči vidijo dvojno telo, kar se tudi pijanim zjrodi. VelikuKt podobe sodimo po velikosti ovinka, fod kterim se dopadožarkl zjediiiijo v kristalni leči, i pridejo od krajev tela. V ohr. '70. je AOB ovink krajnik dopadožarkov AO, ItO tela AH. in tela obraz v očesu je »K; F0(3 je ovink knijnili dopadožarkov KO, CO tela KO, in tega tela obraz je .Ml. Kolikor veči ovitik AOK od ovinka FOiJ, toliko veči sodimo telo AH od tela Ffí; in toliko veči je pa tudi obraz EU od obraz?» .111. Vender telo kli pod ovinkam KOI. enakim ovinku F0(; vidimo, in obedveh toi obraz je JH, akoravno je telo F(i veči kakor telo KL. Per velikosti tela, ktero sodimo po velikosti vid ovinka, bi se lebko motili, «ko bi ne poznali daljnosti tela od očesa. Oaljnost tela pa sodimo alj iz skušnje, alj iz ovinka, kterig« osi očes delate. Premembo osovinka dobro čutimo v vertenji očes, kadar na svoj persi, alj na cerkveno uro pogledamo: dobro tedaj čutimo, alj gledamo na bližnjo alj daljno telo. Vender, kadar pčrmenijemo osovinkc od daljnih tel, postavim od dreves na velki planjavi, težko razsodimo, kter ovink je veči, ktero «Irevo je nam tedaj bližej. V tem dvomu nas kake reči med očesnni "in drevesam ležeče podučijo za-volj daljnosti tega alj uniga drevesa. Kadar pa daljnost dreves poznamo, lehko sodimo velikost iz vidovinka. ker po pra viri pravimo, de dreves, ktere tod euakovelkini vidavinkam vidimo, lislo jc vcčl, tero dalje od nas «(«ji. Iz vidovinka rayjasniiiio, /akaj nc nam liisa na tistim kuncu, na ktrrini stojimo, višji /di, kakor na unim; zakaj se nam ccsta z drevesi obsenčena toliko vo/.kejši zdi. kolikor dalje od nas leži: /ft-kaj sc na ravnini brez drevja in his pot tako vleče : /.akuj KO nam i/iiodna alj zahodna Uma veči zdi, kakor ravno tista luna na visokim nebu. Zakaj le puskne krogle med letenjem ne vidimo? /.akaj naglo vertena žerjave» goreč krog ka/.e? zakaj se ti beli zid, ako si poprej travo dalje gledal, rudeč zdi? Piiškne krogle zalo ne vidimo, ker žark, ki v kaki dobi «d nje v oko pade, prekratko terpi, tedaj nobeniga eutleja v nitkni koži ne zbudi. - /a-ree vogel, ki ga v krogu vertiH, vtisne v vsaki dobi «v(»j obraz v tvoje oko; in obraz poprejšiie dobe še terpi, kadar oko nov obraz dol)i, torej brez prenehanja vidiš žareěi vogel. — Ako dolgo gledaš v travo, se oko selenc barve lako nasiti, de Je na belim zidu veě ne řuti, ampak le rudečo prejme, z ktero vred da /elena barva belo. Jj. 107. \astroge optiške, alj vidoua-strogc. 1.) Temnica (ohr. 7/0 j® vomara znotrej po-éernjena, ki ima serkaln AH pod ovinkam bAII = 45 stopenj nagnjeno. Žarki tela M V padejo skoz zvišano lečoGlI, în dado prekucnjen obraz na ser-kalu, ktero ga pod ovinkam 4d stopenj na kviško verze. Obraz od serkala pade na ravno plošoťlí, ktera jc alj oblačno steklo, nlj oljnat popir. I.ela obraz V/in pregledujemo v daljnosti svojim očem per-merjeni. Temnice so vcčsortno zložene. li.) Ocnice za kratkovidne. Per kratkovidnih se žarki v kristalni leći lomlieni prenaglo zje-dinijo. Torej jih je treba bolj saksebe deržati, kar sC zgodi, kadar si; posložimo dolbene lečefoftr. 7íř. ). Krez dolbene leče bi šel žsrk Al> po pikasti risi v krÍHtaln<» lećo, ino iz te v F, kamor tudi žark ItK pride. Tedaj bi se žarki poprej zjedinili, kakor na jiitkno kožo U padejo. l)c se pa pozneje in si- cer na nitkni koži zjfdlnijo, jih dolbena leča sak-iseUi DO UG in EH lomi. Oil G in 11 ^řj« «koz kristaW lečo, in so v O alj na |uitkni koži kJc-dinijo, in na tenko vidimo telo A K. Opomnili niorani mludc ljudi, de nc obetajo očnic na nos bre/, poircbe. Kdor sc |»a oènic poslužiti mora, naj nc išc premočnih, ampak takih, skoz, kterc malo bolj vidi, kakor z očmi. Tako bo on svoje oči vedno vuril, in po mogoenosCi ohranil. a.) Ocnicc za daljnovidne, per kterih se žarki bližnih tel «e Ic za nilkno kožo Kjedinijo, loiTj jih je (reba »iliti k na^lejšim zjedinenji, «bslojijo "iz zvišane leče. Hrez zvišane leče (o/>r. 73.) bi žarka AD iti IÍE na ravnost na kristalno lečo padla, in bi sc tukaj proli V lomila: alj zvišana leča ju pomaga lomiti po DO in EO, in padeta ravno "na nitkno kožo, in dobro vidimo. Manj ko kristalna leča lomi proti O, bolj močno mora lomiti zvišana li-ča, alj bolj zvišana mora biti steklena leč». Tisti ljudje, kterim so mreno rezali, alj kristalno lečo šterli, se poslužijo močno zvišanih leč, kterc torej mreno leče imenujemo. 4.) lirobnogled je močno zvÍHana leča (ofcr. 4>.9. j, pred ktero se telo A B bližej leče položi, kakor je ognjisko F. Poglavitna žarka AO in BO gre.Hta brez lomljenja skoz sredino leče. Alj žark EO se tako lomi, de po G J iz leče stopi; torej oko za lečo iše s vitle pike, od kterih žarki pridejo, p» JGH, JOL, MOK. Postavi v II, kjer žari Jll reže os, podobo enakotečno z AB, ktero mejita poglaviUja žarka .U< in IMK. Tedaj iuia.n pokončno podobo kli teJa AB. Ako vpraša», kolikokrat je »odoba veči ko telo, ti odgovorim: Tolikokrat, kolikorkrat je vidodaljnost veči ko ognjisko leče. Kadar znese vidodalinost 8 palrev. alj y6 čert. in daljnost ognjiska 3 čerte: ji? podoba blizo li'^krat veči k(t telo. Enakih drobnogledov se urarji poslužijo. de bolj na tenko vidijo, kje in kako so kolesci, alj evečki. alj druge reči majhnih ur popačene. Ako bolho skoz ilrobnogled pogledaš, se je boš vstrašil. -- Več enakih leč umno zložcoili HC bolj {lovckŠA, in tuiravosluvci ogledu- K v takih drobnogledlli sok, ki po rastlinskih ccv-iáli la/J; oui štejejo kroglice v kaplici kervi, ktcre so tako majhine, oe jih gre atir sto lav/ent niiljo-nov v kuhiški pak", oni vidijo človeški las debel kakor veri, iu volel po srťdi.' d.} Hniland.ski alj Galilejski daljnogled (»br. 74.) obstoji iz zvišane leče proti telw AB obernjene, ktero torej telolečo; in iz dolbene Iccc pred očešam, ktero očesolečo imenujemo. Ud tela pridejo žarki z osjo LO ravnotekoî'i, kakor AD in HH. heti žarki bi se xjcdiuili v ojriijihku B' telo-leče, in bi dali prekucnjcn obraz B'A'. K je pa tudi ognjisko dolbene leee. Kadar pa žarki v oirnjiiiku dolbene Ječe /jedinijo, morajo ravnotckoèi biti z osmi GO, GK. (iJ: torej morajo žarki, ki zadenejo oko O blizo ognjiska F ravnotekoče ležati X imenovanimi osmi, in lete žarke ise. oko O po risah OM, ON' ravnoležečih z osmima GE in G J, in oko O vidi v svoji vidodaljnosti pokončni obraz AIN pod vidonnkam MO.V, kteri obra/. jc toliko veći, kolikor je oko bolj daljnovidno. Ako bi bila O V daljnovidnost očesa, bi oko vidilo obraz v US. Kolikorkrat jellS veći ko AB, tolikokrat daljnogled povečuj. 