Published monthly by	
Slovenian National F*d»ralion	
	of Canada,
Edited	by: Editorial Board
Address: 646	Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
m	Subscriplion rales:
	L 13 per year, 25c per topy 1 Advertising 1 column x 1" r $2.80
sLouensk^
FOR A FREE SLOVENIA
	^žs&js^	•
		^ Walter Safelv
		MB "Be a ciood swimnier
		before attempting to
		canoe. Knoel or sit low
		<iikI never stand up.
		If upset, HANG ON
		XA fo tiie canoe until
		J help tirrive?.."
		
LETNIK XVII. — VOLUME XVII.
Toronto 1. Junij 1966
ŠTEVILKA 6 — NUMBER 6
Obsodba zaradi protiverske pesmi
KANADA IN PRISELJENCI
Večina komunističnih ustav jamči svojim prebivalcem temeljne človečanske pravice, vključno pravico do svobodnega (prepričanja. Na žalost se nobena teh držav takih ustavnih določb ne drži—in to kljub temu, da so večinoma podpisale celo listino človečanskih pravic, iki so jih razglasile države, članice Organizacije Zedinjenih Narodov.
Pred kratkim pa se je primerilo v 'Ljubljani, da je državno sodišče obsodilo mladega komunističnega pesnika Vladimira Gajška. Devetnajstletni pesnik jc napisal pesem "Sveta družina", v kateri sc norčuje iz križanja. Pesem jc objavil vseučiliški list Tribuna.
Proti Gajšku so vložili tožbo trije slovenski škofje in sodišče jc obsodilo Gajška na dva tedna ječe, pogojno za eno -leto, ker je vzbujal versko nestrpnost ter nedvomno smešil ter sramotil katoliško Cerkev.
Svetovni tisk jc poročal, da je bil to prvi primer, da je bil v kaki 'komunistični državi nekdo obsojen zaradi protiverske propagande.
Mnogi komunisti so se zaradi obsodke seveda silno razburjali. Ivan Potrč je obtožil sodišče, d3 jc omogočilo katoliškim duhovnikom, da slave tiho zmago, beograjski kritik dr. Raikočevič pa je zapisal, da pomeni to okrepi Lev moči katoliške Cerkve -v državi.
Ko jc bil
na! Šeper avdijenco so splošno kot enega obnovitvijo šajev med slavijo.
pred kratkim kardi-sprejet v posebno pri papežu Pavlu VI, tolmačili ta obisk zadnjih dejanj pred diplomatskih odno-Vatikanom in Jugo-
Kanadčani predsedujejo svetovnim centralam krcclitidh zvez
(Odstavek iz govora ministra za
državljanstvo in vseljevanjc Jeanu M are lian da 8. maja l%6 v Montrealu)
........Ta modernizacija in reorganizacija Službe vseljcncem se že izvaja. Pri tem gre za mnogo več kot samo za reorganizacijo ministrstva. Preučevali smo vse-ljevalno politiko in zakonodajo in nobena skrivnost ni, da bodo predlagane parlamentu mnoge pomembne spremembe. Zakon o vseljevanju vsebuje še vedno nekaj diskriminirajočih določb, ki so v njem iz zgodovinskih razlogov. Parlament bo naprošen, da jih odstrani. Kanada mora odražati načela svojih demokratskih ustanov tudi v tem, da bo mogla sprejeti priseljence brez ozira na barvo njihove kože, vero, raso in jezik."
........Rekli so mi, da so nekateri
zaključili iz dejstva, da smo združili vloge vseljcvanja in delovne sile, da bo odslej odločeval o vseljevalni politiki zgolj gospodarski položaj države. To enostavno ni res. Vseljevanjc je mnogo več kot samo gospodarstvo. Vseljevanjc so ljudje, ljudje, ki iščejo svobode, ljudje, ki iščejo ugodnih priložnosti, ljudje, ki iščejo bodočnosti za svoje otroke.
„Rcs je, da izbiramo, kadar sami iščemo priseljencev, tiste, ki so i/.učeni ali profesionalci. Toda to ne pomeni, tla bodo izločeni iz naše politike človečanski ozi.ri emigracije. Kanada bo še v bodoče priznavala odgovornost za sprejemanje Ijucii/kT iščejo zavetje, kjer bodo lahko znova /gradili svoje življenje. Kanada je nosila in bo nosila primeren
delež mednarodne odgovornosti za razseljence. Tudi ne bomo zmanjševali našega prizadevanja, da zopet združimo ločene družine. Tudi nimamo namena zvišati merila za sprejemanje do take stopnje, da bi bili pripuščeni v Kanado samo najbolj izučeni delavci in profesionalci. Vsakdo, kdor ima dovoljno izobrazbo, šo lanje, spretnost ali drugo posebno kvalifikacijo, ki mu bo omogočala, da se bo uspešno uveljavil v Kanadi, bo mogel biti pri-puščen obenem z družino, pod pogojem seveda, da so vsi zdravi in pošteni.
„Toda ti, kt so sprejeti v Kanado, morajo biti zmožni, da se prilagodijo našim delovnim in življenjskim razmeram. Nobene usluge ne bi napravili niti njim niti Kanadi če bi sprejeli take, ki imajo malo možnosti, da se prilagode življenju v tej deželi. Vseljevanjc mora zaviseti tudi od sposobnosti Kanade, da absorbira število priseljencev — ali drugače izraženo— od možnosti Kanade prilagoditi se velikemu številu priseljencev.
„Pri izseljencih gledamo na prilagodljivost v daljši dobi. Mladi priseljenec, ki pride v to deželo, lahko pričakuje, da si bo moral postojmo pridobiti tri ali več novih spretnosti v svojem življenju, ker bodo tehnološke spremembe vplivale na njegovo delo.
„Toda to velja tudi za domačine. In to je eden mnogih logičnih i arfdgov; zakaj je sir.-i-.M-na integracija funkcij delovne sile in vseljcvanja. Ena podpira drugo......"
Pri zadnjih volitvah odborov mednarodnih organizacij kredit nih zvez v Madisonu, Wisconsln. v maju so se Kanadčani dobro odrezali. Za predsednika CUNA International je bil izvoljen A.R. Glen iz Nanaima, B.C., ki je bil zadnji dve leti prvi podpredsednik in je prvi Kanadčan, ki je bil izvoljen na to vrhovno mesto v gibanju kreditnih zvez. A.R. Glen je tudi predsednik Nanal mo Credit Union, ravnatelj Lige v Brilski Kolumbiji in predsednik kanadske zveze — National Associution ot Canadian Credit Unions.
Tudi zavarovalna veja kreditnih zvez, CUNA Mutual Insurance Soeicty jc izvalila za svojega predsednika glavnega odbora Kanadčana. Novi "chairman" je A.P. Ouinton iz Hamiltona, ki je bil dolga leta blagajnik in je tudi ravnatelj Ontarijskc Lige. CUNA Mutual Insurance Society je imela že pred leti prvega Kanadčana kot predsednika: iRev. Dr. J.D.N. MacDonalda, iki spade med pionirje zadružništva v Novi Škotski.
K SLOVENSKEMU VPRAŠANJU IN JUGOSLOVANSKI PROBLEMATIKI
V tej številki priobčujemo spis, ki ga je pod naslovom "Nc sramujmo sc svojega jezika" objavil Albert Papler v "Nedeljskem Dnevniku" 20. marca tega leta A. Papler piše v "Nedeljski Dnevnik" stalno kolono, v kateri z dobro voljo, hudomušnostjo ln dvoumnostjo razkriva boleče pojave slovenskega življenja in družbe. Spis je navkljub hudomušnosti in dvoumnosti dokumentaričnega značaja, ker ga je motiviral današnji položaj slovenščine in slovenstva v titovski Jugoslaviji. Kakorkoli že spis obračamo, eno dokazuje: da vprašanje obstaja in da se o njem razpravlja. Zanimiva jc paralela s preteklo dobo, ko se jc vršil boj za uveljavitev in razvoj slovenščine ter narodne zavesti pod nemško oblastjo.
SREČANJE Z ABRAHAMOM . . .
. ...Ccz nekaj tlnl, 16. junija sc bo glavni urednik našega lista g. dr. Pudoir Cuješ srečal z Abrahamom. Zato priliko mu Uredniški odbor in Uprava izrekata v svojem imenu, kakor tudi v imenu naročnikov in bralccv, vse najboljše za njegov rojstni dan, želeč mu, da bi šc dolga leta čil in zdrav uspešno deloval na znanstvenem in kulturnem polju za blagor svoje družine, dijakov, ki jih poučuje in za narod, za katerega jc vedno pripravljen žrtovati z naporom in delom. Prav tako mu želimo obilo uspeha pri njegovem znanstvenem delu, ki mu, kot vemo, vedno prinaša največ osebnega zadovoljstva in sreče, saj sc sadovi njegovega truda poznajo na zadružnem polju ne le med Slovenci, ampak se preko njegovih gojencev Coadlevega zavoda razlivajo prav v tiste predele naše zemeljske oble, kjer te ideje lahko rodijo največ koristi v potrebah, ki kriče po rešitvah.
Rudi, Bog Vas živi in na mnoga leta ter hvala za delo, ki Ste ga in ga še opravljate za naš list.
Uredniške odbor ln uprava S.D.
AMERIŠKI MLADINSKI TEDEN
NOVOMAŠNIK FRANCE TURK
Vzpodbujena po akciji za Ameriški mladinski teden, ki jo je pričel slovenski sociolog dr. Edi Gobec ,je predložila predstavnica ga. Bol ton v poslanski zbornici 19. aprila naslednjo resolucijo, ki jo ponatiskujemo iz Congrcs-sional Records—iHousc (No. 65 — 22). Državljani ZDA naj izrazijo svoje soglasje s pismom na naslov, ki sledi resoluciji.
AMERICAN YOUT'H WEEK (Mrs. Bolton (at the request of Mr. Morton) vvas granted permission to cxtend her remarks al this point in the Record and to include cxtraneous mater.)
Mrs. Bul I on. Mr. Speaker, lo day 1 am intiociucing a joint resolution to aulhorize and re-quest the Prpsident to issue annualy a proclamation designa-tin the first ueck of August as "AmerfčarrToL h"VfCefc
In this crucial period of our history when the uniform erime reports suggest. and alarming in-erease of juvenile delinquency and erime and when on the other hand, sueh constructive ventu-res as the Peace Corps and va-rious youth volunteer service programs point to a great deal of youthful idcalism, it vvould seem wise for our Nation to vi-sibly, systematically, and impre-s.sively focus its attention and cfforts on this vital qucstion:
How best to encourage the desi-rable development of American youth?
