V Ljubljani, dne 20. marca 1932 y/f - našlo 21.IH. 1932' —------Cena posaiH^žHI številki Din 1'50 XIV. leto. »NAŠ GLAS" Izide vsa-*ega prvega, desetega 1» dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20-—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. = Uredništvo l Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. Dr. Fran Ogrin: Nekaj besed o naši zakonodaji in zakonodajni tehniki* Zakoni so po pristojnem (zakonodajnem) organu izdana splošna in v Predpisani obliki razglašena pravna Pravila. Namen zakona je, podajati držav* Uanom pri ustanavljanju pravnih od-nošajev stanovitno osnovo ter nuditi oblastvom v sporu trden temelj za razsojanje. Da pa zakon to doseže, mora biti: a) čim vernejši odraz dejansko že veljavnih razmer in običa* jev, b) materijalno zaključen, popolen. Ner vsebuje zakon taka pravna pravila, da njih uveljavljenje morejo izsiliti (eksekucija) pristojna oblastva, mora biti tako zasnovan in pravno enoten, da se da glede dotičnega pred* meta v vsakem slučaju uporabiti. Ta uporabnost zakona je otežko-čena, če ne normira le ene materije, ampak obenem več materij. Zato so Nli nekdanji naši finančni zakoni, ki s° vzakonjevali razen državnega pro-fačuna še raznovrstne druge predpise 'n določbe, neprimerni. Kdo naj si zapomni, o čem vsem govori dotični finančni zakon. Saj se ga je človek kar ustrašil spričo njegove obsežnosti in Pravne pisanosti. Praktični pravnik si N moral napravljati izvlečke in be-mžke, zlasti še k zakonom, ki jih je finančni zakon izpreminjal in dopol* njeval. Zamudno in neprijetno delo! Tako smo prišli do noveliranja. Ako velja izrek: »Panta rei« (vse se izpreminja) v splošnem tudi za pravo, moramo to potrditi posebe za naše pravo od prevrata sem. Toda to ie bilo pri nas potrebno in naravno z dveh vidikov: 1. je država prevzela 6 različnih ustavnih in upravnih sistemov; 2. je državni organizem preživljal razne razvojne faze: pravni položaj do Prve ustave z dne 28. junija 1921; par* lamentarni režim do 6. jan. 1929; brez* Parlamentarni režim od te dobe do 3. septembra 1931, ko smo dobili novo ustavo in dalje volilne zakone za narodno skupščino in senat. Nimam tedaj v mislih izpreminja-nja našega državnega prava in izdaje onih zakonov in novel, ki so bili potrebni radi menjavajoče se notranje državne ureditve ali radi izenačevanja zakonov, katero je vršila zlasti delav-na vlada 6. januarja, marveč nastaja-nie in izpreminjevanje zakonov pri nas vobče. Preostale hibe naše zakonodaje so še, ker imamo sicer brezhibne za* kone, zlasti od 6. januarja 1929. dalje: I. Zakon je o tej ali drugi stvari izdan, pa prihaja prevečkrat — vmes so časih le meseci — novela ali pa vsaj — popravek. Da se to dogaja, je vzrok dvojen: nezadostni zamisel in preudarek pri snovanju in nedostatna pazljivost pri končni stilizaciji in natisku zakonov. Posveča se najbrže tudi pre* malo pažnje običajnemu primerjanju (kolacijoniranju) zakonskega besedila s prvim odtiskom. V tem oziru se gre* ši časih tudi pri prevajanju iz srbohrvaščine v slovenščino. Tako dobivamo vse prenaglo in preveč novel in popravkov, ki bi pri večji pažnji lahko izostali. Nekaj primerov: Zakon o žandarmeriji (orožništvu) ie iz 1. 1922. Ta se je noveliral takovu: Z uredbo o izpremembah in dopol* uitvah iz 1. 1929.; docela zamenjan z zakonom iz 1. 1930. Ta pa ima zopet 2 noveli in sicer malo (dva člena) iz fPrila 1931 ter zakon o izpremembah m dopolnitvah od 6. novembra 1931, obsegajoč kar 106 členov. Ti prinašajo drugi razpored členov, nove člene in se druge izpremembe k zakonu iz leta N30., dočim bi bilo mnogo bolje, da Se je podal celotni zakon z novim enotnim besedilom. Zakon o ustroju vojske in mornarice iz 1. 1929. je dobil sicer le eno novelo, t. j. zakon o iz* premembah in dopolnitvah v zakonu o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931. Toda ta novela obsega celih 184 členov, ki so prevrgli z izpremembami o določbah, z novim vrstnim redom členov in z dodatki domala ves prvotni zakon. In zopet so se podale samo izpremembe, ko bi bilo veliko praktičneje sestaviti, upoštevajoč izpremembe, enotno novo zakonsko besedilo. Člen 69 novele n. pr. pričenja takode: »Člen 90. zak. o ustr. voj. in mornarice postane čl. 89. in v njem se izpreminjajo točke 6., 7., 8. in se glase ...« Veliko je dalje uredb in pravilni* kov, ki so tudi podvrženi izpreminja-nju. II. Druga hiba naše zakonodaje je dostikrat, kakor kažeta prva gorenja primera, oblika novel. Ako dobi prvotni zakon novelo, ki izpreminja le par členov, ne moti, da je dodatni zakon izdan posebe. Ako pa novela izpreminja ali dopolnjuje vsak drugi, tretji člen prvotnega zakona in je izdana čisto zase, namesto da se je izdalo celotno staro in novo besedilo kot enoten nov zakon, potem je taka zakon* ska snov malo pregledna in težje uporabljiva. In vendar ni naloga pravnikov (v praksi), poslovnih ljudi itd., da iz prvotnega zakona, novele (novel) in popravkov kot »fragmenta legum« pri uporabljanju in tolmačenju šele se* stavljajo zgradbo veljavnega zakona: marveč je naloga zakonodajalčeva, da podaja jasne, dovršene in uporabne zakone (leges perfectae), ki bodo za* legli za delj časa. Uveljavljenje zakonov. Splošno pravno pravilo je, da vsak poznejši zakon razveljavlja prejšnjega oz. vse določbe zakonov, ki mu nasprotujejo (lex posterior derogat priori). Stavljanje te derogativne klavzule v zakonsko besedilo samo po sebi niti ni potrebno; če pa zakon to izrečno omenja in navaja celo konkretne zakone, ki se z novim razveljavljajo, služi to praktični uporabi. Od kdaj velja novi zakon? To je odvisno od zakonske čakalne dobe — ta znaša po novi ustavi 15 dni po razglasitvi v Služ. Novinah — oz. od zadevne izjave v zakonu. Novi zakon o obrtih z dne 5. novembra 1931, ob* javljen v Službenih Novinah 9. novembra 1931, je stopil v veljavo v 4 mesecih, torej 9. marca 1932. Koristno in primerna je, da ne zadobi noben za* kon veljave z dnem objave v Službe* nih Novinah, kakor je to dostikrat odrejeno. Oblastvom in narodu je treba dati vsaj nekaj časa, da se seznanijo z novimi zakonskimi določbami. Dostikrat je uveljavljenje zakona ali posameznih zakonskih določil odvisno od izdanja izvršilnih naredb. Taka pravna pravila zadobe seveda zakonsko veljavo šele z objavo izvršilne naredbe. Kakor se mora naredba skli* cevati na zakon, tako mora biti tudi zadevna uveljavitvena klavzula v zakonu jasna. Sklep. Naj strnem zaključke iz te kratke razprave v tele točke: L Zakon bodi jasen, pregleden, zaključen. 