6.) I) ali n ogle d pozemclski in zvezdar-Hki (o//r. 7ď.J. Daljnogled zvezdariski ima zvišano telolečo, na ktero padejo žarki Al), BE z velko osjo ravnotekoči, in dado tela obraz v ognji-■sku F. Alj F je tudi ognjisko zviáane očesoleče, iz ktere grejo žarki G.VI, HN, in visi iz F oride- i'oći, z velko osjo FO ravnotekoči. Oko v O dobi ete žarke; in zraven teh dobi oko tudi lomljene žarke AJIIO, BP(iO. Torej išc oku tela obraz po risah MG, \'H, OG, OH, in ga vidi v svoji vido-daljnosti K v velikosti B'A'. Obraz je preltncnjen, in ako ga hočemo po koneu gledati, moramo namesto očesoleče drugo, .saj iz d veli leč zloženo djati, ktera nam prekucnjčni obraz zopet obenie. Tako se iz zvezdarskigà napravi poze mel ski daljnogled. jÇ. 108. Veliko lepih in važnih reči bi še lehko povedal od svitlobe, alj sc daju težko po domače razjasnili. Torej bom le pcnijal, kako sc naprav-Ijaj« leče, kicre ne Érosijo barv; zakaj dc sc Ulji lil i mehurčki, tenka oljnata Irga, in lirugc t CII k i* tel» v raznih barvah blisk daj o. Steklena Iťča AIX {obr. 76.) lonii dopacložariv AH, in ga razkroji v barve, in sicer v nar manj lomljivo rudeco po KDK , ino v nar bolj lomljivo višnjevo po liV. Iludťča v H, višnjeva v V, iu tlruge zaporcdfluia med njima ležeče, so tako daleč .Haksebe ločene, de bi nam barvan obra» dale. Tega |ia viditi nočemo, ker nas moti in slepi. Zatorej se leči.VI\, ktera je iz krono.s(ekla. per-deuc dolbena leča iz fliatoslekla. klera poslednja žarke tako lomi, de .se rndeč po (•!('. in višnjev po lIV bolj bližata. Torej drugačebarvni žarki zaporedania med nju, vender taka blizo .skupej pa-4lejo, de se pokrivajo, in belo barvo dado. Tako /jediiijeiio lečo imenujemo brezbarvno, .'dj ahro-m a 1 i 8 k o. Mjilni mehurčki, in druge tenke tela kažejo mnoge baj've, in sicer na nredni strani dostavne barve iinih utt zadni strani. Tenke tela namreč na predni .strani nekoliko žarkov odrazijo, nekoliko v sebe pustijo. Kteri žarki «o sc v teh» potopili, so se tudi lomili, ino alj na notrajni zadni strani tela odrazili, in pred telo nazaj padli, alj ho na uni strani iz tela stonili. Kadar no sc lomili, so se tudi v barvne žarke razkrojili, torej odrazeni kažejo barve, /arki, ki na zadni strani iz tela Ntopij<», so 8C nanio lomili, in dado tedaj drugačne barve. 1'osledne barve «o pervim ilostavne, to je: ua predni strani .se kaže, po.stavim, zelena, na zadni rudeča barva, kakor sini v Ji. KM. razložil. II. Cast. Toplota. 100. Toplota in svitloba ste razne reči, ker živali so gorke, brez de bi se svetile; in trohnen les .se včasi sveti, brez de hI l>il gorak. Telo imenujem gorku, ktero mi du toplote; iu mer zlo, ktero rai odvzeme loploie. Železen drog, ki v ognji leći, se ml gorak zdi; železen drog iiii pozim.skini zraku se mi nierzel zdi, aku ga pui^latam. Od per-viga dobim, dru<[riiiiu dam toplote. Kaj de je to- fdota, lic vemo; de je pa manji alj veei v vsih te-ih, čutimo. Tudi jo lehko, kadar telo, postavim, dergnemo,^ zbudimo. Nekaj toplote je k življenji rastlin in živalj potrebno, kar pozimi vidimo, ktera z Nvojo merzloto živali in rastline lehko konča. Meri se pa po gorkomeru, od kteriga Kim vj^. 11. govoril. ilO. Skrita toplota. Položi enak kos apna in svinca v vročo peč, ino svine ho poprej kakor apno gorkoto peči na gorkomeru kazal. Alj kadar kosa iz peči vzanieš, in ju posamezno v enako velko posodo enako gorkc vode položiš, se bo voda od apna bolj zgrela, kakor od svinca, Torej je apno več gorkote v peči popilo, kakor svinc; in ako sta ravno enako gorka bila, je vender apno več gorkote v sebi imelo, kakor pa svinc. TorH je tudi apno več gorkote kakor svinc moglo vodi oddati, 'toploto, ktero nam gorkomer ne kaže, imenujemo skrito. 1'ostavi kako posodo napolnjeno z ledam, alj sne-gam na gorko peč, in vtakni gorkomer v led alj sneg. Kadar sc bo led alj sneg topili začel, bli kazal gorkomer na zmerzno stopnjo, in se ne bo prenicknil, ako «e toliko gorkote iz peči v posodo pride, dokler se ne stopi ves led alj sneg. Torej se je vsa gorkota v raztopljenje ledu alj snega porabila, alj se je v vodi skrila. Enako reč zapaziš, kadar voda vreli začne: ako bi èe tako kuril, vender gorkomer zmirej tisto stopnjo kaže, dokler je kaj vode v piskru. "^I'ukaj se vsa gorkota k so-parenii porabi, in je v soparji skrita, ker nam je nobeden gorkomer ne kaže. iz lega se lehko zà-stopi, kaj pomeni skrita toplota; de razne tela razno mno/.nost toplote per enaki očitni gorkoti skrivajo, ino de skrita toplota stalne tela v kapalině in kapeline v vdušne tela preoberne. Zakaj neko zmes iz 2 del snega alj drobniga ledu, in cuiga dela soli merzloto napravi, kteru G gorkomer z i4. stopnjo pod IcdopUto kaže? Zato, ier se v snegu sol lopi, alj stalno iclo v kapelino prcobrai a in toplot« skriva. Ako v let« zmes postavi» posodo z mcr/.lc vodo, in v vodi /apaznje« frorkomer: boš vidil. de Korkomcr niicje in uizeje èzc: alj na enkrat se vzdigne, pri den voda znierznii. Voda namreč, kadar zmerzne, odda skrito toploto, ktera srebro v jforkomeru za kratek čas razširi alj vzdiunc. I'red dežam čutimo topel zrak, ker ne per pre-obcrnenji «oparja v kapelino «krita toplota pokaze. 1*0 deži postnrie hladno, ker se voda zopet so-pariti začne, iu {forkoto veže alj skriva. Hi. III. Zvirki toplote so: Soncc in ogenj, dergnenje, kemijsko djnnje, živlenje in elektrika. 1.3 ňe je sonce zVirk toplote nas skušnja uei. Clo pozimi grtyVyo «onrni žarki, poleti perpekajo, iu senco išemo ho ohladit. Ako gorkomer v senci 20. stopnjo kaže. ti bo na soncu kmalo UO. stopnjo kazal. Potoži enako velike zaplate heliga, ze-leniga in čemiga sukna na sneg, kadar «ducc sija: vidiJ bos, de se sneg pod černo zaplato nar bolj, pod zeleno manj, pod belo še manj lopi. Tedaj «e gorkota sončnih žarkov po barvi tel, iia ktere padejo, ravna. Bolj koje temna barva, bolj serka sončne žarke, in telo se bolj sogreje. Sonce pa tudi železo bolj sogreje kakor les, alj slamo, ah volno: take sknsnje nas učijo se poslužili raznih tel, kadar hočemo razno toploto zbuditi, feme in bolj goste obleke nam pozimi; bele in bolj redke nam poleti služijo. Xa slrchi, kter» proti soncu lezi, se «neg raj topi, kakor na ravnini, in sicer zalo, ker soneui žarki na streho bolj naravnost padajo, kakor na ravnino. Nograd lepo nagnjen proti soncu da boljMi vino, kakor ravni nograd: viaska terta na ozidj« tudi tamkcj dozori, kjer nobeniga nograda ne vidis. Zakaj sončni žarki jo grejejo ne le, kadar nanjo padejo: Junpak tudi kadar jih zid odrazi. Zato pravimo, de se grojzdje na ozidji lepo kuha. N* visokih gorah je sonc« manj vroče, kakor y doliai, ker jc zgorej arak tenkejai, kakor spodej. in ker na gori veden veter piše, aiioravno je dolina mirna. ) Pasligi RÍ znnjo ogenj napraviti, kadar les na lesu (ItTKiiPio. Derjrncnje /.budi icdaj tako gurkolo, dc se les vname. Ako tcrd kamen hiiro dergne« 7, kresalam, odletijo