A Presidential proclamation of an American Youth VVeek could be an important first step in assuring a systematic periodical focusing of our Nation's attention and elforts on proper youth development. It vvould emphasi-ze our Nation's avvareness that our youth are America's most precious possesion. Various youth organizations -from Scouts and "Y's" to Neighborhood Youth Corps, from Camp Fire Girls to religious youth groups, from school bands and foolball teams to street youth clubs and teenagers in the Armed Forccs could join in a uniled effort to prepare an impressive and ins-piring American Youth VVeek. The purpose of this \veek would be to stimulate the best deve-lopmnt of the largest possible number of American youth, in-deed, of every American child and tcenager.
It is my hope that the Commit-tee on the Judiciary will give early and favorable consideration to this proposed joint resolution.
Please address letters of su-pport to: Hon. EmanucI Celler, Chairman, Commitce on the Judi-ciary — U.S. House of Repre-sentative. — Washington, D.C.
THINK! SONT SINKI Si WATER WISI!
"Ne sramujmo se svojega jezika!"
Najbolj napredne ustanove naše S RS so pozvale očeta Marka Poltlina, če bi blagovolil priti v Ljubljano. Cez tri dni jc na ljubljansko postajo pripeljal dunajski brzovlak in šolska mladina, sindikati ter leaderji (izraz sem sunil i/, obzornika TV) so zarjovel! "Živijo" in Pohlin je izstopil. Takoj smo mu razodeli, zakaj gte-za slovenščino in sploh za našo narodnost. Pokazali smo mu izpolnjene lormularje-poroč-ne, rojstne in mrliške, kjer so v rubriki "narodnost" vpisane le tni črtice ali pa tri pičice. Boso-peti pater je govoril z našimi leaderji, ki so rekli, da so "supe-ravantgardistični eksponati SRS institucij", ilzbuhmil jc oči, čeprav zna po latinsko, nasadil očala in začel prebirati naše časopise, oglase, napise in podnapise. Nato je stopil na oder za govornike in zagrmel:
"Ne sramujmo se svojega jezika, ljubi rojaki! Saj ni tako slab, kakor mislite. Ce vam bo govorila svetna gosposka v vašem jeziku, boste voljnejši po-sluali tudi državo. Tako daleč ste s svojim jezikom, da se zdi, kakor da bi ga hoteli med izobraženci sploh odpraviti in zatre-ti. Resnično, resnično vam povem. da se začenja zdaj za vas doba prosvetljenstva".
Vriskaje srno spremili očeta Marka naj kolodvro, kjer je doživel nadnaravno videnje in je prerokoval :
"Za prosvetljenstvom si bodo skočili v lase anladoslovenci in staroslovcnci, na kar se vam bo rodil Levstik, ki bo spisal spis-Kaj .se nekaterim zdi enakopravnost. Nato bo nastopil čas...."
Vlak je potegnil. Škoda! Zvedeli bi še marsikaj o našem kulturnem napredku. Za zdaj se pa veselimo našega vrlega boja zas slovenščino in naše narodno prebujenje; kajti s ponosom pre hajamo v obdobje izpred 200-tih let.
ZAKAJ!
Torontski pomožni škof pre-vzv. Francis Marrocco, D.D. bo posvetil 4. junija v duhovnika torontske škofije v cerkvi sv. Edvvarda v Willowdaleu preč. Franceta Turka, ki je končal bogoslovne študije v bogoslovju sv. Avguština v Scarborough. INovo DH&o b;; imel prvič pri sv. Ed-vvardu v nedeljo, 5. junija, za Slovence pa 12. junija na Slovenskem letovišču pri Boltonu.
Novomašnikova pot je bila vse prej kot rožnata. Premagali je moral bolezen, težave med vojno doma in po vojni v begunstvu, toda z božjo pomočjo in trdno voljo je ne le končal bo-
goslovje, marveč si je kot eden redkih bogoslovcov svojega letnika zaslužil tudi univerzitetno diplomo v teologiji.
Novomašniik je bil že od svoje mladosti delaven v raznih organizacijah katoliške akcije, zlasti v organizaciji Mladih krščanskih delavcev, kjer ima tudi ined kanadskimi člani mnogo prijateljev, med njimi bivšega narodnega kaplana, sedanjega škofa v Antigonishu, iprevzv. W.E. Po-vverja.
Novomašniku izražamo naše prisrčne čestitke z željo, da bi Vsemogočni bogato blagoslovil njegovo delo med božjim ljudstvom !
Vabilo etničnim skupinam za sodelovanja na EXPO 67
Organizatorji svetovne razstave 1967 v Montrealu nudijo več možnosti za kanadske etnične skupine, da pokažejo svoje kulturne vrednote svetu v okviru razstave.
Kanadski paviljon, ki razpolaga z odiom za orkester in igre, bo rezerviran več ur na teden za etnične skupine in njih prireditve.
Razen tega bo na razpolago etničnim skupinam še pet posebnih prostorov na razstavišču.
Programi ne smejo biti daljši kot 50 minut. Prijave je treba poslati na naslednji naslov: Mr. Glay Sperling, Head, Amateur Participation Section, Canadian
Vprašanje, ki se postavlja tolikokrat v življenju posameznika in v razvoju naroda. Zakaj je bilo tako? Kako je do tega prišlo? Vsakdo hoče pridi do resnice, jasnosti. Kdo je kriv? Kaj je bilo opuščenega? Iščemo krivcev.
Ce smo sami prizadeti, si belimo glavo: Zakaj je tako in kako. Ce je prišlo recimo do kake polomije. Odgovor bo vedno: Površnost, malomarnost, brezvestnost. Trkamo se na prsi: Sami smo krivi!
Cc je narod prizadet, se sprašuje: Kaiko i o od kod to zakaj tako? Išče vzroke. Smo li bili prav informirani, ali smo imeli v odločilnih trenutkih sposobne, dalekovidnc ljudi. Ljudi, ki niso mislili na sebe, katerim stranka ni ibila merilo, ampak je bil vrhovni cilj: Narodna sreča, blagor ljudstva, ne oziraje se na pripadnost temu ali onemu gibanja. 'Ne trenutna korist, ampak zrela stvarnost za bodoče dni.
V slovenski zgodovini od leta 1848 večkrat srečamo pojave kratkovidnosti. Smo imeli sicer velike ljudi, toda ne nikdar dovolj daljnovidnih. Smo imeli panslaviste. Sanjače! Smo imeli politike, ki so videli v jugoslo-vanstvu rešitev. Idealisti, toda nikdar realisti. Niso računali s temperamentom juga.
Dr. Ev. Krek in dr. A. Koro šec. Kdo naj jima zanika ideali-
Corporation for the 1967 World Exhibition, Plače Villa Marie, Montreal, Que.
zem, kdo poštene namene? Moža čistih rok in velikega idealizma. Toda oba sta se vračunala, ker nista računala z onimi, ki naj bi bili sopartnerji v takozvani Jugoslaviji. Oba idealista, zvesta besedi, sta bila žrtvi prevare. Dr. Krek je odšel v večnost, predno je na lastne oči videl zlaganost južnih "bratov", dr. Korošec, do zadnjega zvest postavljenim idealom, je bil izigran tako da je nekaj let pred smrtjo na obisku pri nadškofu Jegliču moral reci: "Želim prilike, da bi lahko za Slovence storil kaj več"....
Usodno leto 1945. Slovenska tragedija! Zakaj? Kako je do tega prišlo? Kratek odgovor: Naivnost pri lakozvanem "slovenskem narodnem vodstvu". Ves razvoj po jaltski konferenci je kazal na polom dn na tragedijo. Postavljamo vprašanje: Zakaj "vodstvo" lega ni vzelo resmo na znanje. Potem drugi zakaj? Zakaj jc slovensko narodno vodstvo rušilo ugled, avtoriteto in poveljstvo generala Rupnika? V takih—le usodnih dneh je edinost edino orožje pred popolnim zlomom. Ves čas polena pod noge generalu Rupniku, na drugi strani pa malenkostne in brez-pomemne akcije.
Zakaj zakulisno izigravanje edinega, ki je nakaj pomenil v borbi proti komunizmu? Zakaj dvo-dična igra politikov takozvane "Slovenske Zaveze" Iki so hoteli imeti na vsak način čiste roke, če pridejo Zvezniki. Bili so istočasno pripravljeni ovaditi vse
domobarnec kot "kvizlinge".
Zakaj je bilo tako? Zato, ker ni šlo za idejo, ampak samo za — OBLAST.
Tragedija v juniju 1945, množični grobovi v Kočevju, Tehar-jiih, grobovi, razstreseni vsepovsod po Sloveniji, govorijo dovolj glasno zakaj je bilo 'taiko. Zato, ker so vodniki mislili bolj na politično oblast kot na končni cilj: Resnična svoboda Slovenije! Preveč je bilo politične fraza-ri je, prav malo pa slovenske zavesti in razgledanosti. "Samo mi in nihče drugi". Iz razloga zgolj strankarske samotjubnosti so nastajale tragedije druga za drugo Razcepljenost v domobranskih vrstah v emigraciji? Odkod in zakaj? Spet isti odgovor: Samovolja enega kroga ljudi, ki je, ne vem od koga, za večno pooblaščen voditi, presojati in do kočno odločati!, kaj je in kaj ni prav. Lahko bi imeli samo eno. resnično slovensko, nadstrarikar-sko organizacijo protikoinunis tičnih borcev, pa je vmes zopet vprašaj! Zakaj? Zato, ker le eni so (rti božje previdnosti določeni da vodijo, drugim pa je nemila usoda naložila usodo vdanih po-! slušalcev. Ker je bilo nasilja dovolj, je sledil odpor.... Kdo ima korist? Spet lahko postavimo i vprašaj.
Kdaj nas bo srečala pamet? Spet vprašanje Takrat, ko se bomo prav od zgoraj do dna | zavedli, da smo najprej Slovenci. I/, tega spoznanje bodo sle dili tudi vsi drugi odgovori na razne. "Zakaj".
Slovenec sem! Som pripadnik tega naroda. Kot tak imam pravico, da odločam o svoj} narodni usodi. Slovenec sem! To se pravi. Imam pravico zahtevati enakopravnost z drugimi narodi. Ce imajo nepismeni
• Dr. Edi Gobec je poslal 5.
januarja 1966 častni član Delta Tau Kappa mednarodne častne družbe družboslovnih ved. Častno članstvo mu jc podeiil Alpha Chapter Bridgoport vseučilišča. Iskreno čestitamo! Dr. Edi-Gobec si trenutno prizadeva, da bi vlada ZDA razglasila Ameriški mladinski teden kot vzpodbudo za povečano preventivno delo med mladino, ki naj odpravi oz. zajezi naraščajočo delinkvent-nost mladine.
Med tem je (19. aprila) predstavnica ga Bolton predložila v zbornici resolucijo, ki naproša predsednika ZDA, da razglasi za Ameriški mladinski teden pivi teden avgusta. Ponatis resolucije objavljamo na dragem mestu. Vsestransko delavni di. Gobec se lxi poročil 5. avgusta v Clevelandu s profesorico gdč. Mileno Osenar. Obema veljajo naše najboljše želje /.a vsestransko plodno bodočnost!