2. Zakon bodi tako zasnovan, da ga ne bo treba kaj hitro novelirati. 3. Če je potrebna večja novela, naj se redoma izda enoten, popoln, celotni novi zakon. 4. Pogrešljive napake pri končni stilizaciji in pri natisku naj bodo red* ka izjema. 5. Vsak zakon daj primerno ča* kalno dobo, ki naj je pri važnejših zakonih večja od 15 dni, in imej jasno uveljavitveno klavzulo. Prepričani smo, da bo vzporedno s konsolidacijo naših političnih in go- spodarsko-kulturnih razmer stopala tudi stabilizacija in boniteta naše zakonodaje in da bosta imela novo narodno predstavništvo in vlada v ti stvari vedno lažje stališče in vedno srečne roke. Malo zadružne statistike. (K obč. zboru ljubljanske Nabavljalne zadruge dne 23. t. m.) Ker se v teh dneh vrše redni obč* ni zbori premnogih naših nabavljalnih zadrug, ne bo odveč, če podamo v kratkem nekaj glavnih statističnih podatkov o delovanju nekaterih zadrug v zadnjih letih. Ob primerjanju teh številk nam bo, če vpoštevamo še krajevne razmere, število prebivalstva in posebe še število drž. uslužbenstva v poedinih krajih, postala razlika med doseženimi uspehi še očitnejša. Omejimo se tu samo na podatke za leti 1929. in 1930., ker nam bilance za poslovno leto 1931. še niso vse na razpolago. O uspehih mariborske Na* bavljalne zadruge v minulem letu pa glej posebni članek! V letu 1929. so imele nabavljalne zadruge: članov čistega dobička Ljubljana 861 66.200 Maribor 1759 871.000 Kranj 153 31.400 V letu 1930. so pokazale iste za* druge: članov prometa čist. dob. Ljubljana 935 1,900.000 92.000 Maribor 1959 10,680.000 988.000 Kranj 164 716.000 54.000 Pripominjamo', da so vsi ti podatki glede višine prometa in čistega dobička zaradi enostavnosti zaokroženi v zneskih. Ta kratka statistika govori debele zvezke. Priča, da je razumnim, marljivim in sposobnim idealnim zadrugar-jem mogoče tudi v manjših krajih, pri majhnem številu članov in v neugodnih razmerah doseči naravnost presenetljivo sijajne uspehe. More pa biti ta statistika zlasti nam Ljubljančanom v nauk, da je zadruga in njen uspeh v bistvu samo pravi izraz članstva in celokupnega drž. uslužbenstva v dotič* nih krajih. Od nas vseh je torej v prvi vrsti odvisno, kakšne gospodarske ustanove imamo. Zadruga smo mi člani sami! Mi ji določamo usodo, ko volimo izmed sebe člane v odbor. Volitev odbornikov je poglavitna pravica vsakega zadružnika. Življenjska dolžnost vsakega drž. uslužbenca je, da si skuša olajšati svo* je gmotno stanje, zlasti v današnjih težkih časih, ko so najemnine ostale enako visoke in se dohodki vsak dan zmanjšujejo, da je vsak dinar treba trikrat obrniti, preden ga izdaš. Kdor hoče sebi in svojcem dobro, bo aktiv* no sodeloval pri ‘zgraditvi naših gospodarskih zavodov, zlasti se bo pa posluževal nabavljalnih zadrug. Če že ne zaradi čuta solidarnosti, že iz težnje po samoohranitvi. Ljubljanskim drž. uslužbencem veljaj nauk, ki ga govori prednja tabela: V slogi je moč, zavednost odločuje, idealnost premaga najtežje ovire! Zato, kdor še ni član ljubljanske Nabavljalne zadruge, naj pristopi, vsi člani pa na njen občni zbor, da tam izrazijo svoje predloge in zahteve. Tam je pravo mesto za kritike, pritožbe in želje! Dne 23. t. m., v sredo, v hotelu Unionu je sestanek vseh članov zadruge! Lani se je udeležilo občnega zbora Nabavljalne zadruge v Ljubljani od 935 članov komaj — nekih 80, torej ni niti desetina vseh prišla! To absolutno nezanimanje za svojo lastno gospodar* sko ustanovo je slabo izpričevalo naši stanovski zavednosti. Upajmo, da so se letos razmere izpremenile na bolje, saj se letos nihče ne bo mogel izgovarjati, da ni vedel za občni zbor. Sramota bi bila, če se od približno 1000 članov ne udeleži občnega zbora vsaj tretjina vseh, to je vsaj nekako polo* vica res kupujočih članov. Dan 23. marca bo preizkušnja za ljubljanske drž. nameščence. Ta dan se bo pokazalo, če se zavedajo resnosti gmotnega položaja, ki jih nujrfo sili k samopomoči in če bodo to svojo za* vednost tudi dejansko dokazali. Če kdaj, se moramo danes, ko padajo vsak dan naši dohodki, čim krepkeje okleniti svoje Nabavljalne zadruge, da ji zagotovimo čim večji razmah in čim lepšo bodočnost. Alije stanovanjska zaščita potrebna? V dokaz blagodejnih posledic zakonskega varstva najemnikov, ki so gmotno šibki, navajamo nekaj stati* stičnih podatkov o najemninskih raz* merah na Češkem. Ob zadnjem ljudskem šteju je državni statistični urad ugotovil, da znašajo v Tragi za mala stanovanja povprečno naslednje najemnine na leto: v zaščit, v nezaščit. Stanovanja: hišah hišah soba in kuhinja 1.113 3.218 Kč 2 sobi in kuhinja 2.240 4.988 Kč Iz teh uradnih statističnih podatkov je razvidno, da znaša pri dvosobnih stanovanjih razlika med zaščitenimi in nezaščitenimi hišami ravno 122 odstotkov. Pripominjamo, da je češka krona vredna približno 1'70 Din. V nezaščitenih stanovanjskih po* slopjih so pa najemninske razmere po isti službeni statistiki precej enake. Tako znaša povprečna letna najemnina v Pragi za stanovanja v poslopjih, z 1 sobo in z 2 sobama ki so last: kuhinjo in kuhinjo 3.483 6.098 Kč 3.032 4.168 Kč 1.712 2.483 Kč zasebnikov zadrug države ali dežele Iz tega pregleda sledi, da je tudi med nezaščitenimi stanovanji edinole vplivu konkurence, katero predstav* Ijajo stanovanja v zadružnih hišah, pripisovati, da najemnine v zasebnih poslopjih niso dosegle še višje cene Na drugi strani je pa tudi očividen