kosèiki jekla tako vroči, de gobo vnamejfi. Per voíich, v mlinih se reči, ktere «e dcrgnejo, grozno sogrejejo; Ircba jih je z vodo hladiti, alj z ma.stjo prevelikima dergnenja varovati, sicer bi se vnele. Fer vertanji se «veder, per žaganji se žaga sogreje. in treba jih je hladiti alj luaxati, de ložei tečejo. Ako uoz na suliim brusu hriisiá, se bo lako sogrel, de se ti popači, ne nabrusi. Kadar nas v roke, v noge, v učesa zebe, jih dergnenio, de se ogrijejo. Ivuj merzlo železo K le/.kim klad vam, in sogrel ga boš. Peržgavni klinčki se vnamejo, ako jih malo dergneš. îi.) Per kemijskim djanji se toplota zbudi, kar vidimo, kadar živo apno z vodo poškropimo. Tedaj je treba živo apno pred dežam varovali. Per mešanji vod«; X žveploKi.4lino taka vročina postane, de posoda lehko poči. Torej je treba počasi víijati zveplokislino v vodo. Gnoj, v kterim je stela zmešana z vodo in z živalskimi odpadki, se močno greje, kadar te reči gnijejo in razpadajo. Mokro seno, debelo složeno zaene gnjiti, in tako vročino napravi, de se vname, torej se mokro «eno ne sme debelo kopiti. Nulii cegli,'kterc položimo v mokro seno, vlečejo mokroto nase, in razpadenje sena vstavljajo. Tudi pod zemljo ne po kemijskim djanji gorkota zbudi, ktera voilo sogreje. Tako postanejo gorki studenci. i\lori'biti de se tudi vulkani po temijsko vnamejo. Žvepi« in druge tela, ki so pod zemljo, se zjedinijo z pomočjo vode. Per kemijskim zje-dinenji »e vročina zbudi, ktera vsopari vodo; so-parji se pa napenjajo in zemljo prederejo, spod zemlje »puhtijo, in ž njimi vred'plamen skoz špranje Nviga, in sogrete alj raztoplene tela na kviško letijo. Gotovo je, de vulkani večdel per morji in na otokih stojijo, in nekteri clo morske ribe na kviékú mcč^o. Soparji, klcri pod zemljo dušk« iáejo, alj skoz vnikané hutiio: zcmljo tresejo alj poires napravijo. Saj vecdel slisimo, de je k»ki viilkau goreti »ačel, kadar je bil potre.s po daljnih deželah. , ,. 4.) Živlenje jr«rko ti xdí. I^es vódi jTurkoto tvoje roke tako počasi, de se Icliko iiamenti; k;inien li jo bolj na(>r.?7. ) eno od drugiga precej oddaljšano, eno nroli drugimu obernjeno imata občno os AB. in ognjiska v F in K'. .Med ognjiskama stoji kaJL zavet, ki žarkiia» ravno pol xavera. Ako v o^jLskii F lue Çori, padejo žarki na serkalo O, in se (ako oilra/ujejo. dc rnvTiotekoči z osjo na srrkaln A pailrjo, iorej se v njegovim o^rojiska F' /jcdiiiiju. Akci tukaj Vorkonu-r stoji, sť razšira njegovo srebro po cevki, in ka/.e veri gorkot«, kie-ra ne more od drugod priti, kakor od luči v F. Kadar v F namesto luči ledu dcneino, pade srebro v gorkomcru, kakor de bi se nierKiotn v F' sycdi-novala. Alj resnično ic pulitijn gorkoto/.arki iz krogle v F', in «p na ledu v Fzjedinijo, kteriga grejejo. Tedaj se topiotožarki po enakih postavah odrazujejo, po klerih svitlobožarki. 11Á. Mnogo.st obderž.mih, ^pustenih in odrazcuili žarkov. V il.'t. smo slišali, de neke tela več, neke manj dopadožarkov skoe sebe pustijo, tedaj jih perve manj, druge bolj pijejo. Tega se prepričamo, ako polovico gurkomerovc Krogle p4(čcrnimo, in enkrat počcrnjeno, drugokrat ne-pocernjeno polovico krogle proti «erkalu A O*^''-7S. ) obememo. Pervokrat se bo iivo srebro višej vzdignilo, kakor drugokrat, lodaj .seje pervokrat bolj /.grelo, alj več iopUitiižarkov popilo. Napravi »i majiiino kubišku posodo iz gladkiga kositarja, postavim 2 kubiáka palca veliko, napolni jo z vrelo vodo. in postavi jo v F obr. 78.y in vi-dil bos, kako \isoko se gorkomcr vzdigne. Drugokrat pa dem na straii posode, ktera nroti serkalii gleda, enakogorko steklo, in gorkonier do visej stal. Tretjekrat deni na tisto stran popir, in gorkomer bo še višej slal. Ako pa leto stran z «ajaroi nama/eš, bo gorkomer nar višej stal. Ako zvediti želiš, ktcre tela več, ktere manj žarkov odrazijo, vzemi enkrat gladke rudne ser-kala, dnigokrat steklene, tretjekrat namazane z sajami: vidil boš gorkonier pervokrat nar višej, drugokrat nižej, tretjekrat (ako nizko, kakor de bi nobene posebne gorkote v ognjisku ne bilo. Sploh smemo reči, de tela, ktere gorkoto nar raj pijejo, jo tudi nar bolj spiišajo; tela, ktere gorkoto nar raj spušajo, jo nar manj odrazujejo; tela, ktere nar índj odrazujejo, tudi nar manj gorkote serkajo. Torej vzemi glatlko, rudno posodo, ako hoceá jed alj pijnřo dolgo gorko liraniíi. Ir. tega zuslopimo, Kakflj je ćcrna ohleka polcli bolj gorka, pozimi bulj nier/.)a, kakor drugače oarvana iz enake robe. Bela obleka, ktera veči del »arkov odrazi, je poleti liladna; kosmat» je pozimi le zato bolj gorka, ker manj gorkote iz trupla spusti. III. Cast. magnet iéiíoaU 116. Magnetična moć. Neka nida železu Eodobna vlcće kosčike zoleza na«c. in jih dcrii. ,eto rudo so naši prededi po mestu Magnezji v Azji magnet imenovali; ino moč, klera v magneta vladnje, imenujemo magnetično moć, alj magne-(ičnost. Vender magnetičen kamen ne kaze ua vseh straneh enake moći, ampak posebno krog dveh pik, klere magnetične pike (pole) imenujemo. Zatorej ne magnetičen kamen z železnima ploèama tako bbloži, de se vsake pike ena ploša tiši. Štirvogla-sta konca plo.š -sta magnetične pike. Ako magnet na nit obesiš, de se Ichko suče, »e ho tako postavil, de ena pik proti polnoči, ena proti poldnevu Šieda. l»ervo imenujemo polnočno, drugo pol-nevno piko. Ako temu magnetu bližaš drugiga, bo polnočna pika eniga hitela k poldnevni piki drugiga: alj polnočna pika eniga beži od polnočne pike drugiga. cînako fsovraži poldnevna pika eniga pol-dnevno piko drugiga, in pravimo: Pike cnakiga imena se sovražite, nejenakiga imena se ljubite. •Vlagnet vleče razun železa neke druge, manj znane rude; alj kotlenine in cinka ne vleče. 117. Stvarjenje magneta, i^lagiiet vleče železo k bližni piki, ga derži z neko močjo, in mu tudi magnetično moč zbudi. Zakaj tako železo, ktero se magneta tiši, vleče drugo železo nase. Vender železo, kadar ga od magneta odtcrgas, Kgubi magnetično moč. Urugači je z jeklam. èi- vanka, klera se je magneta dcržala, knžc v železnih opiikili, ki jih nase vicće, inagnelično moć, nko-ravno je bila zdavnaj «dlcriinna od majrneta. Navadne s&ivanke alj jeklene igje («ir. 78. ) magneUčno moč lako le dobijo: Meni jih v perpravljeno leseno jamico, in dcrgni jih zmiroj si eno magnelično pik« od eniga konca do dnigiga. Kadar pride» na drugi konc, pelji magnet malo naprej, iti v obroču na kviáko, potlej nazaj, in dolj na nervi konc igle, od kodar drugič dergne». Kadar si Vakih alj 30 enakih smiig končal, prekucni iglo. in jo na drugi strani ravno tako dergni. Kone igle I), na ktcrim 7. poldnevno piko dergniti Kaéneá, kaže poldnev-no piko; konc H. kjer poldnevno piko magneta ndtergaM, kaže polnočno piko. Polnočna polovica magnetične igle je navadno višnjeva, de jo že na videz »poznaš. .Slagnetično iglo, ktera ima v sredi neko jamico A, položi na ojstro jekleno iglo, ktera v leseni podlagi po koncu stoji. Magnetična igla se bo nekaj časa nemtertje tresla, potlej vmirila, in kakor Mleherni magnet, / enim končam proti polnočni piki, 7. enim proti poldnevni kazala. Ileto lego igle, iz kterc se ona le malo navadna odmikuje, imenujemo magnetični poldnevnik. *\a enako vižo se magnet podkovi (oftr. 79.') podoben napravi, kterimn perložis med dergnenjem r. magnetam železno ploHÍco UP. Ako poldnevno piko magneta na 1) postaviš, po nodkovl derčiš in čez P izpeljaH, in leto djanje večkrat ponoviš: imaá v I) poldnevno. v P polnočno piko podkově. Obesi magnetično poiikovo na A, in «tbteži plošico v C z veči in veči težami, in magnetična moč podkově bo rastla do neke stopnje. Kadar pa leto doseže, in ti plošico .