Dopisi in novice. Z Diinaja, 17. febr. (Izv. dop. »Slov. Nar.«) V budgetnem odseku je pri dcbati o učiteljiščili dr. Vošnjak stavil resolucijo, da se naj vlada pozivlje na učiteljiščih v Mariboru in Ljubljani slovenski jezik kot učni uvesti, v Colovci pa za slovenske preparande posebne paralelke napraviti. Proti je govoril Stremayr, svetovalec Herraan, Herbst zlasti zarad Celovca, »ki je z okolico ves nemški«, Suss, Neuwirt, Heilsberg i. t. d. Dr. Vošnjak je večkrat besedo poprijel, da je branil svojo resolucijo in odvrnil nasprotne napade. Ker pa je Herbst dejal, da za Slovence vendar bi zadostovali trije zavodi v Ljubljani, Mariboru in Kopru, paralelke v Celovci pa bi preveč veljale, je dr. Vošnjak opustil za zdaj dodatek zarad Celovca, da je potem bila resolucija sprejeta z večino glassov. Ali bo tudi v celej zbornici o svojem času naSla veeino, odviselo bode od tega, kako bo pri debati desna stran zasfcopana. Vsakako pa se je zdaj prvikrat, odkar je avstrijski parlament, zgodilo, da je v najimenitnejšein odseku, to je v budgetnem odseku, se sprejela resolucija nam Slovencem na ljubo. Dr. Vošnjak je posebno grajal, da je vadna šola v Ljubljani in v Mariboru nemška, za učitelje, ki bodo potem na skoraj izključivo slovenskih šolah podučevali. Stremajr je dejal, da v Mariboru še slovenskih otrok nij za slovonsko vadno šolo, o Ljubljani pa je pametno molčal. Še jedna smešna episoda je bila. H e r b s t je namreč ugovarjal, da postavna vadna šola za slovenske preparande bi v Celovci nemogoča bila, ker je Celovec in cela okolica daleč okolo nemška, vsaj kar je njemu znano. Ko se mu je dokazalo. da to nij res, se je zelo začudil in ekskuziral, da nikoli nij slišal, da bi okolo Celovca še Slovenci bili. Stremayr je dalje trdil, da jo naročil ravnatelju mariborskega učiteljišča, naj vodi večkrat učence v slovenske šole v okolici, da se yadijo. Dr. V o š n j a k: Niti ta ravnatelj, niti večina učiteljev ne znajo slovenski. Svetovalec Herman pravi, da se na mariborskem učiteljišči nekaj predmetov v slovenskem jeziku uči, v Ljubljani pa še več. Ustavoverci so se ve da glasovali proti resoluciji. Pri tej priliki je dr. Vošnjak odgovoril dr. Heilssbergu zarad njegove pritožbe o preganjanji Nemcev, da tak izrek ne more kot resen smatrati. Oe Nemci nijso pri drugili narodih priljubljeni, so sami krivi, ker se nehoejo še jezika narodov, mej katerim svoj kruh služijo, učiti. — »Nazori denašnjega sveta so se sčistili, vsakdo boče svoje, kar mu gre po božjej in človeškej pravici. Ali ker so se nazori sčistili, za to je tem silnejši boj slabšega za svoje pravice proti močnejšemu. Nam se pa je zmirom le dopovedovalo, da mi krivo činitno, če se poganjamo za narodovo svetinjo, za svoj jezik, kajti — reklo se nam je — vam je potreben »državni« jezik, nemški jezik. Zato so se naše šole vse potujčile, ponemčile, in, kar je zoper človeški razum, ponemčili so nam celo one zavode, iz katerih prihajajo odgojevalci naše, narodove mladine. Ali ne tiči tu notri zvita doslednost? Vi, kar vas se izobražuje, pridobifci morate si to izobraženost v nemškem jeziku; ker pa te svoje olike ne boste mogli razširjati v svojem jeziku, učite narod jedino zveličavnega nemškega jezika! Kaj ne, to nij germanizacija ? Toži se o slabem napredku v narodnih šolah. Nij se čuditi; predpogoji so taki, vsled katerih drugače nij mogoče. Ko je naš narodni poslanec dr. Vošnjak v budgetnem odseku predlagal znano resolucijo za učiteljska izobraževališča, in tožil, da so ona čisto nemški uravnana, odgovoril mu je bivši naučni minister Stremayr, da na mariborskem učiteljišči »nij slovenskih otrok«, in zastopnik dozdanje vlade je dejal, »da tam se »nekaj« predmetov uči v slovenskem jeziku, v Ljubljani pa še več.