blagodejen vpliv javnega stavbnega delovanja, ki mu je namen brez dobič* ka nuditi prebivalstvu cenena stanovanja. Iz vsega se pa more jasno pregledati, kolikšen pomen ima zakonska stanovanjska zaščita za splošno višino najemnin. Prav zato je zakonsko varstvo najemnikov še danes v premnogih evropskih državah v veljavi, drugod pa, kjer so zaščito popolnoma odpravili, pripravljajo nove zakonske omejitve za najemnine, ker se je pokazalo, da so hišni lastniki povsod neomejeno in brez socialnih pomislekov izrabili do* seženo svobodo razpolaganja s stanovanji. Tudi v naši državi bo treba, da se to vprašanje prav kmalu in na vse strani pravično reši. Saj najemniki ne zahtevajo zastonj stanovanj, temveč le, da bodo najemnine vsaj kolikor to- liko v skladu z njihovimi prejemki in da bodo znosne. Ker v današnjih tež« kih časih ni pričakovati, da bi se z zi« danjem novih stanovanj moglo odpra- viti oz. vsaj uspešno omiliti pomanjkanje in draginja stanovanj, bo treba končno le seči po edinem res uspešnem sredstvu, ki je: zakonsko varstvo najemnikov! —a Ljubljanska okolica — v L draginjski razred. Važna sprememba uredbe o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev. Z odločbo predsednika ministrskega sveta od 18. decembra 1931, štev. 85.555/1, je bila uredba o draginjskih dokladah aktivnih civilnih uslužbencev od 27. maja 1931, štev. 35.500/1, spremenjena tako, da draginjski razred v smislu § 26 u. z. obsega stavbno okrož« je kraja, v katerem/je uslužbenec za« poslen. Doslej je veljal kot teritorij posameznega kraja teritorij dotične občine. Po isti spremembi je pa smatrati, da v 'krajih, ki imajo mestno ožje in izven mestno — širše stavbno okrožje, obsega draginjski razred ta širši stavbni okohš. V sporih odloča gradbeno ministrstvo. Z ozirom na to določbo so se ljubljanske okoliške občine Vič, Moste in Zgornja Šiška obrnile na bansko upravo s prošnjo, naj ukrene potrebno, da se te občine v pogledu draginjskega razreda (v smislu § 26 u. z.) pritegnejo v izvenmestni širši stavbni okoliš. To prošnjo utemeljujejo občine s tem, da so njihova ozemlja danes po veliki večini že strnjeno pozidana in da tvorijo dejansko le predmestja Ljubljane. Razen nekaterih oddaljenih odlomkov in vasi (kot so n. pr. Hrastje. Šmartno itd.) so z ljubljanskim za« zidanim ozemljem neprekinjeno združena, tvorijo torej z Ljubljano zemljepisno in tudi gospodarsko celoto. Vse te občine že imajo — ali pa se to zgodi v najkrajšem času — skupaj z mestom isti mestni vodovod, isto mestno elek« trarno in so zvezana s tramvajem. Tu« di delokrog ljubljanske uprave policije obsega razen mestne občine tudi navedene okoliške občine. Vprašanje upravne združitve, t. j. inkorporacije teh občin, je odvisno samo od sprejetja občinskega zakona, in je že zrelo za rešitev. V navedenih ljubljanskih okoliških občinah stanuje premnogo držav« nih uslužbencev, ki so zaposleni v Ljubljani, prav tako pa stalno prebiva tam veliko število upokojencev. Na drugi strani pa mnogi drž. uslužbenci, posebno učitelji, v teh občinah, kjer službujejo, ne stanujejo, temveč v Ljubljani. Draginjske razmere so precej enake v predmestjih kakor v Ljubljani, če niso v okoliških občinah cene še višje. Tudi najemnine so v teh faktičnih predmestjih enako visoke. Če bi se uvodoma navedena določ« ba glede Ljubljane in njenih bližnjih podeželskih občin tolmačila v smislu teh prošenj, bi bilo državnim uslužben« cem in upokojencem znatno pomagano. Saj prejemajo zdaj drž. aktivni in upokojeni uslužbenci na Viču, v Zg. Šiški in v Mostah draginjske doklade po tretjem, potem bi jih dobivali pa po prvem razredu. Želimo torej, da se ti vsekakor opravičeni prošnji ugodi in da se to tolmačenje raztegne tudi na upokojence, ki prejemajo doklade po uredbah štev. 75.500/1 in štev. 76.000/1 ex 1931. Znižanje draginjskih doklad aktivnih uslužbencev. Izšla je uredba o znižanju osebnih in družinskih draginjskih doklad aktivnih uslužbencev. Po ti uredbi, ki stopi v veljavo z dnem 1. aprila 1932, se znižajo osebne draginjske doklade tako-Ie: 1. Uradniki. Položajna skupina Stopnja j! Mesečna osebna draginjska doklada po razr I- II III. 1500') — — 1 L — i i| IT — 1500 1350 — 1 1000 850 II. 1500 1350 — 2 1000 850 1 1200 1100 1 1000 850 750 300 50 — m. 1350 1200 1100 2 1000 850 750 400 150 — i300 1150 1050 1 1000 850 750 IV. 500 250 150 1300 1150 1050 2 1000 850 750 600 350 150 1250 1100 Tooo v. — 1000 850 750 650 400 300 Znižanje draginjske doklade na | mesec po razr. i L 11. m.! 10004) — 1500«) — __ — — 1500 850 — 1000 1350 — 1000 850 1500 1350 — 700 800 750 1050 1150 1100 600 700 750 950 1050 1100 500 600 600 800 j 900 i 900 400 500 500 700 800 800 350 450 450 600 700 700 Francis Carco: Po zločinu. Ni bil nesmiselni zločin na Rue Raci« ne, ki ga je bil storil, tisto, na kar je mislil Georges, temveč gnusna sličnost med star« ko, katero je umoril in njegovo materjo, pošteno meščanko. Ostro se mu je zagre« bel v možgane njen pošteni in nežni po« gled, njena usta polna dobrote in čisto, s trakom okrašeno čelo. Nikomur ne bi želel tiste čudne slabosti, kateri se je Gorges nekega trudnega, bledega zimskega jutra vdal, ko je zagledal nekaj stotakov v svoji dijaški sobi. In vendar Georges ni bil hudoben fant. Spoznal sem ga v taverni Michel, kjer je z drugimi dijaki igral karte. Igra sc je zmerom končavala s silnim pre« pirom. Tisto jutro se je vrnil v svojo sobo, ki je bila poleg moje, in slišal sem njegove korake. Skozi polknice je prodiral dan. Bilo je ob šumni uri prvih prodajalcev so« čivja, zgodnjih cestnih železnic, ki vozijo Položajna 1 skupina | f _c 55 Mesečna osebna draainjsUa doklada po razr. Znižanje draginj-1 ske doklade na mesec po razr | I. H III. I. II. III. j VI Vil — 1200 1000 700 1150 1000 750 1050 8i0 450 950 750 350 300 500 400 600 350 500 400 600 350 500 SCO 425! 1000 850 500 900 750 400 850 725 425 250 400 VIII 1 XI 1 x- ilOO 975 775 :050 950 775 950 825 525 200 325 175 275 300 425 275 375 900 800 525 800 700 425 750 625 425 275 375 200 325 1000 925 775 850 775 525 150 225 270 325 2. Zvaničniki. 