še bolj obtežiš, se odterga, in magne-tlžna moč podkově se grozno pomanjša. Razun popisaniga dergnenja je še" mnogo drugih djanj, po klerih se Ntanoviiiia moč v jeklu zbudi. Letih pa ne bom dalje popisoval, ampak le persta-vim, de se velikokrat sbudi magnetična moč v železu alj jeklu, brez de bi je iskali. Jekleno orodje, kakor sekire, klad vi. 5ïvedri, z kterimi se jeklo alj železo obdeluje, postanejo magnetične. Piu si- vAnlco in \iakni jo v železne opilkc, in prijeli se je bojo. Tudi železni križi iia cerkvah alj zvonikih Was,ima dobijo magnetično uioč, in kar modri ler-dijo, od magnelienc moči zemlje. Ako treši v železno ranto, postane maiinetična, tedaj tudi blisk, masinetično moć železu alj jeklu da; in ako jo že imate, jima jo vzame. jÇ. 118. 'Magnetična sklada. Jeklu sleherne podobe damo magnetično moč. in Jo povikšamo po umnim obteženji. Kadar pa več jeklenih podkev, alj palie, alj igel, ktcrc smo posamezno magneti-čovttli, skupej zložimo, zjedinivsi enako piko enaki: dobimo magnetično itkiado. ktera kaže združeno moč posameznih raagnrtov. Kakor posamezni, tako tudi združeni magneti nesejo težo, ktero je po 60-krat, in clo po SOOkrat veči, kakor njih lastna teža- Enaka sklada je posebno prigodna zbuditi veliko moć v jeklu. K tem namenu srednja podkova alj palica malo moli iz drugih, in z leto se dergne jeklo v lesu vpreženo. Jj. 119. Raba magnetične igle. Dno škatlje ima v 360 stopenj razdeljen krog, ino v sredini kroga stoji podpora magnetične igle. .Skoz sredino kroga gre ravna risa od iiOO. stopnje do 180. stopuje. IJe veter ne moti igle, je škatlja z steklarn pokrita. Tako napravljeno iglo postavi na ravnino, in oberni 360. stopnjo proti polnoči, in IHO. pa proti poldnevu. Igla «o bo per nas tako zasukala, de se bo njeni polnočni konc od 360. stopnje kakih 13 stopenj pntti večeru obernil, tedaj na 34T. stopnjo kazal. Ovink 13 sl^penj, kteriga igla z poldnev-nikam dela, imenujemo magnetični odstop, ki je per nas proti zahodu; v drugih krajeh alj nobeden, alj proti izhodu. Tmli naš ma^etičm odstop se vedno premenujc, vender se sploh smemo ravnati po magnetični igli. Z pomočjo take igle iše pot popotvavir v pušavi alj po morji, in rudar pod zemljo. V velki pušavi, "kakoršne so v Azji, Afriki, po gojzdih Amerike, kjer ni mesta, ne hiie, ne drugiga ziiamnja, le magnetična igla pravo pot kaže. kadar so ludi sonee in zvezde'skrite, rod zeiuljo nima:« drugiga vodnika, kakor magnetično iglo: leta vodnik je na moilrimu lako gotov, de ako bi Lojhclna navertali na Krajnskim in Koroškim, bi se delavri pod zemljo gotovo srerali. iMagnc-tična igla za mornarje, (udi vctcruica intcnovana, k-po ka/.c nebeško stran, proti ktpri barka veslja. Kadar «(ran ni ušeč mornarji, obcrnc barko na dru-To stran. Ile se pa igla ne prckiicne v nemirni larki. je njena škatlja tako obešena, de vedno visi, kakor bi na ravnini slala, to je: p0 leli poznali, smolji, /.ve-nlo, pečatni vosek, «vila, lasje, žlalini kamni, do led in dnige reči. Sleklo dergnenio z suknani alj roelikini usnjem; smolo, y,venlo z kosmato kožo. K «bujenji elektrike nc slu/.i le dergneuje, ampak tudi tiaéenje, kakor per skorji; gorkota per nckterili kamnih; raztoplenje per žveplu; dotakne-njc per kotlini in cinku, in per drugih lelih. Tudi živali imajo v sebi elektrii:no moe. S. lai. Ilvojna elektrika. Elektrika v steklu zbujena je drugačna, kakor una v žveplu alj smoli xbujena. Ako se hoiV« tega oèitno zagotoviti, obesi kroglice iz bezgoviga steržena na svilne nitke, in daj eni, kadar se je z dergnjenim steklam dotakneš, elektriko stekla. Zdaj beži leta krogliea od stekla, in se rada bliža elektriki žvepla. Kadar se jc pa žvepla dotiânila, zopet odleti, in od žvepla beži. Ako ji dergnjeno «teklo ponudiš, se ga prime, od njega zopet k žveplu beži i. t. d. Ako obema kroglicama das elektriko žvepla, alj obema elektriko stekla, bežite ena od dniçe; ako pa eni da« elektriko stekla, drugi elektriko zi^epla. se per-jazno bližate, sprimete, in potlej mirno ena zraven druge visite. Iz tega se vidi, de je elektrika steklu drugačna, kakor žvepla, \aravoslovci so pervo kladno, drugo zoporno imenovali. Iblje se vidi, de se elektrike cnakiga imena sovražijo, ne-jednakiga Imena ljubijo. Kadar obojna elektrika enako moena skuptj pride, se ťlo zbriše, in tela nc kažete nobene elektrike; kadar elektrike niste enako moćne, ostane nekaj od močnejši elektrike. 128. Razkrojenje In odvod elektrike. Kadar se steklo z suktiam dergne, nc le steklo električno postane, ampak tudi «ukno; in ima steklo kladno elektriko, sukno pa zoporno. Vzrok tega je, ker v steklu in suknu pred dergnenjem kladna in zoporna elektrika zjedinjene spite: po dergnenji se zbudite in r.-izkrojitc. Kladna elektrika stekla ostanr- v steklu, In k sobi potegne kladno elektriko sukna; zoporna elektrika sukna ostane v Nuknu, in k sebi potegne zopornu elektriko stekla. Torej je kla in G k sebi, in jima dasta elektriko; elektrika edniga imena na A iu I), alj na (Î in (i se pa sovraži, torej odpabne, in kembeljna gresta k zvončiku B, kterimu oddasta >^oj«i elektriko, i« ona plava po lanici v zemljo. Zdaj fiia kembeíjna 1) in G zopet hrcz elektrike, in se zopet bližata zvoiićikam A in t% kjer se iiapijeta elektriko, in Kopet bežita k Kvonciku K, kteriinii udilasta elektriku. líClo semterlje oialianje ktni-beljiiov napravi /vonenje. Akn lioceâ ćlavekii napolniti v. elektriko, tiostavi na stol, ki ima steklene noge, ka (ubr. Hii.) imenovana, je steklenica z širokim vratam, ktero znotraj in zvu-naj lehko obložiš z tenkim einam, alj einollsti. Ijc kakih 3 «ij 4 palcev od verba ne obloži z einam, ampak namazi z pečatnim voskani, kteriga si v vinoirvetu ru/topil. Pečatni vosik slabeje vodi elektriko, kakor jo vodi steklo. V vratu steklenice vterdi