črnci v Afriki pravico do lastnih držav in svet jim to prizna, zadaj — zopet zaka j ne dajo iste pravice nam, 'ki smo 100% pismeni, z višalo kulturo, izrazito narodno zavestjo?
Zakaj torej ne dvignemo odločen protest protii tiraniji v t. /.v. Jugoslaviji, ki jenilja osnovne pravice Slovencev in umetno izpodrezuje korenike slovenstva v Sloveniji.
Zakaj čakamo? Tukaj je treba borbe. Idejne in stvarne. Na krožniku nam ne bo ničesar prinesenega.
Strnjenostii potrebujemo! Odločnosti potisniti v (kot za vselej one, ki še sanjajo o Jugoslaviji.
Zakaj ? Zato, kjer je zato skrajni čas!
I	M. Geratič
Iz Slovenije in o Slovencih
•	Nov model športnega letala Letalski inštitut „,Branko Iva-
raiš" v Ljubljani je letos izdelal nov model športnot uri stičnega letala enomotornika ,;Libis-180", ki pomeni .korak naprej od starega ,,mata jurja". Zveza letalskih organizacij Slovenije je naročila 11 letal nove vrste, ki bodo služila šolanju, za vleko jadralnih letal, za letanje v turistične namene in morda celo za metanje padalcev.
•	Delovna moč na kmetijah Povprečna družinska kmetija v
Sloveni ji danes nima več kot poldrugo za delo sposobno osebo.
•	Kurentovanje pa vleče Na letošnje kurentovanje v
Ptuju je prišlo petdeset tisoč ljudi. Na karnevalu, ki je bil dolg več kilometrov, je sodelo valo več kot dva tisoč pustnih mašker, kurentov pa je bilo kakšnih sto. Na kakšen političen miting se prav gotovo ne bi zbralo toliko ljudi. Sicer so obsežna pu-stovanja postala že tradicionalna po mnogih večjih slovenskih krajih. Nekatera je letos „odjedla" reforma. V Ljubljani, kjer letos | vršile "v p!anici skakalne tekme
pregled o ustvarjalnosti slovenskih slikarjev, o slikarski umetnosti na Slovenskem in prikazovalo razvoj slovenskega slikarstva. Redakcijski odbor sestavljajo Marij Pregelj, špelea Co-pičeva in Melita Stele-Možinova.
•	Sest tisoč jih je odšlo
Ob začetku spomladi v letošnjem letu je odšlo na delo v tujino šest tisoč delavcev i/. Prek-murja. Odšli so predvsem mladi. Stari pa ostajajo doma in na kmetijah ni dovolj delovnih moči. Na Zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti so večja gradbena podjetja kot Gradiš z deloviščem v Kopru, Ingrad iz Celja in Dob iz Ljubljane povpraševala za večje število deiavcev. Zavod povpraševanju ni mogel ugoditi, ker med ljudmi ni zanimanja za delo doma. V tujini je zaslužek mnogo večji.
Trafikant v Beltincih, kjer živi vsega dva tisoč ljudi je v enem samem dnevu v marcu prodal 50 kolkov za petdeset potnih listov.
•	Skakahie tekme v Planici
Za prvi weekend aprila so se
ni bilo „uradnega" pustovanja, pa so se praznovalci pusta zdivjali ..neuradno" z vandalizmom, razdivjanostjo, pa tudi s političnim protestom. • Izkopavanje na blejskem otoku
Od leta 1962 so pod vodstvom arheologa dr. Vinka Šribarja v dvajsetih mesecih aktivnega dela razkopavanja preiskali na blejskem otoku okrog tisoč kvadratnih metrov površine v različnih globinah od površine do skalne-tega jedra otoka. Odkrili so del stenskega pleterja, hiše pletene iz protja, odlomke kamenitega o-rodja in lončene črepinje prazgodovinskih prebivalcev otoka. Poti južno steno sedanje cerkve so našli zidano grobnico z ostanki več okostij, ki sodi v rimsko dobo. Ugotovili so, da je še pred devetim stoletjem stala na otoku lesena stavba, velika približno 8x5 metrov, najbrže staroslovanska. Nadal je so-odkrili,-da. so nekako v začetku 9. stoletja sezidali na otoku krščansko kapelo z zidano podkvasto apsido in najbrž leseno nadgradnjo ladje. Okrog te predromarske cerkvice so pokopali vsaj 124 naših prednikov. Ob okostjih so našli nakit, železne nože, stilose, ki so jih tedaj uporabljali za pisanje na ploščice, ter kamenito orodje in orožje, ki je starejšega izvora. Izkopavanja kažejo, da so za tem postavili na istem mestu pravokotno, iz gro bih kamnitih, brez malte sestavljenih blokov zgrajeno stavbo; njene ostanke so kansejši prebivalci pomazali z ilovico. Na tej
živorojenih otrok.
Umrljivost dojenčkov v Sloveniji znaša 29,1 promila, kar je pod evropskim povprečjem. Na Kosovem in v Metohiji znaša prornil 120, v Makedoniji pa presega 105. Medtem pa znaša promil rojstev na Kosovem in v Metohiji 40,1 ; v Sloveniji pa le 18,8. • Polom podjetja Tehnogradnje V zadnjih dveh letih je podjetje tehnogradnje napravilo milijardo in 300 milijonov dinarjv poslovne izgube, ker se je spuščalo v posle, ki jim ni bilo kos. To so bili gradnja pregrade Hrušica v Liki in pa gradnja mostu čez reko Evfrat v Siriji. Tako je sicer renomirano, veliko gradbeno podjetje skoraj propadlo. Republiški sekretariat za gospodar-
no hmeljarjenje je poleg ugodnih klimatskih razmer potrebna tudi tradicija, dolgoletne izkušnje, ker hmelj je muhasta rastlina. Hmelj pa je tudi zelo konjunkturno blago in njegove "cene na svetovnem tržišču zelo nihajo. V kratkem pa tudi predvidevajo nasičenost svetovnega tržišča s hmeljem. Pred vojno ni bilo niti trideset držav, ki so pridelovale hmelj, sedaj pa jih je že preko sto. Sevniška zadruga je še lani na istem področju pobrala kmetom nekaj zemlje za hmeljišča, potem pa so zasadili pšenico namesto hmelja, in jo poželi, ko je bila že prezrela, tako da je šlo koraj tretjina pridelka v nič. Pred leti so kmetom v Šentjanžu arondi-rali zemljo, sedaj jo po 50 dinar-
stvo SRS je že lani imenoval po- jev za kvadratni meter prodajajo sebno komisijo, da ipreuči stanje | spet kmetom. Takšne vrste ko-
na mamutski skakalnici pred 50 tisoč gledalci. Prvo mesto je dosegel Ceh Jiri Raska s 460 točkami (130 m). Prvi Slovenec se je plasiral na osmo mesto s 409 točkami. To je bil inž. Peter Eržen. Naslednja Slovenca Zaje in Pečar sta dosegla 13. in 14. mesto. • O kratkem slovenskem filmu Ob trinajstem festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma piše Vojko Dule-tič v TT takole: „Delež slovenskega kratkega filma na festivalu jugoslovanskega kratkega filma je dokazal, da raven našega kratkega filma nenehno pada. V Ljubljani ni filmskega gibanja, ki bi ga vodila entuziazem in znanje; film slušateljev Akademije za gledališče, film in televizijo na letošnjem festivalu odkriva, da z njim ni bilo izpolnjeno najosnovnejše pričakovanje v vzgoji kadrov za slovenski film. Natečaj za scenarije pri Skladu za pospeševani« proizvodnje i« predvajanje filmov pa je situacijo še zaostril, ker v sebi nosi kali umetne selekcije. 21 odklonjenih tem ali scenarijev opozarja na to. Ce pa bo Sklad porabil za svoj natečaj bolj ali manj naročenih tem vsa sredstva, kaj bo ostalo potem slovenski filmski misli in slovenskemu filmu za nadaljnji razvoj? Nacionalni film na tak način ne more živeti." • Varčevanje v Sloveniji
Približno osemsto tisoč Slovencev ima hranilne knjižice. Vsak drugi Slovenec torej varčuje. Najnovejši podatki od konca februarja letos pravijo, da v Slo
podjetja in razreši dolžnosti tedanjega direktorja podjetja. Vendar so podjetju odobrili kredite za sanacijo in se sedaj skuša postaviti nazaj na noge. Ugledu Ti-tovine na Bližnjem vzhodu pa le ni koristilo. Pa tudi slovenskemu ugledu ne.
• Komunizem in poljedelstvo Pod naslovom: Devizni hmelj ali naš človek?, je napisal poročevalec Tone Fornezzi v TT poročilo iz katerega posnemamo naslednje dogodke iz okolice Zidanega mosta
/.lov streljajo komunistični gos podarji na Slovenskem iz dneva v dan. Ljudstvo upravičeno dviga svoj glas in ga bo vedno bolj učinkovito.
• Pismo s Tolminskega
Gornje poročilo i/, okolice Zidanega mosta nazorno kaže stisko slovenskega malega kmeta in strašno'negotovost v kateri živi, nazorno tudi kaže, da je skoraj brez vseh pravic, da ni nikjer zastopan, da je ni ustanove v današnjem komunističnem redu, ki naj bi ga branila in branila nje-Štiri vasi se stikajo v dolino I gove interese, da bi mu ostalo
podlagi pa so kasneje briksenški veniji 453.000 ljudi varčuje pri
komunalnih bankah, njihova skupna vloga je 50,5 milijarde starih dinarjev, na pošti ima 249 tisoč vlagateljev vloženih 16.3 milijarde starih dinarjev, pri kme-tijsko-kreditnih odsekih kmetij skih zadrug pa ima kakih 80.000 varčevalcev vloženih 4,5 milijarde starih dinarjev.
Medtem ko v Sloveniji varčuje vsak drugi prebivalec, varčuje v Jugoslaviji vsak četrti državljan. Slovenske hranilne vloge pa so šestina celotne privarčevane vsote v Jugoslaviji.
Slovenija je tudi edina republika v Jugoslaviji, kjer so hranilne vloge večje kot potrošniški krediti.
Varčevalci, ki so ohranili mirno kri ob reformi, so bili nagrajeni s 23-odstotnimi obrestmi.
Mnogi Slovenci pa svojega denarja še vedno ne zaupajo bankam — in kdo bi se temu čudil — hranijo ga namreč doma. Koliko je doma prihranjenega denarja se pač ne da ugotoviti.
Samo januarja in februarja letos so na področju Murske So bote izplačali v banki milijardo starih dinarjev v zameno za devizne dinarje. Del tega denarja so ljudje najbrže porabili za nakupe, vsega pa prav gotovo ne. In vendar se hranilne vloge v Murski Soboti niso prav nič dvignile.