9z5 800 750 120 170 170 L — 855 730 680 190 240 240 735 560 5 i0 900 775 725 130 165 165 H. — 840 715 665 190 225 225 710 550 500 875 750 700 140 175 170 III. - 825 700 650 190 225 225 685 525 480 3. Služitelji. 700 650 625 65 115 115 I. — 6:0 600 575 115 165 165 585 485 460 675 625 600 50 100 100 n — 635 585 560 90 140 140 585 485 460 v megli, in hripavih cunjarjev. Ura, ko ležejo kvartopirci spat, ura pohotnežev, ura, ko mraz požene s klopi revščino, ki je tam prenočevala, ura pesnikov in lopo« vov. Slišal sem, kako je Georges hodil po sobi sem ter tja, legel spat in zvečer so mu morali prav močno trkati na vrata, da so mu izročili brzojavko, katero je ves odsoten prebral. V nji je bilo sporočilo, da mu je umrla mati. Te zgodbe se prav zares nisem izmislil. Georges je očetu brzojavno naznanil, da pride drugi dan. Njegova družina je živela na deželi. Videl je mater, kako leži iztegnjena na postelji, na kateri ga je rodila. Videl je očeta, oba brata, mlado sestro in njihove žalne oble« ke so ga navdajale z globoko grozo. Po« točil je nekaj solza. Zakaj pa mu niso solze bolj lile? Gledal je mater. V po« božno sklenjenih rokah je držala razpelo, pred katerim jo je često klečečo prese« netil. Nato so Georgesa premagali drugačni spomini. Če se je približal bratoma, sta ga objela in se stiskala k njemu, da bi Pripomba: 1. Prvi znesek pomeni višino doklade od uveljavljenja sedanjega uradn. zakona, t. j. od 1. aprila 1931 dalje pa do znižanja doklad, t. j. do konca septembra 1931. 2. Drugi znesek znači zmanjšano do« klado v času od 1. oktobra 1931 do konca marca 1932. 3. Tretji znesek kaže višino vnovič znižane doklade po 1. aprilu 1932. 4. Zgornja številka v desnem stolpcu kaže znesek sedanjega zadnjega znižanja, ki stopi v veljavo s 1. aprilom 1932. 5. Spodnja številka pa znači skupno vsoto, za katero se je doklada znižala od 1. aprila 1931 dalje, vštevši zadnje zniža« nje, ki velja od 1. aprila 1932 naprej. Rodbinske drag. doklade za ženo in otroke se znižajo za 10 Din in zna« šajo odslej po 140 Din za osebo na mesec. Takoj nato je izšla tudi uredba o znižanju drag. doklad upokojencev. O ti in o spremembah v obeh uredbah bomo prihodnjič več poročali, ko dobimo avtentično besedilo obeh uredb. Upokojenec. Nove prijave za drag. doklade upokojencev. Vsi tisti drž. upokojenci (ke), njih vdove in sirote, ki še niso do 1. marca 1932 predložili fin. direkciji prijave za prejemanje drag. doklad na novem, nedavno predpisanem obrazcu, naj to takoj store! Tiskovine je založilo Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Prijave morajo biti razločno in lastnoročno pisane ter podpisane. Na obrazcih naj predlaga« telji prijav zgoraj levo navedejo številko njihovega likvidacijskega lista, ki je zabeležena na vsakem mesečnem čekovnem odrezku. Iz delovanja organizacije upokojencev. Ljubljansko »Društvo državnih upokojencev in upokojenk« je s poseb« no spomenico zaprosilo pristojne čini« telje, naj sc pri eventualni redukciji prejemkov drž. upokojencev vpošteva-jo znatno nižji prejemki upokojencev, upokojenih po zakonu iz leta 1923. Tako vpoštevanje bi predstavljalo obenem tudi prvi korak k pravičnemu izenačenju vseh pokojnin. Nadalje je društvo prosilo, naj bi se od sleherne« ga znižanja izvzeli upokojenci, upokojeni s prejemki po uradniškem zakonu iz leta 1923., ki skrbe za več kot 3 mladoletne, še nepreskrbljene otroke. Ta predlog je vsekakor socialno upravičen, materialno bi pa za državo ne značil prevelikega bremena. Z isto spo« menico je društvo seveda vnovič opo« zorilo na skrajno težavno stanje staro-upokojcncev in prosilo za nujno od-pomoč. Vozne ugodnosti upokojencev. Spomenica Društva drž. upokojencev (enk), katero je posebno odposlanstvo predložilo v Beogradu raznim odličnim činiteljem, vsebuje kot eno glavnih želja težnjo, naj bi se drž. upokojencem dovolile iste ugodnosti na drž. železnicah in parobrodih, kot jih uživajo ak« tivni uslužbenci. To prošnjo so vsi faktorji, katerim je bila predložena, označili za opravičeno, tembolj, ker imajo te ugodnosti drž. upokojenci v vseh modernih državah. Ob skromnih pokojninah se držav, upokojenci itak ne morejo prevečkrat posluževati te ugodnosti, posebno pa se ne vozijo v daljnje kraje. Polovična vožnja je zanje pomembna zlasti v krajevnem prometu v bližini večjih mest in gospodarskih središč ter bi jo smatrali kot skromno priznanje za svojo zvesto službovanje državi in na« rodu. Zoper dovolitev teh voznih olajšav se baje navajajo zlorabe ugodnosti, katere so baje zagrešili nekateri upokojenci, ki izvršujejo pridobitne poklice. Razen tega se navaja kot odločilen protirazlog veliko število upo« kojeneev Če bi ta dva razloga preprečevala priznanje stalnih voznih olajšav vsem drž. upokojencem, bi mogla pač železniška uprava preprečiti zlorabe, prekrš.telje pa kaznovati. Razen tega bi se mogle olajšave morda omejiti na ta način, da bi uživali stalne, neome« jene vozne ugodnosti le tisti državni upokojenci, ki so bili upokojeni vsaj po 30 letih priznane službe, ostalim bi se pa dovolilo samo omejeno število polovičnih voženj, sorazmerno z njihovimi priznanimi leti. Vsi upokojenci pa, ki bi izvrševali pridobitne poklice in pri tem imeli določeno višino čistih dohodkov, naj bi se izločili od olajšav. S tako ureditvijo bi se mogle zlorabe odpraviti, krog upokojencev, ki bi uživali te ugodnosti, bi se pa zožil na razmeroma majhno število tistih upokojencev, ki so doslužili polna leta ali pa so bili zaradi bolezni prisiljeni zapustiti državno službo. Končno je važen in merodajen za državno blagajno še razlog, da bi se z dovolitvijo stalnih ugodnosti upokojencem dohodki železniške uprave znatno povišali, tako da bi država ne trpela prav nobene škode, temveč bi obratno še znatno profitira« la zaradi živahnejše frekvence. Vestnik. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem sotrudnikom in dopisnikom, vsem naročnikom in oglaševalcem ter vsem bralcem in prijateljem lista želita uredništvo in uprava. Članom ljubljanske Nabavljalne zadruge! Opozarjamo, da se vrši občni zbor v sredo, dne 23. marca v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Udeležba vseh članov zadruge je nujna dolžnost. Na občnem zboru se bo sklepalo o važnih spremembah, ki so za zadrugo življenskega pomena. — | delil z njima njuno veliko žalost. Toda njegova bolečina ni bila z njima. Komaj da je, čeprav najstarejši, vsaj enkrat mo« gel zaihteti. Toda trpel je tisočkrat bolj, kot bi bil sam mogel verjeti, zakaj ta čudna sličnost ga je s svojo strahotno sliko preganjala, najsi je poskušal storiti, kar je hotel. Kar ni je mogel prepoditi. Konc« no se je navadil nanjo. Toda ni se mogel prepustiti bolečini, po kateri je strahovito želo vsak čas tako grozno rilo. Georges, da se ne bi zatajil, je čakal nanjo, da bi se boril z njo. Med vožnjo in v tistih gro« zotnih urah pred odhodom vlaka, katere je preživljal potrpežljivo drugo za drugo, se je poglobil v večerne liste. Poročali so o zločinu, o njegovem zločinu. Kakšen ne« navaden občutek mu je spočetka povzro« čala zavest, da je brez kazni! Georges se je oddehnil. Nato si je dejal, da je najhujše za njim in da ga po« licija nič več ne bo nadlegovala. Utis, da je svoboden, da ga spotoma ne bodo za« prli, kakor često beremo v romanih, ga je napolnila z neke vrste varnostjo. V duhu Zato je važno, da pridejo res vsi člani do zadnjega. Komur je za napredek in za prospeh zadruge, ne bo izostal, — Dne 23. t. m. se odloči bodočnost ljub« Ijanskega konzumnega zadružništva drž. uslužbencev. Zato — vsi na občni zbor, ki se vrši ob polu osmih (148) zvečer. Pojasnilo, Zadnjič smo že poročali o občnem zboru Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Ljubljani. Kakor smo datum občnega zbora (sicer, žal, netočno!) izvedeli od zanesljive strani, tako smo ga tudi pogrešno objavili. Napako popravljamo z opozorilom, da | se vrši občni zbor v sredo, dne 23. t. m. je preživel še enkrat prizor zločina. Kaj mu je mogel mar odvzeti vsaj malenkost? In zdaj, ko je bil sredi med svojci, je čutil, da mu je njihova nesreča tuja in ona druga nesreča, ki je sam čutil njeno dale« kosežnost, se je nenasitno redila z najne« znatnejšimi malenkostmi, ki so se odigrale pri starki v Rue Racine. Njen neusmiljeni spomin ga je preganjal. Do drugega večera je moral čakati Georges, da je iz never« jetnosti, v katerih so se pariški časniki izgubljali o zločinu, mogel črpati novo gotovost in nov obup in novo osuplost. Toda obvladal se je. Žalna obleka, katero mu je prinesel domači krojač, ki je že prej zanj delal obleke, mu ni pristojala. Oblekel jo je s praznoverno skrbjo, da mu bo bolj kot vsakdnja obleka pomagala, od« valiti sum od sebe... In vendar, česa se je bal? Kaj ni čutil, da je v tihi hiši žalosti, kjer je zdaj prebival, bil na nedotakljivem kraju? Sram ga je bilo te misli. To naj kar povem. Georgesu se je zdelo, da ga je materina smrt očistila zločina in ta mi« Schichfov RADIOM pere sam JR 2/32 hitrejše in belejše in preprosto kakor A-B-C Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut C Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. in... hitrejše — Neljuba pogreška je nastala zaradi tega, ker od odbora Nabavljalne za* druge (kakor že lani) uredništvo ni Prejelo niti vabila na občni zbor, niti oficijelnoga obvestila, kdaj se vrši. Toliko v odgovor na razna vprašanja. Drž. uslužbenci in delo izven urada. Notranji minister dr. M. Srskič je v svojem ekspozeju k proračunu mini* strstva za notranje zadeve v narodni skupščini poudaril tudi (po »Slov. Narodu«), »da polaga ministrstvo posebno važnost na to, da državni uslužbenci ne vrše samo svoje pisarniške in uradne službe, nego da tudi izven službe vrše svojo dolžnost ter dvigajo narod v moralnem, prosvetnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem Pogledu.« Tolmačenje zakonskih določb. Na Prošnjo nekega drž. upokojenca, ki je želel pojasnila glede predpisov o rodbinski pokojnini, je finančno ministrstvo obvestilo prosilca, da »ministr« stvo ni dolžno dajati privatnim stram kam abstraktna pojasnila in tolmačenja poedinih zakonskih predpisov, ker so ti predpisi objavljeni v »Službenih novinah» in morajo biti kot taki vsem znani.« Samopomoč drž. nameščencev in upokojencev v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da vsi tisti člani, ki so plačali meseca marca na posmrtnini za Prvi 'kvartal 1932, prejmejo glasom sklepa občnega zbora z dne 7. marca t. 1. zneske meseca aprila t. 1. po konč* ni likvidaciji nazaj. Kako se bo vračalo, bomo pravočasno obvestili v »Našem Glasu«. — Odbor. Občni zbor mariborske kreditne zadruge. V četrtek, dne 31. marca, se Vrši tretji redni občni zbor »Kreditne zadruge drž. uslužbencev, r. z. z o. z. Y Mariboru«. Dnevni red navaja poro* čilo upravnega in nadzornega odbora, Predlog glede najvišjih zneskov za zadolžitev zadruge in za dovoljevanje Posojil, nadomestne volitve v oba odbora, predloge in pritožbe zadružnikov. Vsak član naj prinese s seboj člansko knjižico. Letni računi so na vpogled v Poslovnih prostorih. Lekarniška ulica V ponedeljek, dne 14. marca se je vršil v hotelu Miklič v Ljubljani sestanek, na katerem se je razpravljalo o najvažnejših problemih zadružnega gibanja ljubljanskih drž. nameščencev. Udeležba je bila za ljubljanske razmete (primerjaj z udeležbo na obč. zborih Nabavljalne! op. ur.) še dosti povolj* na, saj se je zbralo skoro petdeset oseb, med njimi mnogi znani, stari za-drugarji. Prisoten je bil tudi večji del odbora ljubljanske Nabavljalne za« druge. Sestanek je otvoril v imenu sklicatelja, Društva drž. upokojencev in upokojenk, njegov predsednik g. M. killeg, katerega so prisotni na predlog društvenega tajnika g. A. Spendeta izbrali tudi za predsednika zborovanja, 2a podpredsednika pa gosp. prof. Sl. Raiča. Uvodoma je podal kratko, pa izčrpno poročilo o razvoju in delovanju Stanovanjske zadruge drž. uslužbencev njen predsednik g. ing. J. Otahal. Pojasnil je vzroke, zakaj ni bilo mogoče Uresničiti načrtov zadruge, in o ukre« št. 6. Občni zbor se vrši ob 19'30 uri v stavbi Nabavljalne zadruge. Še nekaj določb iz predloga fin. zakona. Finančni odbor narodne skupščine je predlog novega finančnega zakona za leto 1932./33. v nekaterih točkah precej izprcmenil. Od teh nave« demo samo tiste najvažnejše, ki se tičejo našega stanu. — Določba 7. odst. § 14 u. z. se ukine. V bodoče torej uradniški pripravniki, ki opravljajo drž. strokovni izpit, ne bodo prejemali več potnin. — Določba čl. 14 uredbe o drag. dokladah drž. upokojencev štev. 75.500/L od 27. 