z smolo železno cev, ki ima kroglo na zvu-najnim koncu, ino na znotrajnini se razkroji v več korenin, ktere ležijo na obcinenim dnu. Ako postaviš električno steklenico blizo svodića, ino po kaki lanici zjediniš svodiče z kroglo steklenice: pelja» elektriko na notrajni cin. hela elektrika veže perjazno elektriko "zvunajniga cinn, in neperjazno pusti prosto, ktera tedaj v mizo, iz nii'/.e v zemljo «dli»če. Tako dobiš, postavim, kladno elektriko b.xsano na notrajnini «-inu, in zoporno elektrik« basano na zviinujniui cinu. Ako si steklenico prt'basal z elektriko, se zjedioi znolrujna cleklrika z zvunajno alj »ko« steklo, klenna prebodi-, ali ćc« pečatni vosik na vratu. Kailar pa nisi prebasal steklenice, «It-rži nekaj časa pnjelo «>lektriko. Ako več električnih nteklenic tako zjc-dinis, de so notrajni rini po lanid zvezani, in zyu-najnl po tleh, na ktcrih stojijo: iiuaa električno baterijo, ktcro na enkrat nabašeš, ino si perpra- viš elektrike k močnim blisku....... , •• 1'er sprazncnji električne sieklenu-e alj baterije se je treba poslužiti spraznovavca ^ohr. ki ima medene grabijo AB, in steklen roenik C. Grablje se dajo stisnili in razširiti, tedaj «e z niimi kro.'le in zviuiajnijta dna steklenice na enknil lehko "dotakneš. lilfktrika teče po rudnih grabljeh, brez de bi jo Ivoja roka na steklu culila. Í. iaó. Električna moč. .. .) Skušnje na živalih. Kar elovck alj ziyah per clektriKsIrogi čuti in skusi, tisto boli zivo culi per električni baterii. Iskra iz velike elektnene baterije lehko vbije psa, kteri se pertisne z nogo zvunajnirau dnu, ino na glavo mu polozis eno kroglo A spraznovavca, in z drugo 11 se l>lizaH ze-Iczni cevi steklenice. Treba je tedaj pazljivo obračati elektriko na človeka, de ga ne poskodovas. Varnejši je k slabo elektriko začeti, in (o seasama množiti, kakor pa premočne se poslužiti. Ohroma-tenje, kervotok iz pljuč so nasledki premočne elektrike. Ako več ljudi skupej stoji, prime pervi z eno roko zvunajni ein steklenice, eno pa bliznimu da; leta prime z svojo drugo roko sosedovo, in posledni se bliža z prazno roko cevki stcklenice. V tem trinku vdan elektrika skoz vse osebe, ino ene bolj ene manj strese. Zdravniki rabijo alj tok alj iskro elektrike soper skernino in njene nasledke. Elektrika je svitla in nagla. Naravo-slovd terdijo, de t>íektrika več ko 64M>fK) milj v sekundi stori, tedaj hitreiŇi gre, ko svitloba. A ender električna svitloba ni lepo bela, ampak višnjeva. Tenek železen drat, skoz kteriga peljas moeno elektriko, postane žareč, alj se do topi. in neke druge tela svetijo v teroi, ako je elektrika poprtý skoz nje tekla. 3.) Gor ko t o eícktrike spoznamo nu žerečim tirntu, nil yorečíni viiiocvelu, kolofonii, puAktiini pralni, ktt-re vijre eleklričn« iskra. Kadar v rudii« posodo ( ohr. 8.Ï. ) pustiš puhleti viulenra zrakani vrptl, m JO potlej zamašiš 7. skorjevim /.aiiiaškaiii : inias v posodi leliko «oroč gaz. Bližuj posode krog o «vodiču, l>o skočila iskra iz svodiča na kro-elo A, pojdc po dratu, ki v stekU-ni cevki tiči, do K, tukaj bo skočila na rudo posode, in ho gaz vzija a. /aniasek bo močno oifletel, torej moraš skodje ^^ " «^e zamašek nobeniga ne jto- 4.J Mehanlska moč elektrike probode kvarto, skoz ktt-ro vdari, Luknjii-a je majliina, pa nc vender vndi, in je toliko vcči, kolikor močnejši je elektrik«. Močna elektrika tudi steklo preluknja. 5.) Magnetična moć elektrike. PovH stekleno cevko z medenim dralam, iioloži šivanko v cevko, in pel i elektriko skoz drat. «ivankn bo mar. .J S med tremi steklenimi stebri. Suknene plose Ty "lati alj žveplokisani vodi in tako rabijo, de ne .st«p. kapel.na bi po rudni ploši stala alj naprej lezla Npoi ■ c rinkevnc plose in zborne kotlenc plose se tisi kotle Ura .'lij" negirata bližata, vidi« J-le^no ikro. Ako se hočeš zagotoviti moci postavljcmg^ stebra, pprtisni eno raokro roko na finkcvni, drnrro n;i kotleni konc sk-bra iz kakih :iO pt n in, in čuTil bos díTgIcj, kakor j.er eleklriřni steklenici. I opisani Voltovi steber omahuje iu «řaKnnia vso moc zpjbi, torej so si nnravoslovei «iriitračnc stebre domislili. 01,r. tiS. kaže neko pervino, lian-jelsko imenovano, ktera olisloji iz kotlemVa valja .V m cinkex-niVa valja H. Obedva sta voila, in znotrajni K sitgi v jjlinjeni posodi, v kteri je /.ve-plokisana voda. Leta posoda stoji v kotlenim valji A, m kotlen valj sioji v steklti, 'v kteriin Je raztopljen zveplokisel kotlinokisanc. Kadar se ro/,ièka A tn n združil« po kollenini drain, teêe elektrika od ciuka do kotline, od kotline po kapelinah nazaj v cink. Več časa teče elektrika enakomočna, torej sc laka pervinn Imenuje stanovitna; in več združenih enakih pervin se Imenuje stanoviten Volov steber. Združijo se pa pervine, kadar eden k.illen drat zveže zoporno elektriko vsih pervin, in dnig koden drat «veže kladno elektriko v«ih pervin. Ako se prosta konca teh dratov bližala, se zjedinite kladna in zoporna elektrika. — Mislili sc vender ne sme, de moč takiga slel»ra je vedno stanovitna: zakaj kislina jc cink, in oslabuje; rink se pokriva z einkokisaneam, in se bolj varje kisline, ✓ifjvolj teh in dru^jih vzrokov slabši postaja elektrika, in seasama popolnama nilue. 128. Suh alj Cambonov steber. Neki gosp. ťamboni je napravil električen steber Iz po-pirja, un eni strani pozlaecniVa, na eni z valzi-nani derKnjenitja. Popir namesti m<»kroto med rudama. Aa pozlačeno stran take tarčice položi vel-zinjeno sfraii driiTnerili, ji odvzi-mi elelekinko k Tiprstani, in jo v sredo postavi. Jukaj |o kladna in zop, iîiô. na splošno povedal; vender Voltori steber močnejši inan;nctići. Iv t^m namenu si napravi zavito ri«io (abr.90.^ iz kodcniga zavilo ovUiga drata, položi v iHo votlo stekleno rev, ileui jeklo v cev, in pf.