• Število rojstev se je dvignilo še leta 1955 se je rodilo v Sloveniji 32.000 živih otrok. Pet let pozneje jih je bilo manj kot 28 tisoč. Leta 1964 je število preseglo 29.000. Začasni podatki o lanskem letu pa omejajo 30.900
škofje, ki so leta 1004 zagospodovali Bledu, zgradili nekoliko večjo in bolje zgrajeno cerkvico, od katere je ostala še apsida in del severnega zidu. Potem so, kot se zdi, postavili še enoladijsko ro mansko cerkev in ta je potem odstopila prostor triladijski romanski cerkvi, ki izvira iz XII. stoletja. Nato pa so to predelali v gotsko cerkev. Kasnejša sto let ju pa so dala cerkvi zopet nove oblike, njen končni baročni videz. Pod ometom prezbiterija pa so odkrili tudi srednjeveške stenske slikarije.
Enajst odslej ugotovljenih gradbenih faz dviga blejski otok med ne samo slovenska, ampak tudi evropska najdišča prvega ireda, saj z dokumentiranimi o-stanki in celo tipi arhitektur po vezuje dobro poltretje tisočletje kulturnega razvoja človeka na slovenskih tleh. Blejski otok je majhna slovenska Troja, izročilo preteklosti in spomin na našega največjega pesnika.
Otok in cerkev šta sedaj razkopanem stanju. Raziskave so končane. Nastopa veliko vprašanje, kako bodo uredili, da bosta otok in cerkev služila svojemu namenu in pričevanju o naši preteklosti na najdostojnejši način. • Nova knjiga o slovenskem slikarstvu
V drugi polovici decembra 1966 naj bi izšla pri Cankarjevi založbi bogato opremljena knjiga „Slovensko slikarstvo". Jedro knjige bodo 104 barvne reprodukcije slovenskih slikarskih u-rnetnin. Novo delo o slovenskem slikarstvu bo podajalo zaokrožen
nad Savo. Loka, Račica, Šentjur in Breg. Pravih kmetov ni več veliko. Največ je polproletarcev, ki hodijo v službo na železnico in zaslužijo 40 do 50 tisočakov. Doma pa imajo tri, štiri in več otrok in nekaj krp zemlje, sadovnjak in prašiča, da lahko živijo. Samo s plačo ne gre. Zadruge nimajo. Pred leti so jo še imeli, pa je šla na boben. Je pa v Loki obrat kmetijske zadruge iz Sevnice, ki menda prav v teh dneh postaja Agrokombinat. Na območju štirih omenjenih vasi je kakih 40 hektarjev obdelovalne zemlje.
V upravi kmetijske zadruge v Sevnici, kjer imajo še sekretariat, direktorja, sekretarja, računovodstvo, oddelek za investicije, sedem telefonskih številk v imeniku itd., torej v Sevnici so sklenili, da bodo na območju gornjih vasi zasadili hmelj, kot so bili določili v plahu: 40 hektarjev. Ce hočejo torej uresničiti plan, in pravijo, da ga bodo, saj planov ne delajo več, kar tako, morajo, arondirati vso obdelovalno zemljo pa še nekaj neobdelovalne, prav do ceste, prav do kmečkih hiš, tako da kmetom tudi za vrtove ne bo ostalo. Hmelj gre dobro v denar. Tri dolarje za kilogram! To se nam splača so sklenili v sevniški zadrugi in mislijo na dobro trgovino in mastne dobičke, na ljudi pa prav nič.
Sredi aprila so sklicali zbor volilcev. Trajal je več kot šest ur in ljudi se je kar trlo. Ljudje so bili zrevoltirani. Tam je zastopnik sevniške zadruge skušal obrazložiti sedemletni načrt. Ljudje so ga začeli kričem spraševati:
Zakaj je propadla zadruga v Šentjanžu, če ste tako dobro gospodarili? Kje imate denar za no ve investicije, če ga še za voda-rino nimate?
Saj še te zemlje niste obdelo vali, ki ste nam jo vzeli?
Novo sušilnico boste zgradili, kaj boste pa s staro, ki še plačana ni?
Sevniški zastopnik je menda s težavo odgovoril le na prvo vprašanje. Ljudje še vedo povedati, da je bilo pri arondaciji že precej vaščanov grdo izigranih. Nekaterim so grozili, da jim bodo vzeli pokojnino, če svoje zemlje ne prepuste zadrugi. Tistim, ki so prostovoljno prepustili zemljo zadrugi, so jo plačevali po 24 dinarjev za kvadratni meter, drugim pa le po dvanajst dinarjev. Nekaj kmetov je za drage denarje kupilo posestva od ljudi, ki so zdaj ameriški državljani, čeprav jim je zadruga pismeno zagotovila pred nakupom, da teh zemljišč ne bo arondirala, leto ali dve kasneje pa so jim vzeli prav to zemljo.
Sevniška zadruga bi potrebovala za hmeljišča na loškem področju kako milijardo 300 milijo-,nov starih dinarjev. Strokovnjaki resno dvomijo, če se takšna investicija sploh splača. Za uspeš-
vsaj malo priznanja človeškega dostojanstva, da bi mu vsaj v majhni meri priznali njegovo mesto v družbi in njegov doprinos k njej. Zbori volilcev so le pesek v oči. Nimajo nobene odločilne veljave.
V začetku aprila se je vršil v Ljubljani k ongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. SZDL je množična politična organizacija, Zveza komunistov pa je elitna politična organizacija in tista, ki dejansko izvaja in kontrolira vso oblast. Tako je pomen SZDL bolj papirnat, kot resničen.
Navkljub temu pa je neki Jože
Šavii iz Cingija pr Tolminu po-
'	h3
slal na kongires svo.e pismo, svojo listo pritožb in svojo peticijo, saj je kongres imenoval posebno komisijo za pritožbe.
Takole beremo v poročilu kongresne komisije za pritožbe:
„Predmet Jožeta Šavlija iz Cingija, p. Tolmin, kritično obravnava družbeni položaj privatnega kmeta v naši državi, izraža zahteve po njegovi udeležbi v občinski, republiški in zvezni skupščini, po soodločanju v gospodarstvu, po reorganizaciji, po zdravstvenem zavarovanju in starostni pokojnini, po kreditih in po usmerjanju kmetijstva na osnovi skušenj. Pismo pošilja z namenom, da se prebere na kongresu in vzame na znanje."
Komisija je sklenila, „da se predmet Jožeta Šavlija preda v razpravo ustreznim skupinam pri glavnem odboru SZDL. Pritožite-Ija naj se pismeno obvesti o postopku in priloži zaključke in razprave kongresnih komisij, ki se nanašajo na kmetijstvo in privatnika proizvajalca". Je Jože Šavii kaj dosegel s svojim pismom? Ni še nobenih poročil, da bi se položaj privatnega kmeta kaj spremenil. Velj.ko važnejša bo v danih prilikah ugotovitev, da se Jožetu šavliju zaradi tega, ker je pisal takšno pismo na kongres SZDL ni nič zgodilo, da zaradi tega nima še hujših težav, da mu zaradi tega ne bodo navili davkov, da mu zaradi tega ne bodo odbijali upravičenih prošenj, skratka, da zaradi tega ne bo tipel niti neposredno, niti posredno. V tem slučaju bi pismo s Tolminskega pomenilo začetek nove dobe. Mi bi želeli, da bi imel Jože Savli čim več posnemalcev.
Razmere in dogodki v domovini pa kažejo, da .je takno upanje na bolj slabih nogah. • Kar po partizansko so rešili vprašanje
V Godešičih, vasi, ki . spada v občino škofja Loka, sta si delavca s težkim delom in garanjem zgradila nove domove za svoje družine. Leta in leta sta prosila za gradbena dovoljenja, pa jima jih na občini niso hoteli izstaviti in se izgovarjali na regulacijski načrt. Ker se je zadeva le predolgo vlekla, družine pa potrebovale nov dom, sta delavca začela z gradnjo brez gradbenega dovoljenja, v dobri veri, da za dolga leta nista preprečila ali otežkočila izvedbe nikakršnih regulacijskih načrtov. Domova sta bila v glavnem dovršena. Tedaj pa so na občini začeli braniti regulacijski načrt — ne takrat ko sta uboga delavca začela z gradnjo. Prestrašena delavca sta se dogovorila z občino, da bosta do gotovega datuma sama podrla kar sta zgradila, če pa ne, pa bo to napravila občina na njihove stroške.
Občina pa se dogovora ni držala. Še predno je potekel rok, nekaj dni pred delavskim praznikom, prvim majem, so- ubogima delavcema in njunima .družinama ^posvetili kar po P»b&D£kp--Poslali so tja miličnike, ki so uboga delavca, njih noseče žene in mladoletne otroke pretepli in odgnali, zgradbe pa pognali v zrak z dinamitom., Časnikarjem, ki so hoteli prizor slikati iz daljave pa so pobrali fotografske aparate. Vsekakor primeren uvod v praznovanje 1. maja in petin-dvajsetletmee partizanstva.
Upajmo, da bo Bojan Štih, ob tem in drugih dogodkih — slišali smo med drugim, da so zaprli ženico staro čez sedemdeset let, ker je bilo na njenem svetu posekano drevo brez dovoljenja — še poglobil svojo študijo o sodobnem barbaru. • Siromak s cilindrom ali gospodarske blodnje
Gospodarske blodnje katastrofalnega obsega. Kdo je kriv?
Časopisi v domovini so začeli pisati o posledicah polomije z BKK (Energokemični kombinat), Velenje.
V Velenju naj bi zgradili vele-plinarno iz katere naj bi po plinovodih dovajali plin za energijo slovenski industriji, kot npr. na Jesenice, Kranj, v Maribor, in drugam. Po prvih cenitvah naj bi stvar stala 48 milijard dinarjev. Nato pa je ta številka zraslla na 72 milijard dinarjev. Mnenja o takšni ogromni investiciji so se delila. Strokovnjaki so bili za in proti. Z delom so pričeli. Pripravili so načrte, proračune, sklenili pogodbe z inozemskimi podjetji za dobavo opreme in to za ogromne denarje.
Prišla je reforma. Ugotovili so, da investicije 72 milijard v novih pogojih gospodarjenja ne zmore jo. Ce bi financirali po starem, potlej stvar tudi politično ne bi bila v redu so pisali nekateri. Skupščina občine Velenje je sprejela sklep: EKK se je znašel v likvidaciji, šoštanjska elektrarna je odstopila, tako je storil tudi rudnik Velenje. Velenjčani trdijo, da celotna zamisel ni bila njihova. Bila je rezultat temeljitih analiz načrtov, ki so jih opravili tehnični in ekonomski strokovnjaki republiške komisije za revizijo načrtov in pa inženirsko-tehnične direkcije zvezne Jugoslovanske investicijske banke.
EKK je sedaj v likvidaciji. Inozemska podjetja se za to ne menijo. Dostavljajo opremo po veljavno sklenjenih pogodbah. Te pogodbe so sklenili v višini 24 milijonov 410.448 dolarjev. Ne dinarjev, dolarjev. Sedaj pa oprema, ki je že prišla, leži kot staro železo ob cesti in ne vedo kaj z njo. In opremo še vedno dostavljajo. Vse skupaj res izgleda kot cilinder na beraču.