10. 1931, ki se tiče rod« binske drag. doklade, se mora izvajati tako, da se v cit. določbi omenjena rodbinska doklada določa in izplačuje po določilih, ki veljajo za aktivne uslužbence. (Tu gre očitno za tako zvano »zakonsko doklado za otroke« po čl. 41, 42 in 43 uradniškega zakona iz leta 1923.). — V fin. ministrstvu se ustanovi poseben (VIL) proračunski oddelek. Doslej je proračunske posle opravljal oddelek za državno računovodstvo in proračun. — Odtegljaji za Zvezo nabavljalnih zadrug, ki so bili odtegnjeni pred uveljavljenjem zakona o zadrugah drž. uslužbencev, se ne bodo vračali, razen če je državni svet na tožbo poedinca že razsodil, da je od« tegljaj treba vrniti. — Uslužbencem, ki stanujejo v državnih poslopjih, se na« jemnina odteguje po sedanjih predpisih, to pa od celokupnih prejemkov, in ne več samo od njihove dra-ginjske doklade. — Izvršiti se mora revizija o postavitvah in napredova« njih vseh banovinskih uslužbencev, ki so plačani iz banovinskih proračunov. Vsaka postavitev ali napredovanje, ki nasprotuje predpisom glede šolske izobrazbe oz. službenih let, se mora popraviti. Priznajo se samo efektivno odslužena leta državne in avtonomne službe. Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH. pih, ki so bili storjeni, da se pridobi potrebno posojilo. — Za njim je govoril g. Raič, ki je opisal gospodarsko propadanje drž. uslužbenstva, ki je izmed vseh stanov največ trpelo že od vojne sem, pa si nikdar ni moglo gmot« no odpomoči. Poudarjal je, da je edina rešitev drž. uslužbenstva v gospodar-ski samopomoči, 'predvsem v čimprej« šnji in doslednejši izgraditvi konzumnega zadružništva. Načelnik upravnega odbora Nabavljalne zadruge g. J. Božič je opisal delovanje odbora zadruge v minilekn poslovnem letu, navajal, zakaj ni bilo mogoče znižati ecn pri prodaji, nagla-šal, da je zadruga odvisna od splošnih razmer v trgovskem svetu, zagovarjal "skrajno varčevanje in vobče branil zadrugo zoper razne očitke. — Njemu so odgovarjali razni govorniki. Med njimi je g. J. Skalar delo zadruge v zadnjih letih kritično osvetlil in nava« jal vzroke, ki so po njegovem mnenju ovirali večji razmah. Tudi svetnik g. Al. Žigon je kritiziral razmere v Na-bavljalni zadrugi in naglašal veliko razliko med doseženimi rezultati pri mariborski in ljubljanski nabavljalni zadrugi. Repliciral je tajnik zadruge g. J. Beguš, ki je — sicer malo prepričevalno — skušal braniti zadrugo pred kritikami, katere so izrekli razni go« vornki, zlasti pa je odklonil vsako primerjanje z Mariborom. Tudi gosp. dr. Gračner je segel v debato in navedel konkretne primere, s katerimi je doka« zoval svoje kritične opazke o poslovanju v zadrugi. Nato je še g. J. Šega v do« kaz upravičenih svojih trditev podal nekaj primerov. Debate se je udeležilo še več izmed navedenih udeležencev, med njimi tudi Urednik našega lista. Preciziral je napram neresničnim trditvam nekega govornika stališče »Našega Glasa« do zadružništva in ugotovil, da je list vse« lej, v prejšnjih časih in danes, vedno stal zvesto na stališču zadrugarstva in to svojo neomajno prepričanje tudi z nekaj sto članki dokazal. Da se je posebno v Ljubljani poglobilo zanimanje Iz zadružništva drž. uslužbencev. Iz Maribora nam poročajo: »Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru« ima svoj redni občni zbor dne 20. marca 1932 ob 9. uri dopoldne v mali dvorani v L nadstropju mariborskega Narodnega doma. Število članstva z dne 31. decem« bra 1931 znaša 2295 članov ter bilančni čisti dobiček Din 1,184.842 za konzumno zadružništvo, in da so k Nabavljalni zadrugi pristopili zadnje čase mnogi člani, je baš zasluga tega smotrenega in idealnega zanimanja lista in propagande ter neprestane agita« cije za nabavljalno zadružništvo. Malo pred deseto uro je predsednik g. Lillcg zaključil debato, ki je bila mestoma precej burna in malo stvarna, a je trajala dobre tri ure, ter se zahva« lil za razmeroma zadovoljiv obisk. — Sestanek bo nedvomno rodil dobre sadove. ker se je pokazalo na njem, da navzlic mnogim osebnim, pa tudi načelnim hudim nasprotstvom med posamezniki in posameznimi strujami za« drugarjev vendar v ogromni večini prevladujejo nesebični, idealni delavci na polju zadružništva, katerim je razvoj zadružne mi$li in še posebe ljubljanske Nabavljalne zadruge najvišji ideal. Zapreke osebnega značaja ne smejo nikdar ovirati in onemogočati čim intenzivnejšega razmaha naših gospodarskih zadrug. od blagovnega prometa po Din 13 milijonov 780.000, po odpisu na nepremičninah in premičninah po Din 324.960 ter odpisu zneska po Din 70.000 za 1 % blagajniškega skonta za člane, ki kupu« jejo proti gotovini. Članom se povrne takoj po občnem zboru 41% od čistega dobička po Din 1,184.824, to je Din 485.785 ter blagajniški skonto Din 70.000 in 12% dotacija dobrodelnega fonda za podpore Sestanek ljubljanskih zadrugarjev. Naše zadruge. sel ga je vrgla v najgloblje zaničevanje samega sebe. Toda kako brez moči je tako Uničevanje pred krutim nagonom samo« ohranitve! Georges se je stresel. Vso noč le sestavljal lestvico možnosti, ki so mu hile v prid in tistih, ki so govorile zoper njega. Prve so ga pomirile. Vendar pa je Vse naslednje dni prebil s tem, da je prh