-lji elektriko sko/. drat AH. Ako je elektrika moćna, bo jeklo naglo postalo nioêcn maijrnct. ^VJio vxameá železo uanjťsto jekla, tniii žele/«i postane magnet, pa Ic tako tlolgo, doUcr elektrika krog njega teče; potlej pa knialo vso niagnetičnost zgubi. Tako «e napravi železna magnetična podkova {obr. ÍH.'), kadar «koz nviloviti drat AH morna elektrika teèe. Enak magnet lehko već centov nese, in se clck-tromagnet imenuje. Clo kotlen^ precej debel drat, NkoK kteriga moćna elektrika teće. postane uiagne-tićen, kar spozna», kadar gn vidiš železne opiike tia sc vleći ia deržati. Vender njegova niagnetičnost, kakor železova tako dolgo terpi, dokler elektrika .skoz drat teec. Podnebna elektrika. Ako bILsk za-pazujemo, leliko vidimo, de je nasi elektriki po-polttama podoben. \a enkrat se vžge, navadno proti zemlji zakači, ino nar rajni tiste tela vdari, Ltere so elektriki nar ljubši, kakor: visoke drevesa, rudne rante, mokre skale, vodo i. t. d. Kar smo per elektriki sku^^ili, tudi per blisku v mogočnejnini djanji vidimo, namreč: blisk vgreje In raztopi rude, pr4'bodc les in skalo, zasmodi pohištvu. Vnraša sc tiaMe, kje de je blisk doma? in kako se zbudi? Uoniovina bliska je podnebje. Tega nas je zagotovil moder Franklin, ki je pupirnatiga posoja na konopném* verviei v podnebje spustil. Od konca ni nobeno elektrike zapazil; lîadar je pa verviea na de/.u mokra postala, so začele ùvigafi električne iskre iz nje. Neki liomaz je pozneje vervico obvil z rudnini dratam, In je ji) deržal zu svilno uitko. Knialo so začele več čevljev dol^e iskre iz drata v zemljo skakati. Leta skiisnja uei, de je nevarno se bližati rudnim repu visokiga posoja. Lehko bi blisk Iz repa v čevljev od blijikovoda. se malo zani peča. Kadar zeleno drevje elektriko dobro pelja, va-rovajo hližne drevesa hišo pred strelo; ventler morajo biti drevesa visi kot hiša. in toliko proč od hiše, de blisk ne preskoči iz njih na hišo, ino de ne padejo, nko jih strela rn/kroji, na hišo. i>. 134. Zaderžanje per blisku. Ako si per domu, ne naslonjaj se na ozidjc, po kterim strela rada v zemljo derči; ne stoji pod stresnim žleham, v kteriga lebko vdari, in tebe alj omami alj clo vbije; ne bližaj se ogniàu, ker po visokim dimniku strela rada pride; odmakni se od orodja okovaniga z rudo, ker blisk nar raj na rudo vleče. Kadar je mogoče, se zaderžuj v prostorni jispi, v kteri je malo ljudi, in sieer" stoji daleč o'd peči in zidov. Kjer je veliko ljudi alj živine, je tudi veliko sonarja nlj hlapenja, ki se na kviško vzdiguje, in blisk vabi. ^ Zavolj tega je nevarno kuriti med bliskanjem. Zakaj blisk ljubi dim, in pride po dimu na ogniše. Tedaj je nevarna vraža, de kuriti z žegnanim lesam blisk odganja. iJotovo z molitvjo Hoga bnij častiš, kakor z dimam. Akr» si daleč od doma na polji, alj v senožeti; ngihaj se rek, močirnih krajev, drevja, snenih in žitnih kopic. Holjši jo mokra koža, kakor nagla smert. Torej postoji pod milim nebam, alj se na tla vsedi. Kdor naglo gre, se lehko poti In blisk vabi. TiiJî živini se ne bližaj r«vno zavolj nevar-nlgr» hlapa. Ak« si na konji, stopi iz njejra, Jn ga kaniu pcrvcži, dokler veter ne neha. firo/.no nevarno je hitro jahati, nlj se pi-ljati, V zvonike rado tresi, ker m» tako visoki, in veliko nide imajo. Nevarno je tedaj zvonili mod liii-tlim vremenam; hlisk vdan v zvonik alj v zvon. in gre po zidu alj po vervi na listina, ki zvoni. Di; je huda ura, sleherni vidi, ino ni ga treba tega opomniti; de bi se ljudje na znanuije v cerktiv molil podali, je nevarno^ kadar Ije rajii treši, kjrr je vee ljudi zbranih. Kdor rad moli, bo brez zvo-nenjn doma molil. Tudi je po eesarskih postavah prepovedano -veter zvoniti"; in slabo se hote Hogu prrkupili, kadar prelomite zapovedi od lloga postavljene gosposke. Bliska fi« ni preveč bati, kadar pazimo na to, kar nam skušnja svetva. Ki so bili od bliska zadeti. 80 enako posvarjenje veedel zanemarili. Ako pa blisk človeka zadene, ga je treba na zrak ne-sti, sleči, z merzlo vodo poàkropovati, alj v zemljo rahlo zakopati, nos in nsta pa proste pustiti. Tudi je dobro mu ristiga zraku pazljivo udihati, dokler ne pride zdravnik, ki nar boljši svetjc. Tudi ta-kiga, ki ni omamljen, ampak le malo od strele zadet, je dobro v rahlo zemljo zakopati, ktera mu bolečino manjša, in ga hitrejši zdravi, kakor druge zdravila. 55. iS5. Električne ribe. Električna moč se tudi per nekih živalih očitno kaže. Kadar mnčkinc kocine v temi dergne», se svetijo in dersklajo. l'o-spbno električno moč pa imajo nektere ribe, kakor električna jegulja, in darktulia. Električna jegulja, kakih 5 čevljev dolga, živi v rekeh noldnevne Amerike, in ima dobro meso. Kdor seje dotekne, lak bftik dobi. de je omamljen alj elo mertev. Indjani lovijo divje konje, kadar jih v lete reke silijo. Konji, ki pri«lejo pen-i v reko, eepajo pod električnimi littki in vtonejo. Sčasama ribnà moč oslabi, in oplašeni in oslabljeni konji na Iirego zlezejo, kjer se na vamp viežejo in radi vjeti pustijo. Darktuija je plosaia, kuke 4 čevlje doIgA, AO liber (CKka, ktora líivi v niO(lxem(>lj«kim morji. Živali, ki se ji blraaj« . močno vdari, jili omami in v svojo lirano rabi. Njena nmć «laljc li'rpi, kakor pa moč jcgnijc. Kadar sc darktiiljc z dlanam dolek-nes, več bolečino čuti», kakor per dotiku z perslam. Ako se jc 2 steklarn alj pečatnim vu.skam doleknes, uobeniga vdarka ne čutiš, kar le zagotovi, de jc njena moč resnično električna. III. del. Od vesoliiig"» sveta. 1. rasi. ttavnovaffa in ffibanJ** »veta Hploh^ tH zeuilje poseAito» 130. Havnovaga in gibanje vesolniga sveta. fSouee, luna, druge zvezde In zemlja nikjer niso podpcrte, vender nikamor ne padejo; ampak alj mirnu »tojijo, alj s« redno gibljejo po svojih potali. Vzrok "tega jc težnja, po xteri zemlja zvezde na sc vleče, in je od njih vlečena. Ako pa nasprotni vleki vedno enaki zemljo spremljejo, se otia ne moro ganiti iz svoje poti, in je laku v rav-novagi. Kar sim od zemMc rekel, tudi od drugih zvezd velja. Vender enaKomerol vleki ne brauij» gibanja zvezdam, ampak le ne perpustijo, de bi «topile iz Hvojih ojnic. Resnično, kadar zemljo in zvezde na nebu znpaznjemo, .se nam zdi, de zemlja mirna Moji, celo nebo se pa krog zemlje verli. .\lj je temu tako, alj ne, bomo kmalo vidili. \ek-tere zvezde, kakor luna, se pomikajo na uebu vsak-dajnimu vcricnji nasproti, namreč od zahoda proti izliodu; ncktcre zvezde pa euako daleč ena ud druge ostanejo. Posledne inipnujcmo nepomične zvezde. K letcmi sonce »diši, akoravno sc nam dniíraéť! /AL Lr(e zvcxdc tetlaj v neki ravnov/ijii stojijo, ttko nas nc moti videz, \ektere zvezde 7. naso zemljo vred se vedno gibljejo, in «e t» daj pomično imenujejo. Vč:l«íí pa ua nebu bolj neznane zvezde zapazimo, ktcre imenujemo repaie. C.o-voriii bomo pa narpoprej od zemlje in lune, pftlçj od drugih pomičnih zvezd, pollej od repalin, in slednič od nepomičnih. S. Zemlja je kroglasta. De jc zemlja kroglasta, na.s prepriča popotvanje po suhim iu po morji, nar bolj pa nierknenje lune. Ivatiar se kaki cerkvi, stoječi na prostorni ravnini od daleč bližamo, zagledamo nar poprej verh zvonika, poznej verh cerkevne strehe, že poznej celo cerkev. Ako se po ra\-nini od cerkve daljšamo, nam uar poprej zginejo spodni deli ccrKve, pollej sredni, in slednič ztrine verh zvonika. Tak-sin videz si razjasnimo iz kroglaste podobe zemlje. Mornarji, ki odrinejo od bregu, vidijo iz ladie ves breg z rečmi na bregu ; dalje ko plavajo od bregu, bolj se jim skrivajo njegove spocfne reči. Slednič pa zginejo tudi nar visi verhi bregu, in mornarji ne vidijo drugiga kakor morje. Kadar se ladja iz prostiga morja bregu bliža, se kažejo nar visi, potlej