„Država mam ne da graditi," pravi človek na cesti. „Slovenci smo spet ta kratko potegnili....," pravi drugi.
Kdo je kriv? Mi pravimo, kaj takšnega se more zgoditi samo v komunističnem gospodarstvu,
Razkazovalke na razstavišču "Expo" 67 v Montrealu na svetovni razstavi bodo nosile posebej prikrojene obleke, kot jo kaže spodnja slika.
• Alberta University in T.G.
Ševčenkova univerza v Kievu sta sklenili pogodbo za izmenjavo študentov (dva na leto) ter profesorjev (največ za dva meseca) za pospeševanje. študija ukrajinskega jezika in kulture.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-J. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2,- avstr. L.,
kjer sistem in miselnost ne nudi- za Italijo in Trst 600.- lir, za Fran-
ta nobenih pravilnih kriterijev za Ktveš+itFaff je„ . k j cr tisti, ki delajtr
važne gospodarske odločitve, niti ne čutijo resnične odgovornosti za svoje odločitve in dejanja.
Slovenski narod si takšnih gospodarskih polomij ne more in ne sme privoščiti.
cijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.

Walter Safety says, "Wear a government-approved life-jacket when water skiing. The law says—have a lookout man in your tow-boat and ski only from sunrise to one hour after sunset."
Na svetovni razstavi 1967. v Montrealu bo Kanada zastopana s posebnim paviljonom (slika v sredini). Postavljenih bo tudi 4 pokrajinskih paviljonov. Slika jih prikazuje v nasprotnem teku lire: Paviljon Alhintsklh provinc, kjer bodo /a rasa
razstave gradili ladjo, paviljon Zapadnih provinc, kje bo veliko drevo rastlo skozi streho, paviljon Quebeca, ki bo ustvarjal videz, da je ves zgrajen iz stekla in paviljon Ontari jske pokrajine.'
Nova slovenska plošča
"SLOVENIAN SONGS MAMA TAUGHT ME"
katero je posnel orkester "VESELI SLOVENCI" iz Clevelanda je že naprodaj v vseh trgovinah s ploščami, pod Roulette R-25321
POPRAVI:
V zadnji številki S.D. (L maj. 1966) v članku o dr. L. Dolar iMantuani, Prof. £ng., je tiskarski škrat v angleškem besedilu zamenjal letnico 1952 za 1953, Ga doktor je začela svojo službo pri Otnario Hydro 1952. Tiskarski škrat je tudi izpustil ime pisca angleškega dela o šivljenjepisu ga. Dolar—Mantuani. To neljubo pomoto sedaj popravljamo, Angleški tekst je pripravila ga. Renata Wilson. Prizadete prosimo blagohotnega oproščen ja, Urednik.
Toronto
• Na torontski univerzi je s
uspehom dokončala študije gdč.
GRAMOFONSKE PLOŠČE
Najpopolnejša izbira najnovejših GRAMOFONSKIH plošče na leni kontinentu, uvoženih iz Slovenije ln drugih evropskih dežel. MAGNETOFONSKE trake snemamo po vaši želji. Zahtevajte katalog v vašem jeziku; pošljemo ga brezplačno.
COMET Records Distributor Co.
555 St. Clair Ave. W. LE. 5 7269 Toronto, Ont., Canada
Marjetka Cuješ ter dobila B.A. iz psihoJogije in sorodnih ved. Zaposlena je trenutno kot socialna delavka v Torontu. Pravi, da se bo usposobila na polju psihoanalize. K uspehu ji tudi mi izrekamo čestitke.
Prav tako tudi čestitamo g. Tomas A. Kožarju iz St. Cathari-nesa, ki je prav tako uspešno zaključil študij na torontski univerzi in dobil B.A. (vvith honour) iz jezikov in literature, ter g. Petru Potočniku iz Oshave, ki je dobil B.A. iz glavnega predmeta psihologije.
Se enkrat vsem trem čestitke in pogum za v bodoče!
Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. J. M. Kirschbaum, prijatelj Slovencev in častni član Slovenske Narodne Zveze v Kanadi.
Za tajnika je bil letos devetič izvoljen g. Vladimir Mauko, za revizorja pa g. Peter Čekuta.
Po volitvah je predsednik na kratko razložil program Zveze za bodoče leto. Med drugim je tudi omenil in prosil za sodelovanje etničnih časopisov v pripra vi za proslavo sioletr.-.ce Kanade.
•	Iskrene čestitke želimo g. Cirilu Soršaku in ge. Mileni roj. Mejač, ki sta prejela zakrament sv. zakona 14. maja v cerkvi Marije Pomagaj v Torontu. Enako tudi Cirilovemu bratu Lojzetu Soršak in ge. Mariji roj. Verho-vec„ ki sta se poročila na isti dan.
Novima paroma želimo božjega blagoslova na novi življenjski poti, in upamo, da bosta še nadalje sodelovala pri slovenski skupnosti.
•	Slovensko Akademsko Društvo SAVA v Torontu je za materinski dan prodajalo rože in zajtrk v cerkveni dvorani Marije Pomagaj.
Slišali smo tudi, da se torontski SAVAni pridno pripravljajo za konvencijo SAVE, ki bo letos v Torontu od 3. do 5. septembra t. 1. Obilo uspeha!
•	V nedeljo 22. maja je v cerkveni dvorani pri Mariji Pomagaj razstavljal ljudski umetnik g. L. Šešerko. Razstava je bila okusno pripravljena, ter so si obiskovalci lahko ogledali njegova dela v olju in akvarelu. Nekaj del je bilo tudi prodanih.
•	Župan mesta Toronto g. P. Givens je sprejel 31". maja delegacijo organizacije etničnih listov, ki so si ogledali novo poslopje in mu izročlu ček za $500,- za "nakup sedeža" v St. Lavvrence kulturnem centru, ki ga Toronto misli zgraditi za stoletnico Kanade.
•	1. junija t.l. je minister za poboljševalnice ontarijske vlade g. A. Grossman povabil na svoj dom urednike etničnih časopisov v Torontu.
•	Dela za uspešno proslavo stoletnice Kanade srečuješ na vseh področjih kanadskega uradnega in privatnega udejstvova-nja.
•	Ples Toronto Folk Art Coun cila v Royal York Hotelu 28| maja je dobro uspel.
Cleveland
G. France Cerar iz New Toronta pa je kolegiju sv Mihaela dobil B.A. (general course)! Tudi njemu naše čestitke.
G. Jože Lukežič iz Sudburya pa je na torontski univerzi dobil BSC iz kemije: Čestitamo!
•	Duhovniške spremembe. —
V začetku maja je odšel z župnije Brezmadežne v Nevv Torontu č.g. Franc Sodja, CM. Dodeljen je bil postojanki slovenskih lazaristov v Lanusu, Buenos Aires, Argentina. Med Slovenci v Torontu je bil zelo priljubljen, saj je deloval v Torontu osem dolgih let najprej pri Mariji Pomagaj in nato v župniji Brezmadežne s čudodelne vsetinje. Ves čas svojega bivanja v Torontu je odlično urejeval verski mesečnik Božja beseda. V novem delokrogu mu želimo veliko uspeha.
Sredi maja je prispel iz Argentine č.g. Ivan Jan, C.M., in bil nastavljen v župniji Brezmadežne v Nevv Torontu. Gospodu Janu naša dobrodošlica!
•	Slovenska šola. — Slovenski šoli v Torontu sta z majem zaključili šolsko leto 1965-66. v šoli Marije Pomagaj so otroci prejeli i spričevala 27 in 28 maja. Vpisovanje za naslednje šolsko leto | z doktoratom tudi svojega je bilo pri Mariji Pomagaj prve prejšnjega predsednika dr. H.J. 1ri nedelje v maju.	Somersa. • Telova procesija in nova maša. —V nedeljo po prazniku Svetega Rešnjega Telesa bo na Slovenskem letovišču Telova procesija. Vsako leto je ta dogodek mogočna verska manifestacija Slovencev iz Toronta in iz raznih krajev Ontaria,
To nedeljo bo letošnji slovenski novomašnik, č. g. France Turk, opravil slovesno koncele-brirano novo imašo in nato vodil procesijo Najsvetejšega od kapelice. Sveta maša, obredi dn petje bodo v slovenskem jeziku.
ANTIGONISH
• Gradbena dejavnost na univerzi je v polnem teku. Trenutno grade Oland Centre za šport, ki bo imel tudi veliko dvorano za graduacijo in druge prireditve, stranovanjsko hišo za študente Coady International Instituta ter stanovansjko zgradbo za 260 študentk. Predsednik dr. MA. MacLelan je v svojem letnem poročilu omenil, da bo zraslo v naslednjih desetih letih še 20 novih zgradb. Med letošnjimi častnimi doktonji univerze je bil Edvvard S. Škilim, urednik znanega katoliškega tednika COM-MONVVF.AL, ki ga urejajo že nad 40 let laiki. Univerza je počastila
Od letošnjih graduirancev je bilo 14 sprejetih za prostovoljno službo v zamejstvu CCUSO. Večina bo poučevala. Zavezali so se za dve leti. V tem času prejemajo samo krajevno plačo kot domači učitelji. Pred odhodom v tujino (doslej v glavnem Afriko) jih pripravijo na bodoče delo na posebnem večtedenskem tečaju
• V četrtek 28. aprila t. 1. je imel "Ethnic Press Association of Ontario" občni zbor. Zastopanih je bilo 22 etničnih časopisov.1 stitke družini!
BRAZILIJA
V družini Vinka Mirta, Sao Paulo, Brasil, našega sodelavca so kupili punčko. Druga deklica. Krstili so jo za Nevenko. Kako lepo slovensko ime! Iskrene če-
•	Češki in hrvatski kardinal na obisku v Celevlandu.
V	dneh L in 2. maja se je v Clevelandu mudil na obisku čeških župnij in češke skupine v Clevelendu Jožef kardinal Beran. praški nadškof, sedaj izgnanec v Rimu. Kardinal Beran je veliko pretrpel tako pod nacisti, kakor tudi pod komunisti. Cehi v Clevelandu so mu v teh dneh pripravi! I i veličasten sprejem in lepe slovesnosti. V nedeljo L maja je bila v hotelu Cleveland velika recepcija. Na recepcijo so bili povabljeni tudi Slovenci. Kardinal Beran se je pozdrava Slovencev očitno razveselil.
V	nedeljo 8. maja pa je obiskal hrvatsko faro sv. Pavla v Clevelandu Franjo kardinal Šeper, zagrebški nadškof in predsednik jugoslovanskih škofovskih konferenc. V Clevelandu se je dejansko mudil le pol dneva. Ob šestih zvečer je imel v Cervi sv. Pavla nagovor in blagoslov z Najsvetejšim. Olevelandski Hrvati so napolnili cerkev do kraja. Nato pa je bil sprejem v cerkveni dvorani. Tudi kardinal Šeper je bil vesel slovenskih pozdravov.