nakoval časopise, katere je prebiral do konca, ne da bi si bil kaj mislil pri tem. Materinega pogreba, ki se je vršil drugi dan po njegovem prihodu, prazne hiše, ki Se je zdelo, da je pobegnila od življenja te matere, odsotnih obrazov bratov in sestre in očeta, vsega tega Georges ni vi« del. Ali pa. če je res spoznal kakršenkoli Predmet ali človeka svoje okolice, je med tuje stvari in sebe postavil tisti molk, 'n tisto hladnost, ki sta že nekaj dni vo« dila vsa njegova dejanja. Toda zgodilo se je, da je Georges čez teden začutil nekako olajšanje, da ga je v sobi popadel nenaden krčevit jok in da R —- da si potolaži svoj brezmejni obup — F°iskal bolečino svojcev. Jokal je. Po« stal je spet Georges, to se pravi otrok, ki je izgubil mater, katero bi bil tako po« treboval, da bi se ji bil spovedal zločina in izprosil od nje odpuščanja. Čas je po« tekal. Dnevi in noči, z jutranjimi in ve« černimi listi. Georges je čutil, kako spet oživlja. Spremljal je očeta na vrt, kjer je navzlic mrazu gologlav šetal med drevjem. Bil je to podeželski vrt, posajen z nizkim drevjem, neprijazen, nedoločen, čisto brez« pomemben vrt in duh zemlje je bil tak kot povsod; tisti posebni duh, katerega nikdar ne pozabiš, če si pravkar spremil umrlega na pokopališče. »Kdaj odpotuješ spet, Georges?« ga je vprašal nekega večera oče. »Zaradi studij ne moreš dlje tu ostati!« »Ah, oče . . . oče!« Georges bi najrajše sploh ne bi bil več odpotoval. Strah ga je bilo oditi, za«' pustiti to hišo in izročiti svojec spominu, katerega bi zapustil. In nagonski strah je branil, da bi se vrnil v Pariz, kakor da je v Parizu samo ena edina cesta — ah! tako dobro jo je poznal! — po kateri bo ponoči blodil in se s tem izročil policiji. Končno je pa bilo le treba in Georges je določil dan odhoda. Stara Matilda mu je napolnila kovčeg in vedel je, da bo tisti dan objemal ljub« Ijena bitja, ki so bila nedolžna na sra« moti, s katero se je bil pokril. Dan, ko je zvečer moral odpotovati, je napočil. Ura je bila sedem in Georges, ki ni mogel nič jesti, je sedel za mizo, ob kateri je — dasi je sam sedel tam — ostalo še eno mesto prazno. Vsi so čutili to, toda nihče ni govoril o tem, in šum večerje je polnil ozračje z mehanično počasnostjo. »Gospod Georges!« je zaklicala nena« doma Matilda, »neki gospod bi rad govoril z Vami!« »Neki gospod? .. •« Šele kesneje, dosti kesneje, se je spom« nil Georges, kako neopaženo, da ni zbudil prav nobene pozornosti, je ta obiskovalec prišel v hišo. Omahovaje je Georges šel ven. »Dober večer!« je rekel mož. »Ah!« je zamrmral Georges. ki ga je spoznal... »Vi mi pač hočete nekaj . . .« »Proč morate od tod, gospod Georges!« je odvrnil stražnik ... »Razumete? Že dva dni je tu neki gospod od pariškega p Ib cijskega ravnateljstva. Toda po vsi ti ne« sreči, ki je zadela Vašega gospoda očeta, seveda nismo hoteli... In storilo s ■ : v«, kar je bilo mogoče, da se prepreči... ampak gospod zdaj ne more dlje čakati na Vas ... zato ...« »Prav!... velja!...« je rekel Georges čisto na glas in posrečilo se mu je, da mu je glas zvenel nekako naravno... »Lahko rečete gospodu...« ih zdaj se je moral premagovati z največjim napor un ... »da bom ... da bom, kajneda .. . nocoj ob de« veti uri dvanajst minut pri vlaku... da, ob devetih dvanajst minut. Ob devetih dvanajst minut pri pariškem brzoviaku ...« In Georges si je pokril obraz z rokama in vsi so zaslišali iz jedilnice, kjer so ča< kali nanj, kako se je zgrudil v veži in jih jokaje klical. . R- $ ob smrti zadrugarjev in njihovih zakonskih drugov, sorazmerno po naku« pu blaga v zadrugi Din 142.181, skupaj Din 697.966. Povraća se od nakupa proti gotovini 5% in na kredit 4%. Uspeh zadruge je kljub nepovoljnim gospodarskim prilikam radi nestanovitnih cen blaga zadovoljiv, kar se ima zadruga zahvaliti v prvi vrsti vest* nim in stanovitnim zadrugarjem in za-drugaricam. Redna skupščina »Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Kranju se vrši dne 29. marca 1932 ob 20. uri v gostilni pri Finku v Kranju, Ko-kriško predmestje. — Dnevni red: 1. Konstituiranje skupščine. 2. Izpremem-ba pravil. 3. Poročilo upravnega odbo* ra. 4. Predložitev računskega zaključka za leto 1931. 5. Poročilo nadzornega odbora. 6. Razdelitev čistega dobička. 7: Dopolnilne volitve: a) v upravni odbor, b) v nadzorni odbor. — Ako skupščina ob napovedanem času ne bo sklepčna, se vrši v smislu pravil pol ure kasneje izredna skupščina, ki sklepa pravnoveljavno pri vsakem številu članov. — Računski zaključek je zadružnikom na vpogled med poslovnimi urami. — Za odbor: Košnik, t. č. predsednik; Leber Albin, t. č. tajnik. Vabilo na občni zbor upokojencev. Redni občni zbor »Društva drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani« se bo vršil v nedeljo, dne 10. aprila 1932 ob 10. uri dopoldne v dvorani De* lavske zbornice, Miklošičeva c. 22. — Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika o minulem upravnem letu. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Volitev celokupnega odbora (predsednika, dveh podpredsednikov, 10 odbornikov in 6 namestnikov ter 2 računskih pregledovalcev). 6. Sklepanje o došlih predlogih in pritožbah. 