nizeji, slednič spodni deli brega. Ako bi zcm-jla ne bila kroglasta, ampak ravna, bi sc mornarjem ves breg, alj vso mesto z liižami na bregu na enkrat pokazalo. Kadar zemlja med luno in soneam stoji, padejo sončni žarki na zemljo, za zemljo pade senca, in luna v leti senci je temna, alj nierkne. Ako bi zemlja ravna bila i alj podolgasta, alj plosala . In »t! gotovo enkrat tako proti luni ohernilu, de bi se njena senca alj voglasta, alj podolgasta, alj saj ne okroglasla pokazala. Kadar je pa zemlje senca vedno podobna kroglasti itloši, jc zemlja gotovo krogla, alj saj kroglasl». Mislil bi si nekdo: Zemlja ima nii suhim in v morji visoke gore in g'<»bokc doline, kaki! jo moremo okroglaslo imenovati" Temu odgovorim, de se zemlja na tenko zmeriti pusti, ino je tîidi žo CTicrjcna bila. Lelc mere pa kn/ejn, .: v-ijiii i>i>ú znamn e 'V «vna, iz lega čez mesec v ziiamnjc junca," iz teg.i éez mesec v znamnje H dvojci-cev, iz tega cez mesec v zn.imnje ^ raka, m zdaj se poletje začne; v znamnjeli device 11V -šc terpi poletje; v znamnji f^ nice se zaOne jesen, in terpi y znamnjeh lil «"«r-pijona in / sirelca; v znamn^i Ô ♦''^J'-i'VH^f^?/® zima začne, in terpi v znamnjeh ;îîî vodnarja m j), rib. Prav za prav bi morali rec: \ začetku sno-iidadi stopi zemlja v znamiije tehtavnicc, gr;* znamnja škorpijona in stn-lc«; atopi v poletji v leto alj blizo 365" , dneva. Zatorej se y ^ uiiii 1 četertinkc dneva alj cel den nabere, m imamo prestavno leto, ktero šteje dni. Zemlia sicer pozimi nar blizej sonca stoji. l»c pa sonce pozimi malo greje, od tod pride, ker njr-Uvi žarki nar bolj slraiisU radejo na zemljo. Imenovanih 15f znamenj sleherno zapopade ^(C združenih zvezd, kterim so nckdajni «vczdogl; di ,lali imena, ktere tudi scd.-ijni zve«d«glcd rab jo. Ležijo pa lete znamnja na obedvch straneh eklip-like v pasu kakih W stopenj širokim. -Nasi pre-dedi so namreč zapazili, de v letem pasu se gib- Ijťjo pomične Kve/.de. Xnjdeá ga na nebu z pomočjo nebobraza, na klcrim so zaznamvanc vcči zvezde kakiVa znaniiya alj zvezdja. Kadar v po-zimiii noči vidls /.aUtcno /.iiamuje alj zvczdjc jiincn: Icliko najdi'š /.naiuiijc ovna iz neboliraza znano, ako bolj proti poldnevovečeru gledaš; iciiko najdeš /naninje dvojčice v, iz nebobraza znano, ako od junca bolj proti polnočojutru gledaš. Tako spoznaš sčasania \se znaninja sončne poti, iu z pomočjo leteli in nebobraza tudi spoznati druge zvezdja. S. 141. Pot drugih pomičnih zvezd krog sonca. Sonce je mati vee otrok alj zvezd, kteriui daje oživlejočo luč in gorkotoj in ktere vedno krog sebe suče. Lete pomicue bolj znane Kvezde (pla-ueti3 po redu daljnosti od sonca so (obr. ()ô.): .Merkuri venera $, zendja g z svojim mescam, marz (j*, jupiter îj,, «aturn í>, in uran sploh imena ajdovskih bogov. Jla/.un zemlje ima jupiter -1, Saturn 7, in uran G mescev alj lun. Lete in áe druge pomične zvezde z svojimi mesci se gibljejo kroe sonca od večera proti jiitru; mesci se pa krog svojih zvezd, in z temi vred krog sonca gibljejo. V otirazu 9ii. je pol zemljskiga mesca zarisana po majhnim krogu. Svojo pot končajo zvezde: merkuri blizo v 87 dneh, venera „ „ 224 „ zemlja „ ^ .»oj „ marz „ „ fi^fi „ jupiter „ „ 4^32 „ satura „ „ 10« oH „ uran „ „ 3067(> „ Pol venere krop sonca je krajši, kakor pot zemlje, ker venera bližej sonea leži kakor zemlja. Torej vidimo venero nekaj časa za soneam pod imenam zvečernice, ktera se dalje in dalje od sonea pomika, in li po sveti na večernim nebu. Kadar je venera nar več! daljnost od sonca dnšia, se nazaj proti soncu verne, pred soneam na drugo stran gre, in se danica imenuje. Ako gre venera naravnost med zendjo in soneam od vjuterne na večerno stran : se vidi v soncu neka černa pika, ktera se ud jutru proti večeru pomika. Leto pomikanje se prehod vcncre klićp. \a večerni strani se vendra bulj in bolj oti sonca daljša, in vidiiuu »a iy.lioduim nobii daiiic«» priui soncam. Venera kaže v kuki enake prenienibe, kakoršne naša luna. Saturn ima .«nilei obroe, ki se ga nikjer ne derži^ in ki se isvczdogledani v kukali od muogiii strani kaše, ino jim mnoge obraze daje. ji). 14:2. Pot inu prememlic lune. Luna se giblje krog zemlje, in z xendjo vred krog Koncs^ in k»n»'a svojo pot krog zemlje v Îi7 dneh, 7 urah in -lîi minutah, ker se vedno od zahoda proti izhodu uji nebu pomika, in vsak den uuxnej gorgre. Zakaj pa novo luno alj mlaj še le cc» ii9 dni, Ci ur, 44 minut vidimo, se uftraza 96.j kjer je S sunce, Z zemlja /asitopi. kadar luna sloji v Ij med zemljo in soncam, kaže zendji temnu polovico in Je mlaj; v M vidimo čelcrtiiiku lune svitlu, in pravimo, de je pervi kraje; v N je svitla polovica lune proti zeoilji oberujena, in mislimo, de je eela luna ra/svitijena, ktero imenujemo polno luno alj Mip; v P zopet vidimo eelerliriko lune svitlo, in pravimo, de je slední kraje. Kar Nim povetlai, bi se veduu ponovljalo, ako Iti zemlja v Z mirno stala. zemlji z vidimo novo luno. K tem popotvaiiji iz pu LiMMV v / potrebuje luna aÍ9 dui, 1« ur in M minut, in da navadni mesec, alj 30 dni. Ako bi sonce, luna in zemlja na tisti ravnini, kakor tukaj na ravnini popirja ležale, alj se gibale: bi mi vidili ob vsaki novi )uni nierknenje sonca, in «ib vsaki polni luni merknrnje lune. Zakaj ob novi luni bi siala luna tako med suncaui in zemljo, de bi nam perkrivala sončni- žarke, torej bi nam sonce otemneln alj merknilo. Ob polni luni bi stala zemlja med soncaiu in luno, in bi vergla svojo senco na luno, torej bi jo otemnila, nlj luna bi nicrk-nila. Vender luna gre, ako soncc in zemlja v tisti ravnini ležita, zdaj nad ravnino, zdaj pod ravnino, in uobcuiga mcrkuenjauc da; zdaj populuama, B ailaj koiarj ravnino zadonc. in .sonce alj luna po-polnania, alj deloma nicrkiie. Morebiti 1)0 iido vprašal, kaj luna zerolji hasni-, alj Hkodjc? l.uua svilli kmnr noci, kar posebno bližni prcltivavťi polnoíiic in poldncvnc pike, kim imajo dolw noći, livaii/ni sp4>znajo. Luna Cloiioko morji- v dotiíkn in odlekii, in sluzi mor-nariem. Kadar namroc luna Ma\-pikiio nad raorjom wtoji, ca k Sťhi vleče ioliko bolí od wmljc, ko i-kor blizcj je vodi kol nuIií zemlji. I/. U-«a vzroka na luna nmrje na nasprotni sirani zemlje manj vleče kakor zemljo. Torej se luui bliiinjo morje nad zemljo bližnje." p.Hl zemljo zadej ostaja; U-daj se morit! ud zemlje vzdigtije, in poslane dolek morja. Ako na verb zemlje iu pod zemljo postane dotek, mora lia stran»;h zemlje odtek biti. Torej ima v»ak kraj inoriu v 24 urali dvakrat «lotek, dvakrat odtek, kadar namreč luna j;rc čez poldnuvno riso alj nad zemljo, alj pod zemljo. Opomnili moram, dc dotek in odtek ne postane v trinku; ampak de se mono »koz C ur povzdiguje, skoz 6 ur ponižuje, ino do dotek v nektcrib krajeh po tiU, v nekterih komej a čevlja doseže. Ka«lar luna in sonce ob tistim času čez poldnevno riso gresta, st« tudi dotek in odtek veči ko sicer. Vein lune na zemljo tudi človeka zadene, kar slabi iu bolebni ljudje posebno čutijo. Xektere moti luna v »panji, jili elo iz postele Kili, in k vsakde-njim delu žene, brez de bi zalo vedili. Tako djanje pa ni copernija, ampak se razjasni po naravnih postavah. — ĎriiKačnc «kode ne proti ne luna, nc nierknenjc lune alj sonca, kar nevedni ljudje ter-dijo. Ako nas per velkim merknenji Honca groza obide, ako tudi živali nemirne postanejo: ni treba copernii, ampak nenavajosti perpisati. Popolnama merknenjc sonca tudi zrak naglo ohladi, in lebko vreme premeni. ^.143. Hen a le zvezde. Krog sonca sc razun pomičnih zvezd tudi repate sučejo (oftr. .9đ.