•	Prireditev "Tabora"
V	soboto zvečer 7. maja se je v Slovenskem domu na Holmes Avenue vršila tradicionalna spomladanska družabna prireditev krajevnega društva ZSPB "Tabor", iki je lepo uspela. Cisti dobiček je šel v invalidski sklad.
•	Materinske proslave.
Na materinski dan, v nedeljo 8. maja popoldan je Slovenska šola pri sv. Vidu pripravila ljubko mateninsko proslavo. Otroci šole so zaigrali pravljično igrico "Žogica-nogica" in z vrsto go-vorčkov in pesmi pozdravili mamice.
Slovenska šola pri Mariji Vne-bovzeti pa 'je v priredbi g. Rudija Kneza ob svoji prereditvi v tamkajšnji šolski dvorani pozdravila in voščila mamicam s petjem, rajanjem in deklamacija* mi. V Euclidu pa je mladinski pevski zbor pod vodvstvom pevke gdčne. Cecilije Valenčičeve v društvenem domu na Recher Avenue pniravil svojo materinsko proslavo.
•	Koncerti.
V	nedeljo L maja je bil v Slovenskem domu na Maple Heights, na južni strani mesta, spomladanski koncert pevskega zbora "Planine".
Pevski zbor "Triglav" pa je imel svoj koncert v nedeljo 8. maja na Denison Avenue v za-padnem delu mesta.
•	Prireditev "Save"
Clevelandski odsek "Save", združenja slovenskih akademikov v Ameriki, je v soboto zvečer. 14. maja v dvorani Slovenskega doma na St. Clairju pripravil uspelo družabno prireditev s kratkim sporedom na katerem so nastopili Mladi harmonikarji, pevca Glasbene Matice g. Edi Kenik in gdčna. Cccala Va-lenčič, člani elevelandske "Save" s prizorom iz dr. Živaga, član chikaške "Save" g. Ciril Pfeifer in plesna skupina "Kres". Spored je vodil ing. Franček Goreti šek.
•	"Mladi harmonikarji".
V	nedeljo popoldan 15. maja so v šentviški dvorani nastopili s svojim koncertom "Mladi harmonikarji" pod vodstvom g. Rudija Kneza. Nastopili so kot zbor, pa tudi v duetu, kvartetu, s spevi in kot mali orkester. G, Rudi Knez m mladi harmonikarji so si zaslužili lepo priznanje s svojim nastopom.
•	Novomašnika.
V	soboto 21. maja sta bila posvečena v duhovnika elevelandske škofije mlada bogoslovca slovenskega pokoljenja častita go spoda Gerald Edvvard Skully in Louis Pizmoht. V nedeljo 22. maja pa sta darovala svoji prvi sv. maši v župnih cerkvah sv. Hieronima in Marije Vnebovzete.
•	Gradulrall sta.
V	soboto popoldan 21. maja sta graduiirali na Notre Dame Collegeu slovenski olevelanski ro jakinji Mary Agnes Kol a r (Ba-chelor of Arts) in Theresa (Jamska) Novak (Bachelor ot Science).
*	Spominska slovesnost
V	spomin na slovenske žrtve komunizma je bilo v nedeljo 29. maja romanje., k Lurški Materi Božji na Providence Heights na Chardon Road, kjer je bila spominska sv. maša in popoldanska pobožnost. C. g. Jože Cvelbar je daroval sv. mašo in pridigoval.
Chicago
•	Obisk dveh kadinalov>
Chicago sta obiskala v 14 dneh kar dva vidna cerkvena kneza. Najprvo mučeniški kardinal Joseph Beran in kmalu za njim hrvatski metropolit kardinal Franjo Šeper. Oba cerkvena dostojanstvenika so sprejeli i vsemi častmi državni oblasti in mestna občina, zlasti pa verniki v češkega in hrvaškega porekla.
•	Poroka. V soboto 7. maja sta se v cerkvi sv. Štefana poročila gdč. Marija Martinčič in dr. Enzo Sella. Nevesta je hčerka našega prijatelja g. Franka in Marije Martinčič na W. Cer-mak Rd. Po poklicu je bolniška strežnica. Delala je v St. Luke Presbiterian Hospital, kjer se je spoznala z dr. E. Sella. Pozneje je bila zaposlena v Central Com-munity Hospital. ženin dr. Enzo
28. novokanadcanov je sprejel v maju državljanske papirje na sodišču, ki je prvič zasedalo v Ontarijskem parlamentnem poslopju. Z leve na desno državljanski sodnik g. W.M. Cory, premier Ontaria g. John Robarts, nova državljan-
Ka gdč. Carla Meulmeseteril in pokrajinski tajnik ter minister za državljanstvo g. John Yaremko. Slovesnosti je prisostvovalo vec sto povabljencev. Govorila je tudi tajnica federalne vlade gdč. Judy LaMarsh.
+Gospe Auguština Herz
Sella je graduiral letos na Loyola - -kem plebis
University. — Po poroki sta novo-poročenca odpotovala v Evropo. Nevesta bo obiskala ijjstni kraj na Notranjskem, ženin pa tudi svoje ljudi v Italiji. Po poroki bosta oba nastavljena v St. Vin-cent Hospital, Nevv York. Naše čestitke in mnogo sreče ter božjega blagoslova!
•	Obisk iz Argentine. V nede jo 8. maja nas je obiskal preč. g. dr. Filip Zakelj iz Buenos Airesa v Argentini. Prišel je v Ameriko, da med Slovenci še bolj dvigne idejo beatifikacije svetniškega Slovenca, škofa Friderika Barage. Nemerava obiskati njegov grob v Marquette, Mich., ter druge postojanke, kjer je škof Baraga delal za dušni blagor Indijancev. Preč. g. dr. Zakelj, ki je bil med profesorji slovenskega bogoslov'1'ja v Argentini, je tukaj daroval sv. mašo in imel vzpodbudno pridigo o Baragi, Slomšku, Mariji in o ljubezni do Boga.
•	Jugoslovanski konzul M.
Gjuda je obiskal prireditev Slovenskih akademikov SAVA v soboto 23. aprila. Nič nimamo osebno proti negovemu obisku. Saj smo vendar demokratje! Prav je, da je g. konzul videl, da slovenska ideja v Ameriki ni mrtva. Nekdo ga je celo opozoril, da je večina te mladine in udeležencev usmerjena protijugoslo-vansko in da vidi rešitev le v slovenski državni ideji. Ali mu je bilo kaj neprijetno pri srcu ob tej novici! Radovedni smo, kdo ga je povabil. Savani verjetno ne. Zastopnikov nasilne vladavine, ki jemlja Slovencem osnovne pravice, pač nihče rad ne vidi, kljub vsej demokraciji v družbi.
Na veliki petek letos je v Wa-shingtonu umrla gospa Avguština Herz, stara mati gospe Iče Že-botove, soproge profesorja Cirila Žebota na Georgtovvn univerzi. Čeprav je pokojna gospa Herz doživela skoraj 93 let starosti, je bila trdnega zdravja in živahnega uma skoraj do smrti. Vse življenje je redno delala in mnogo brala.
Gospa Herz je bila rojena leta 1873 v Založnikovi družini na 'Prevaljah pri Slovenjegradcu. Pozneje je s svojo družino živela ob Vrbskem jezeru v okolici Celovca, kjer je vodila prijazno go-stilnico, v kateri so se radi zbirali predvsem slovenski uradniki iz Celovca. Po izgubljenem koro-
družino
scitu se je z
NOVICE
NEVAREN SLOVAR
Marca je Okrožno sodišče v Beogradu prepovedalo prodajo Slovarja sodobnega srbsko hrvatskega jezika, ker so v njem objavljena netočna in šovinistična gesla. Pet tisoč izvodov slovarja so uničili. Tako poroča novica iz Beograda.
Radi bi vedeli katera gesla je beograjsko sodišče smatralo za šovinistična. Morda bi odkrili, da je beograjsko sodišče postopalo šovinistično, ne pa de je bil slovar šovinističen v svojih geslih.
preselila v Ljubljano, kjer je u-pravljala malo špecerijo in drobnarijo v svoji hiši na Večni poti pod Rožnikom, na robu znanega Čadovega travnika.
V Ameriko se je gospa Herz priselila leta 1949 iz Južnega Tirala, kjer je bila od poletja 1946, ko je na skrivaj prekoračila italijansko mejo čez gore nad Si-llianom, kot begunka iz taboričša v Spittalu. V taborišče je prišla potem, ko so jo, 72-letno vdovo, pred božičem 1945, po več kot šestih mesecih maščevalnega nasilja nad Slovenijo, novi oblastniki pregnali iz Ljubljane in zaplenili hišo s trgovinico in vse, kar si je po prvem begunstvu s Koroške znova pridobila z osebnim naporom brez najemniške pomoči .Zgolj z obleko, ki jo je imela na sebi, so jo ponoči prepeljali čez mejo v Avstrijo. Zakaj so jo tako neusmiljeno pregnali v drugo begunstvo? Ker je njen priimek — kot imena tolikih drugih zavednih in slavnih Slovencev — zvenel nemško...... Tako so
rekli. Ali pa so jo dobesedno oropali vsega in kruto izgnali, staro ženo in osamljeno vdovo, ker je pač naključje hotelo, da je bila stara mati žene vidnejšega katoliškega izobraženca...... Zakaj?
Kdor ni sam videl takih žrtev, pač ne more doumeti.
In tako ostaja usoda gospe Herz eden izmed najbolj žalostnih spominov tega, kar se je dogajalo na slovenski zemlji po zaključeni vojni in ..osvoboditvi". Še hujše pa je, da vse do pozne smrti gospe Herz, enaindvajset let po brezčutno storjeni ji krivici, režim, ki je to storil, ni našel ne besede opravičila in ne dejanja v popravek. In tako je ena najstarejših slovenskih begunk, trikratna begunka, morala umreti brez zadoščenja in leči v grob v zemlji, ki jo je zaradi dobrote do tolikih generacij beguncev globoko spoštovala, a katere jeziku in šegam se zaradi visoke starosti pač ni več mogla privaditi. Vse do dneva svoje smrti je gospa Herz živela v družini svoje vnukinje.
Naj Avguština Herz v miru počiva do dneva vstajenja, ko bodo padle vse politične pregraje in prenehale vse človeške krivice.
B. B.
•	Vatikanski zbor na televiziji
v Kanadi. 8. maja je kanadska televizija CBC-TV predvajala 90 minutni program "Heach-in: Va-tican Council". Razgovora so se udeležili dva katoliška škofa, štirje opazovalci (nekatoličani) na zboru in časnikarji, pa tudi občinstvo iz Toronta. 15. maja je veliko število radijskih postaj oddajalo isti program po radiju. ....• Bulletin Evropske eksilne zveze prinaša v 2—3 številki (april 1966) na notranji strani ovitka naslednjo izjavo Tita (po Nevv York Daily Nevvs, 31. oktobra 1963): "Čeprav so nam pomagali uničiti zanje nam najbolj nevarnega nasprotnika, so kapitalistične sile naši naravni sovražniki. Prav možno je, da se bomo zopet odločili sprejeti njih pomoč, toda vedno z edinim ciljem, pospešiti njih končno uničenje".