7. Slučajnosti. Ob nesklepčnosti se otvori pol ure kas* nejc nov občni zbor z istim dnevnim redom ob vsakem številu članov. — Opomba : Predloge, o katerih naj se sklepa, je prijaviti glavnemu odboru pismeno najkasneje tekom 8 dni pred občnim zborom. — Za odbor: M. Lil-leg, 1. r., t. č. predsednik; A. Spende, 1. r., t. č. tajnik. Občni zbor davčnih uradnikov. Dne 6. marca t. 1. se je vršil v restavracijskem salonu hotela Miklič v Ljubljani občni zbor Udruženja davčnih uradnikov, poverjeništva v Ljub* Ijani. Občnega zbora se je udeležilo kljub slabemu vremenu nad 40 delega* tov iz vse dravske banovine, kar je dokaz, da vlada med davčnim uradništ-vom sloga in disciplina. Ob 10. uri 30 minut je otvoril občni zbor predsednik g. Ribnikar Stanko. Po običajnih formalnostih se je predvsem spomnil v minulem letu umrlih tovarišev, upokoj. višjih davčnih upra* vitel jev Fritza Josipa iz Kranja in Bol-tauzerja Žarka iz Ljubljane. Nato je bilo soglasno sprejeto, da se odpošlje finančnemu direktorju dr. Josipu Povaleju brzojavni pozdrav. Predvsem je dobil besedo gospod višji fin. tajnik Pirkmajer, ki je poudarjal, da se je udeležil občnega zbo* ra predvsem kot naš tovariš in član društva. Podal je zelo obširen referat o vseh vprašanjih, za katere se zanima* jo naši člani. Zlasti je pojasnil zadeve glede premestitev, napredovanj, upokojitev, nameščanja naraščaja, redukcije, sistemiziranja službenih mest, davčnih glavnih knjig, tiskovin, pisarniškega pavšala itd. Referat gospoda Pirkmajerja je napravil na navzoče ze* lo dober utis, kar so le-ti dokazali z dolgotrajnim ploskanjem. Sledili sta poročili tajnika gospoda Mešeka in blagajnika gospoda Marinca. Tajnik Mešek je poročal o delu upravnega odbora v minili poslovni do- bi. Poudarjal je sedanje resne čase, v katerih se ni moglo mnogo doseči, vendar se je v marsikaterem pogledu sto* rilo za posameznike mnogo koristnega, seveda s pomočjo merodajnih činite* Ijev dravske finančne direkcije, zlasti g. fin. direktorja dr. Povaleja. Podrobno poročilo je podal blagajnik g. Marinc. Iz njegovega poročila je razvidno, da ima društvo premoženja 28.811-91 Din. Poročili tajnika in blagajnika sta bili sprejeti soglasno brez debate. Tudi razrešnica, ki jo je predlagal za nadzorni odbor njega predsednik, davčni inspektor g. Starin upravnemu odboru, je bila sprejeta soglasno. Volitve so se izvršile z vzklikom in je bil izvoljen ves dosedanji, tako upravni, kakor tudi nadzorni odbor. M. Nove knjige. »Naš Rod«. — Doslej je izšlo že 5 številk tega ilustrovanega mladinskega lista, ki predstavlja v našem slovstvu doslej nedoseženo višino v slovenskem mladinskem časnikarstvu. List izdaja Jugoslovansko učiteljsko združenje, ureja ga pa mladinski pisatelj g. Josip Ribičič. V leposlovnem delu sodelujejo razen urednika samega, ki objavlja svoje res zanimive in hudomušne zgodbe iz žabjega življenja, še naši najboljši slovstveni delavci. Saj sreču* jemo v listu imena Frana Milčinskega, Bogomira Magajne, Marije Kmetove, A. Cerkvenika, Srečka Kosovela, Fr. Bevka in drugih. Kot ilustratorji sodelujejo grafik E. Justin, ki je tudi izdelal opremo, slikarji M. Gaspari, O. Globočnik, A. Sirk, brata Kralja, Mara Kraljeva in še več drugih. List je zelo pester in zanimiv, morda le nekoliko pretežak za ljudsko-šolsko mladino. — Vsekakor je »Naš Rod« list, kakršnega si je treba želeti. Priporočilo ni potreb* no, saj izhaja v nakladi skoro 25.000 izvodov. Naši učiteljski organizaciji in uredniku je treba k uspehu le čestitati. C. Golar: Dve nevesti. — Vesela igra v treh dejanjih. — V Ljubljani 1932. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — Str. 94. Cena broš. 18 Din. — (Za odre rokopis.) — NajnovejšV odrsko delo Cvetka Golarja, ki je do* seglo najpovoljnejši uspeh v Narod* nem gledališču v Ljubljani, je sedaj izšlo v tisku. S tem je dana možnost, da se udomačita »Dve nevesti« po vseh naših odrih, kjer bosta gledalce prijetno zabavali. »Mladika«. Vsebina 3. številke je prav pestra. Razen nadaljevanj Bevkove povesti »Veliki Tomaž« in zgodov. romana »Ko so hrasti šumeli« objavlja zanimivo umetn. - zgodovinsko studijo »Ljubljanski grad« (dr. Stele) z načrti, P. Kunaverjev popis jame Žiglovice (z 2 slikama), poučno poljudno-znanstve* no razpravo drja J. Plečnika iz anato* mije in več leposlovnih krajših prispevkov v prozi in verzih. Zaključuje se v tem zvezku tudi Čičkov spis o Pošteli na Pohorju. Ostale rubrike: Gospodinja, Kuharica in Za kratek čas so pisane kot vselej. List je lepo ilustriran, objavlja križev pot Toneta Kralja iz romarske cerkvice v Mengo-rah, kipec Fr. Kralja in dr. — »Mladika« velja na leto 84 Din in se naroča v Mohorjevi tiskarni, Celje. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Gosp. Herman G .. 1 naj nam izvoli sporočiti svoj točen naslov, ker se nam na naslov, ki nam ga je dal na položnici, s katero je nakazal dne 25. februarja 1932 naročnino 40 Din, po* slani listi vrnejo kot nevročljivi. Zdravstveni drobiž. Ne uživaj preveč mesa; tudi sadje in sočivje je prav zdravo .n ga v prehrani nikar ne zanemarjaj. Proti suhim hrapavim ustnicam pomaga najbolj pomazanje s kakao-vim surovim maslom. (Iz »Zdravja«). Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. PERSCHE LJUBLJANA, Pred škofijo 21. L. Mikuš A. & E. Skaberne, Ljubljana Velika izbira češkega in angleškega sukna. LjDiiljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo Popravila se izvršujejo točno in solidno Tovariši! Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM G LA S11“! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi ! Knjigarna^Učiteljske tiskarne V Ljubljani frančiškanska ušk<* 6 TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNB HRANIL. ŠT 10.761 priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Čepe solidne! Postrežba točna 1 Zahtevajte cenik! Telefonska štev. 2412 Štev. pošt. hran. 11.165 Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ler vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.-2. PREJ KRANJSKA HRANILNICA * LJUBLJANA Račun poštne hranilnice štev. 10.680 - Telefon št. 2483 IE S PODRUŽNICO V CELJU Vloge na knjižice in tekoče račune obrestujejo najugodnejše. Dovoljujejo kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, dajejo menična posojila ter vrše vse kontokorentne posle. Za obveznosti in vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Najvarnejša in najboljša naložba prihrankov * Maribor: Račun poštne hran. št. 12.363 - Telefon št. 2281 Celje: Račun poštne hranilnice št. 10.727 - Telefon št. 93 Vm nudi nalsolldnejil vir nakupa perila, opreme nevest In novorojenčkov, perja, modnih potrebiiln - Predtlskarlja modernih rožnih del- Izdaja za konzorcij .Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.