}, ktere se nanagloma na nebu perkažejo in zopet zginejo. Ncktcre zmed njih če» več let nazaj pridejo, nek-tcrc nc. Kakih 400 repalUi avczil so zvczdogleOi že znpazili; |m jih jt- morebiti Invžpnikrat ioliko. Zak.ij 50 let j«' »J «losihiiial, kar zvcxdoglcdi k svojimi kiikiiiiii nanjr pazij»; svri pa dalje »loji, kakor 50 It «. V pn lcčcnili řasili iii vt liko repov na nebu «vctilo, za kl«;rc alj Mť nobeden ni pečal, alj jih brez kuke viditi ni mogel. Pol, -klero gredo repaie zvezde, alj v sebe nazaj pelja, aJj pa nc. (udi perva je groznit podolj/asl krog, ker zvezdo le kratek čas vidimo, in j» /iiorebtli nobeden se-diijiiih ljudi ne bo već vidil. Od treh gotovo vemo, ktiaj morajo priti, namreč od Enket<»ve, Hielove in Hnlejovc. I'er\a potrebuje 3'/y leta, druga G let in atO dni, tretja 75 let na svojim popotvanji krog Ronra, kteri čas k« navadno podaljša zavolj za-deržkov nn doljri poli memo mnogih znanccv. Hepato zvezde hc vidij« una svitla megla k maj-heiiim še svitlejšim jedrain, in dostikrat z repam alj metlo, ktera je proč od sonca obernjena, in proii koncu bolj temna. Svitla megla, brez ktere se niso nobene repate zvezde vidili, je «lotiiikrat tako tenka, de sc zvezde «koz nji» vicJijo. Hep je razne dolgosti, in včasi razdeljen v več repov. Rep tiste zvezde, ki se je v letu 1811 vidila, je bil ver kot '>12 miljonov milj dolg. Sončna gorkot» zbudi rep, ki se" lr»rej bolj kaže, bližei ko pridejo zvezde soncu. i>lorebiti je rep sopar, Kteriga vročina iz zvezde žene: kterl sopar se zopet zgubi, kadar zvezda daleč od sonca pride. Kaj nam repate zvezde protijoî* Ljudje radi strah ÎHcjo v nenavadnih rečeh, torej mislijo, de repata zvezda pomeni vojsko, iak milj dolim; nit skoz «redino ' zemlje bi bila ITtíO milj dolga. Poverhina zemlje znese več kakor 9 miljo-nov šlirjaških milj, in velikost zemlje zapopade 26.'V9 nilljonov kiibiških milj, v ktorih je trelinka zemlje, dve Iretinki pa morja. Po leti velikosti zemlje hočemo druge zvezde merili. Merkuri je ITkrat manjši kakor zemlja, venera je skorej tako velika kakor zemlja, niarz „ Tkrat manjši „ „ jupiter „ 1 ITOkrat vcči „ » -salTini „ lOJITkrat „ r> v uran IKikrat „ „ ji luna „ 5<>krat manjši „ « sonce „ miljonkrat veči „ „ Xobena repatili zvezd dosihiiial merjenih jc veci kakor zendja. Vse pi>mične zvezde, vse njih lune, in vse repaie zvezde zjediniene so manjši kakor sonec. De se tako majhino vidi, stori daljnosl sonca od zemlje. Nar Rvitlejsi nepomična zvezda na poldnevnim nebu, ki ji sirjuz pravijo, jc gotovo več kakor miljou-krat veči, kakor sonce. De so nepomično zvezde, ktere zvezdogledi skoz kuke komej vidijo, grozno velike, ne dvomimo. Kako de so velike, pa se primerno povedati ne vemo. ff. 147. ňtevilo zvezd, alj velikost sveta. Kar dozdaj vemo. se suče krog sonca 16 pomičnih zvezd, IH lun in veliko rtpalih zvezd, kterih še le nar manjši štexilo poznamo. Troje pomičnih zvezd so zvczdogledi v letu 1H47 zapazili; in kdo ve, alj ne bojo letos nobene zagledali. V.saka nepomična zvezda je pa tudi sonce, ki ima svojo luč, In go(ovo svoje pomične «vczde, ki se krog nje »učcjo. Ako pomislioio, de je šk'-vilo ucpomičnili zvezd, ktere vidimo, grozno veliko ; dp je álťvilo nepomićnik zvezd, klere zvezdogledi skoz kuke vidy o, veliko veći: in «Îe za zvezďauu, klere kuke kažejo, ležyo nevidejoće zvezde: bomo loliko razumeli, dc je število zvezd neizrečeno veliko. \ckieri so nriniemo zračunili. de ótevilo zvezd, klere se skoz kuke na nebu vinijo, znese veliko tavMenl miljonov; koliko veći mora biti titevilo li— Htili zvezd, kterili n« vidimo? Kako moj^očen je Hog, ki je toliko zvezd iia nebu peržgal? Kako «e bliskela podnožje božjiga prestola, krog kteriga sijajo brezlevilne sonca? Koliko jezikov prepeva noč in dan: „Svet je nas nebeski Oče!*' ako tudi na drugih y.vezdah prebivajo umne stvari, kakor MHO mí na zemlji, ktere »poznajo svojiga dobrot-Ijiviga stvarnika? Dokiuda. Oit pratike. J^. iia Izvir in zapopadfk pratike. i'as oiť soníniga izhoda alj zaliotla je pt rpraven cas«-nier. Tega so nckdajiii ijuilje, kakor mklcn «v zdaj, den inu-novaJi, in po Idi meri so čas merili. Mi navadno imeniijemo den cas od poldneva d« poldneva, alj od polnoči do polnoči. Kadar so pa ljudje zapazili, de od nove lune do druge vcduo enaki čas preteče; so rajši po meiseeli šteli. Vender 8C tudi »levilo mescev sčasama grozno ranoz,i, in pripravncjsi je šteti od liste dobe^ kadar nnni poldne\iio sonce nar visej alj nar nir-ej stoji, do tiste, kadar bo sonce zopet nar visej alj nar nizej »talo. Zapopadek časa, ki šteje blizo «Oo'/i in ki per zvczdogledih spomlad per enaki dolgosti dneva in noči perčne, in do lete příhodné dobe tcrpi, imenujemo leto. J'ratikno leto, ktero tudi 365'/4 «l««^ obseic, se pa pozimi začne. Itazun Innoviga ieka najdemo v pratiki tudi ledne, in imena posameznih dni tedna, Dolgost mescev, in dni jo razna: dolgost mescev jc žiu od starih casev tako vpeljana; dolgost dni sc po sončnim izhodu in zahodu ravna, in jc per nas pozimi nar manjši, poleti nar veći. l'er^'i den tedna se nedelja imenuje, in nam je praznik v spomin cloveskiga odrešenja po Jezusu. I»rugi prazniki leta alj na nedeljo, alj na drugi den tedna padejo. V nasi pratiki se tudi najdejo zapovedani posti, premembc lune, merknenje sonca in lune, znamnja neba m vremena. Kar vreme zadene, je treba opomniti, de nobeden človek dozdaj no ve ga napovedati nc za teden, veliko manj za leto. Pratikari se sami smejejo, ker ljudje 'toliko nanje derzijo, in jim tako umnost primcBijo. V neklcrih pratikali jc clo za- ttisann, která pomična zvezda v letu vladiij«», in icdaki pfrpÎHHjcjo Idi '/s<"/.A\ vscsorlno moć, ktcra sc sípgue lia tliišo in telo novorojenčkov. Kakor , cctertek z E, petek z K, soboto r. nedeljo zopet /. A i. t. d. €erka, ktera je na nedeljo padaU, so nedeljno imenovali. Navadno leto imá 365 dní, tedaj 5îi tcdn