•	V Londonu je nenadoma umrl znani slovaški politik Peter Pridavok. Bil je član slovaške ljudske stranke. Kot emigrant v Londonu je deloval pri slovaških oddajah britanskega radija.
•	Koncem leta 1965 se je namestnik notranjega ministra ČSR Klima pohvalil, da so v zadnjih letih odkrili 617 uporniških skupin v državi, ki so imele kakih 8000 članov. Pri aretacijah teh oseb je izgubilo življenje 298 vladnih agentov. Taka samohvala je dovolj zgovorna priča o stanju svobode pod komunizmom.
•	Kanadski poljski kongres bo postavil na razstavišču 1. 1967 v Kanadi kip poljskega astronoma Kopernika, ki je 1. 1543 dokazal, da se zemlja vrti okrog sonca. Kip bo slavil obenem 100 letnico obstoja Kanade in 1000 letnico pokristjanjenja Poljske, ki je kljub vsem oviram komunistič-
nega režima v polnem zaletu na Poljskem. Po končani svetovni razstavi bo 10 čevljev visok bronast kip, ki bo kopija slavnega kipa v Tihorvaldsen muzeju v Copenhagenu, stalno nameščen na prostoru pred montrealskem plainetarijem.
•	Minister za narodno zdravje
in blagostanje Allan J. MaoEa-chen je naglašal letos v številnih govorih ob zaključku akademskega leta dvoje misli: Prva, da ni več daleč čas, ko bo šolnina odpravljena na kanadskih kolegijih in univerzah, ker je izobrazba danes tako bistvena ne samo za poedinca, marveč za produktivnost celotnega gospodarstva; druga, da se morajo graduiranci zavedati, da je večino stroškov šolanja (60% in več) prispevala javnost s provinoial-nimi in federalnimi podporami —in da imajo zato moralno dolžnost posvetiti svoje talente prvenstvano domači provinci.
•	Moštvo nemške ladje "Berlin" sestavlja najboljše nogometno moštvo (Nemčije.
• Nemški znanstvenik poroča, da je njegovo raziskovanje rasti človeka v zadnjih 100 letih pokazalo naslednje podatke (številke se nanašajo na povprečja): povprečna višina Nemcev se je povečala za 6 cm, Angležev, iki so ostali doma, za 3.3 cm—onih pa, ki so se odselili v Avstralijo ali Novo Zelandijo, za 8.3 cm. Podobno so Japonci doma zrasli samo 6 cm višji, dočim so se oni, ki so se preselili v Severno Ameriko, potegnili za 10 cm v istem razdobju.
•	V letu 1965 se je vselilo v
Kanado nad 146.000 priseljencev, kar predstavlja 30°/o porast v primeri s prejšnjim letom. Večina novih naseljencev je posedovala višjo strokovno izobrazbo.
We quote:"...
"The vveakness of vvorkers' councils from an economic point of vievv is particularly clear in Yugoslavia vvhere they have been introduced as a cornerstone of the economic system. Their egali-tarian bias tends to destroy incentives, they favour consumption rather than investment, and their activilies have been strong!y inflationary".
Z.M. Fallenbuchl, University of Windsor in his bookrevievv of VVorkers Councils, by A. Sturmhal in: The Candian Journal of Economics and Political Science, XXXII, no. 1, p. 124.
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
V vseh pravnih zadevah »e
lahko z zaupanjem obrnete na	n ...
novega slovenskega odvetnika Bamster, Notarv PubllC
in notarja.
861 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0715
RIM
ITALIJA
Via
HOTEL HLED'
S. Crece in Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102)
Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK - lastnik
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. _ EMpire 4-4004
obrnite be z zaupanje]« v vseh nepremičninskih,
družinskih in pravnih zadevah na:
1. Junij
"SL0VIN5KA liŽAVA"
l
MlA STOLETNICO KANADE ■,
CANADA —————————————
V današnji številki (S.D.) ho-. Sko, 'kjer je služil kot tolmač /a
10 THE ANNIVERSARY OF PROF R. CUJEŠ
Dr. J. M. Kirschbauin
četno našim bralcem predstaviti osebo, ki se udejstvuje na 'vzgojnem polju ter na ta način pomaga pri izgradnji naše nove domovine. Je to učitelj na dr. Coa-dijevem zavodu in profesor sociologije na unixerzi Sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu g. dr. Rudolf Cuješ.
več jezikov, slekal na poti skozi Slovenijo neljubo mu vojaško suknjo ter se ob koncu vojne pridružil onim, ki so zapuščali Slovenijo, ker so verovali v idejo, združeno v treh kratkih besedah: Bog, narod, domovina.
Po vojni je v zamejstvu pro moviral za doktorja prava (1947. v Gradcu) ter 1948. v avgustu prišel v Kanado. 1945. se mu je v Šmarjah pri Jelšah rodila hčerka Marjetko, ki jo je prvič videl nekako za svoj 37 rojstni dan, ko se mu je po mnogih in težkih zaprekah pošrečilo dobiti družino k sebi v Toronto. Mar-jedka je prav te dni diplomirala na Torontski univerzi ter s tem srečnemu očetu gotovo poklo mila najlepše darilo za njegovo petdesetletnico. 1951. so pri Cu-ježevih dobili drugo punčko, ki so jo krstili za iMarjanco ki s svojim posebnimi talenti dela pravo veselje očku in mamici.
Po prihodu s severnega Onta-ria, 'kjer je, kot sem že omenil, delal na železnici, v gozdu in pri postavljanju hiš, se je izučil in začasno popravljal industrijske, radijske in T.V. aparate ter pou-
RUDOLF PAVEL CUJEŠ, DR. RER. POL.
Prvič sva se srečala v avgustu 1948. v prehodnem taborišču Gruliasco pri Torinu (Italija), kamor je prispel z večjo skupino "študentov" z graške univerze na poti v Kanado. Tudi na ladji
sva se le parkrat bežno videla.' čeval na radio in T.V. kolegiju. Pobliže sva se seznanila na postaji v Kapuskasingu v server-nom Ontario. Vsak izmed naju je bil posestnik velikega, skorajda nepremakljivega zaboja, tako da so nama novi in stani prijatelji morali priskočiti na pomoč pri prenašanju istih. Moj je vseboval vsemogočo DP-jev-sko ropotijo in arhive emigrantskih listov iz italijanskih tabo rišč, njegov pa je bdi poln knjig in revij. Zaslutil sem, da to ni prtljaga navadnega bcgunca emigranta in nisem se zmotil.
Na železniški progi S.F.P. & I'. Co. severno od Kapuskasinga sva se po bliže spoznala, "ikjer sva si. v potu svojega obraza in z lopatami ter krampi začela služiti svoj novi kruh", — ter začela "pomagati pri gradnji" naše nove domovine. Iz skupnih naporov je zrastla neka notranja povezanost in za mene lahko trdim, navezanost in prijateljstvo s tem možem, ki je bil kot neusahljiv vir vseh mogočih razgovorov in razprav. —
Pri vseh težavah, ki smo jih imeli na železnici, ali kasneje pri sekanju lesa za papirnico, nisem nikoli slišal iz njegovih ust besede tožbe ali morda kletev, ki je bila sicer pri delavcih v gozdu na dnevnem redu. To ga je dvigalo v mojih in očeh marsikaterega sodelavca čez vse druge, ki teže dneva dilkakor niso bili zmožni ponižno nositi na svojih neizkušenih in neutrjenih ramenih.
Kasneje sva se po mnogih mesecih spet srečala v Torontu. Delo za tisk našega lista in ustano vitev J.E. Krekove kreditne zveze (oba sva med ustanovnimi člani) naju je spet bilže povezalo in naju še veža, čeprav naju ločijo tisočmiljske razdalje.
NEKAJ ZEMLJEPISNI! PODATKOV 0 SLOVENIJI
Po dolgi odsotnosti spet na obisku med prijatelji v Torontu. V kotu zadaj g. in ga. Dr. J. Kirschbaum, njegova osebna prijatelja in prijatelja Slovencev.
When the nevvs reached me always meet Professor Cuješ and that Prof. R. Cuješ vvill be 501 other Slovenian intellectuals in of age this summer, 1 exile. At various congresses and
years ot age asked the privilege to be allovved to greet him in the nevvspaper vvhich owes him a lot and of vvhich he is stili a distant, but very efficient editor — in Slovenska država.
It is vvith many reminiscenees going back to the pre-vvar years and to the beautiful mountains of Slovenia, to the majestic Bled and "Bela" Ljublana, that I
ITI
tako ZAD, njegovi članki o sooialigiji 1 so objavljeni ne le v ameriških,
Kot preglednik kreditnih zvez na obisku pri Poljakih
Kot velikemu zadrugarju in konferencah širom Kanade ljubitelju idej, ki jih je uspešno ob koncu prve svetovne vojne uveljavljal v Sloveniji po kojni J.E. Krek, je končno do bil zaposlitev v pisarni in kasneje na terenu kot preglednik Ontario Credit Union League, Ikjer je prišel v stik z voditelji drugih etničnih skupin, tado da je postal poznana osebnost na polju zadružnega gibanja.
Kot čudež so se mu končno 1961. odprla vrata v njegovo lastno poklicno delovanje. Poklican je bil in nastavljen 'kot redni profesor za sociologijo na S t. Francis Xavier Universdty v An tigomish, Nova škotska. Tam še danes deluje, priljubljen med svojimi učenci, kakor tudi med kolegi-profesorji.
meetings of the international students' organizations Pax Ro mana and Slavia Catholica amond the groups vvhich vvere the closest to us Slovaks, vvere the delegates of the Slovenian academic organizations. The friendship of those years sur-vived the horrors of the Second World War and the refugee camps, and meeting each other in Canada, United States, Argentina or in Rome and Pariš, vve renevved our old ties.
We did it inaybe also for the reason that vve are again in a struggle for a better fate of our nations, for the Christian ideal, for a better vvorld. Or perhaps because there are hardly tvvo other nations vvhich have basical-ly not only the same orginal name, cultural and political background and both speak "slo vensky" language, but also our individual lives are inarked by similar experiences, stmggles, defeats and by an unbreakable faith in the victory of the cause for vvhich vve stand.
Glancing through the curricu-lum vitae of Professor Cuješ, I cannot help seeing and admiring the courage and spiritual strength vvhich vvas necessary to keep him not on!y alive through the War years as a prisoner in
•	Površina.
Slovensko ozemlje v današnji Jugoslavij i-Socialistična Republika Slovenija - ima 20.251 kvadratnih kilometrov površine.
Maja proti Italiji je dolga 202 kilometra; 172 kilometrov po suhem, 30 kilometrov po reki.
Meja proti Avstriji je dolga 324 kilometrov; 245 kilometrov po suhem, 79 kilometrov po rekah.
•	Gore.
Gore v Sloveniji, ki imajo več kot 2.500 metrov nadmorske višine so naslednje: Triglav v Julijski Alpah: 2.863 m, škrlatica vJulijskih Alpah 2.738 m, Mangart v Julijskih Alpah 2.678 m, Jalovec v Julijskih Alaph 2.643 m, Kanin v Julijskih Alpah 2.592 m, Grintovec v Savinjskih Alpah 2.558 m, Prisojnik v Julijskih Alpah 2.547 m, Kokrska Kočna v Savinjskih Alpah 2.539 m.
•	Jezera.
Bohinsjko jezero ima 3.3 kvad-
ratnih kilometrov površine in le ži 525 metrov nad morsko gladino ter ima največjo globino 45 metrov. Blejsko jezero ima 1.4 kvadratnih kilometrov površine, leži 475 metrov nad morsko gladino, njegova najgloblja točka pa jc 31 metrov. • Narodni parki v Sloveniji
Slovenija ima danes štiri predele ki obsegajo več kot 1.000 hektarjev površine in so proglašeni za narodne parke.
To so: Bohinj in dolina sedmerih triglavskih jezer, ki ima površino 2.300 hektarjev dn katere nadmorska višina je od 500 do 2.000 metrov. Logarska dolina z Okrešljem, ki ima površino 2.000 hektarjev in katere nadmorska višina ja 700 do 2.489 metrov. Martuljk, iki ima površino 2.14o hektarjev in katerega nadmorska višina je 900 do 2.600 me* rov. Robanov kot, ki ima površino 1.580 hektarjev in katerega nadmorska višina je 660 do 2.350 metrov.
21 LET STARI!
Žalostni dovtipi na račun Slovencev
V ljubljanskem Tovarišu smo zasledili dva dovtipa, ki prav točno karakterizirata položaj Slo vencev v „otačbini" Jugoslaviji.
Prvi: Slišiš, ali je res, da je Janez umrl?
Drugi: Od česa neki pa?
Prvi: Kdo pa ve, saj ne vemo niti od česa je živel.
(Po igri ljubljanske Olimpije v Beogradu, op. ur.)
„No, končno ste se pa le povzpeli na vrh lestvice, vi naši zlati fantje v Olimpiji."
„Pa sigurno znaš, sada kod nas u Sloveniji mnogo bolje igramo futbal."
Srbskega humorista Miodraga Petroviča Ckalja so vprašali, kaj sodi o slovenskem humorju. Z važnostjo in napuhom „Herren-volka" v Jugoslaviji, kateremu pripada, je takole zvišeno odgovoril:
,,Na žalost ne bi mogel o slovenskem humorju reči kaj več, kot da ne znam jezika in da zaradi tega ne morem razumeti njihovega humorja."
vedel že 1. 1794 Albert Gallatin, ki je bil pozneje finančni minister ZDA dveh predsednikov, Jef-fersona in Madisona. Sprva je število naraščalo počasi in je v dobi depresije popolnoma zastalo, toda 1. 1939 je finančni podko mite senata izjavil, da je sestav delitve dobička „bistvcn za končno ohranitev kapitalističnega sistema". Na podlagi tega poročila je odobril senat zakonodajo, ki daje takemu sistemu določene davčne prednosti, kar je, poleg drugih razlogov, tudi pripomoglo k hitrejšemu porastku takih podjetij.
Število podjetij, ki so imela v veljavi ta sestav, jc znašalo:
Ko postanete stari 19 let niste več bolniško zavarovani s polico vaših staršev. Da ostanete zavarovan morate v teku 30 dni sprejeti osebno članstvo v zavarovanju. Vašo prijavnico dobile v banki, bolnici ali od Zavarovalnega odbora (Commission).
NOVO POROČENI!
Sedaj morate vplačevati "družinsko" bolniško zavarovanje, ki krije moža in ženo. Obvestite vašo "grupo" takoj ALI, če plačujete premije direktno, obvestite Zavarovalni odbor ("commission").
ampak tudi v slovenskih časo- German camps, but right after pisih in revijah v Kanadi in Ar-j gentini ter redno potuje na vsemogoče sestanke sociologov in univerzitetnih profesorjev.
Iz izkušnje vem, da je srečen v tem svojem elementu sociološkega delovanja ter mu je dejansko vse drugo delo bolj v breme, ki ga voljno opravlja, ker tako "mu velevata možkost, stan in ideja".	,
V krogu svoje družinice v Antigonishu.
Bralce bo gotovo zanimalo zvedeti kaj več o njem. Rodil se je 14 junija 1916. v Celju. Klasično gimnazijo je končal v Mariboru in 1940. z odLiko končal juridične študije na ljubljanski pravni fakulteti. Vojna in razsulo ga je zateklo nekje v planinah v sredi Jugoslavije, tako da je preživel 1941. in 1942. v nemškem vojnem ujetništvu blizu Berlina. Ker je bil doma iz štajerske, so ga odpustili iz ujetništva, nakar se je ob povratku (1943). domov poročil z go. Miro, rojeno Po žun, ki je 1941. diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je mobiliziran v (nemško voj-
V družbi dijakov ...
Na Coadijevem zavodu, ikjer so slušatelj iz vsemogočih afriških, azijskih in južnoameriških dežel, vzgaja nove nosilce zadružne ideje, ki so kot izgleda, tiste rešitvene bilke, ki bodo lahko v teh novih prebujajočih se narodih rodili zaželjene sadove in rešitve. Njegov dom v Antigonishu je shajališče vseh mogočih ras in narodnosti. Pred leti je vse počitnice prostovoljno delal na otokoh Britanske Vzhodne Indije, potoval od kraja do •kraja, od otoka do otoka ter pomagal domačinom pri organizaciji njihovih kreditnih zvez.
Pri centrali kreditnih zvez v Novi škotski," so založili njegovo knjižico o J.E. Kreku v angleščini ("His story"), on sam pa tudi piše članke v kanadske časopise in revije, predava med drugimi na socialnih katoliških
Na službenem popotvanju...
Bil je glavna gonilna sila pri izdaji knjige "This is Slovenija", ki jo je založila Slovenska Narodna Zveza v Kanadi in izdala organizacija "Research Centre for Slovenian Culture", kateri še vedno predseduje. Njegova ideja je bila tudi ustanovitev poznanega "Slovenskega razgovai-jalnega kluba", ki prireja sestan-jke na akademski višini in rnu je bil prav on gonilna sila do njegovega odhoda v Anttigonish.
V toliko na kratko o Rudi, kot je poznan med intimne j širni pn-
the VVar, to add to his degrces in lavv a doetorate in sociology; and in Canada, to rise from the iposition of a vvorker, vvood cut-ter, repairman and clerk for the credit unions to the Professor-ship at the University of Antigo nish. And during ali those years to dedicate so much time and energy to found and keep alive a nevvspaper in the precarious circumstances vvhich exist in each small ethnic group in our nevv country.
A lile like that comniands respect in the hearts of friends or adversaries, both of vvhom inevitably has everyone vvho fights against the Communist tyranny and .for equa) rights of his people on the international scene vvith the tribes of Asia and Africa.
But only those who are ready to sacrifice can help small nations like the Slovenian or the Slovak, to cultural and material progress, to freedom and to-vvards great goals. And only those deserve respect and most friendly "Ad mullos felices an-nos" vvhich I a,m most siricerely extending in these lines to a good man, to a patriot and a liicnd. These best vvishes go to Professor Cuješ also on behall of: the Canadian Ethnic Press Association as vvell as on behalf of those Slovaks vvho together vvith Slovenian patriots fight for the same ideals of freedom, trtic demoerary and independcnce ot our countries.
SOUDELEŽBA NA DOBIČKU
Kljub temu, da veljajo ZDA za izrazito individualistično deželo, je prav v ZDA močno razširjena soudeležba delavcev na dobičku podjetja bodisi v obliki, ki daje delavcu pravico do njegovega deleža po preteku določene dobe, bodisi da mu je delež izplačan v gotovini ali v delnicah vsako leto po zaključku poslovne dobe.
Prvi tak načrt je zamislil in iz-
Leto 1945 1950 1955 1960
1962
1963
1964
1965 Delavske
Število 2.113 3.565 8.242 20.117 28.887 33.522 38.349 42.931 so sprva
NOVO DELO!
nasprotovale taki ureditvi, češ da je to samo nov trik podjetnikov, kako iztisniti iz delavcev kar največ dela. Toda med tem so delavci spoznali, da zavise njihovi dohodki končno od storilnosti. Dokler so bili podjetnikovi do hodki res izžemalni, je moglo delavstvo izsiliti vsaj do neke mere izboljšanje mezd z izvojevanjem večjega deleža na škodo podjetnika, toda kolikor bolj so napredovali v tej smeri, toliko bolj je postalo tudi njim očitno, da mo rejo dvigniti svojo življenjsko raven le s povečano storilnostjo. L. 1958 je avtomobilska strokov-
Da ostanete zavarovani, se držite navodil, ki so tiskane na polici bolniškega zavarovanja za vplačevanje, ki ga poznale pod imenom "Form 104". Tega vain mora sedanj izstavili delodajalec, kadar zapustite mesto dela.
Vaše
ONTARIJSKO BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
Ontario Hospital Services Commission Toronto 1, Ontane
na zveza pod vodstvom VValterja Reutherja uradno sprejela ta sestav.
ALI . .
si se poravnal naročnino za leto 1966? Kaj pa za 1965? . .
THIS SUMMER BE VVATER WISE!
Waltsr Safety says, "Think, don't sinki Be vvater wise! Learn and praetise water safety every day. H you're ever in trouble in the vvater, cali for help."
VAŽNO SPOROČILO!
Dragi atatelj !
Danes Vam pošiljamo naš list "Slovenska Država" na ogled. Če vam ugaja, izrežite spodnjo naročilnico in jo še danes odpošljite! "S.D." je edini slovenski list v Kanadi, ki dosledno zagovarja slovenske ležje, doma in v tujni! Zato je vreden Vase podpore! Hvala že v naprej !
Uprava "S.D." - IZREŽITE IN ODPOŠLJITE! --
i
"Slovenska Država" 646. Euclid Ave., Toronto, Ontario, Canada
Popisani, (-a) (Tiskajte) ....................................................................
naročam list "Slovenska Država", ter prlagam $3:-— ................ za
naročnino.
jatelji. Moj prikaz njegove osebe je sicer nepopoln, — a duh je bil voljan! Za konec: Za srečanje z Abrahamom, g. Rudi, na mnoga leta in Bog Vas živi v krogu Vaše srečne družinice!
V. Mauko
List mi pošiljajte na naslov;
Priiagam $.
.... za tiskovni sklad. Podpis: ..................