« Ees škoda, da gospod vladni svetovalec (g. Herman) nij tudi naštel onih predmetov, ki se na ljubljanskej preparandiji uče slovenski. Po našik informacijah sta to dva predmeta: slovenščina in veronauk; o prvem se to samo ob sebi ume, drugi predraet je pa jeden istih, katerega učitelj kasneje ne rabi pri otrocih, a se ga vrhu tega slovenski uče samo S1 o v e n c i, nemški pa neslovenski preparandi. Trditev, »da se uči na ljubljanskem učiteljišči več predmetov slovenski«, je najmenj rečeno neutemeljena. Če pa učitelj, ki se je na preparandiji vadil prav za prav vseh predmctov samo v nemščini, stopi potem mej sloven.sko deco na kmetih, ali se je cuditi, če potem tudi ne zna ni naprej, ni nazaj, če mu manjka terminulogije, ne zna slovenski misliti in ne doseže pri otrocih nikakega napredka ali pa površnega? Bog je ustvaril svet iz ničesa, a Bog je vsemogočen, nikakor pa ne more učitelj učiti ono, česar se sam nigdar nij učil!« Od leta 1871. pa do danes, t. j. ves čas ustavovernega vladanja, odkar je odstopil Hohenvvart od ministerstva, odrivali so slovenski jezik, kar moči. Zato je pa dan danes le malo učiteljev narodnili, še manj pa značajnih, vsak, ki je hotel kaj doseči, se je skril ali potajil. *) Dr. Vošnjakova resolucija globoko sega v narodovo individualnost, ki ima večjo važnost in bode več koristila, ako praktično veljavo dobi, nego v tem hipu računiti moremo. Prvi korak, da dobi slovenski jczik v mišem šolstvu veljavo, je storjon, treba bo pa še druzega, pa se narodno šolstvo tudi ozdravi. Jezikovno vpraSanje se je pričelo na Dunaji nam ugodno motriti, kajti dr. Vo.šnjako va resolucija bode, kakor se nam poroča, dobila v državnem zboru menda vendar gotovo tudi pomoč Čehov in Poljakov. »Slov. Nar.« — (Vlada in šolske postave). Minister Taafie je v državnem zboru dne 18. p. m. predstavil nove ministre, a precej potera prijatelje in protivuike iznenadil z odgovorom na Mengerjevo interpelacijo zavoljo znane vloge češkili škofov. Minister je namreč pri tej priliki obljubil reformo postave o Ijudskem šolstvu. Eekel je, da v vlogi škofov nij nič druzega, kakor uže več let znano in iz cerkvenih krogov večkrat naglašano cerkveno stališče, katero so zdaj škofje spet poudarili čisto iz lastno inicijative. »Kar se tiče h koncu interpelacije stavljenega vprašanja, nij nobenega druzega pota za to, da se postava spoštuje, kakor izpolnjevati jo, dokler je veljavna, ali se tudi ne odtezati skušnjam in opazovanjem glede primernosti posameznih določeb, ki se pri izpolnjevanji pokazujejo. Vlada je zbirala tnej dvanajstletnim obstankom zdajnili šolskih postav te izkušnje in smatra za svojo dolžnost, tam, kjer se jej poprave obstoječega na podlagi izkušenj potrebne zde, uvesti jih po administrativnem in legislativnem potu v veljavo«. Ta ministerska izjava je bila od desnice z odobravanjem sprejeta, na ustavovernej levici pak je vzbudila silen hrup, ugovor in strali, ali kakor »N. Fr. Pr.« pravi: »die hocliste Besturzung auf Seite der Verfassungspartei«. Nasledek te Taaffejeve izjave je bil, da je knez Liechtenstein svoj znani predlog, s katerim se je imela vlada pozvati, naj šolske postave »v verskem in narodnem smislu« reforraira, — nazaj potegnil ali oporekel. S tem tedaj odpade vse ugibanje v nekaterih listih: ali je bil Liechtensteinov predlog nepolitičen in neprimeren, ali ne; ali bodo Čebi in Poljald glasovali zanj ali ne, i. t. d. Besnica je, da je vlada precej po dopolnenji novega ministerstva stvar sama v roke vzela in naglasila, da pojde na začetem potu dalje in to je prav. — 19. februarija. (Izv. dop. »Slov. Nar.«) — Slovenska resolucija. Novi naučni ministor Conrad in ustavoverci. — Dr. Vošnjakova resolucija o uvedenji slovenskega, kot učnega jezika v srednjih Solah po deželah, kjer prebivajo Slovenci, glasi se tako-le: »Vlada se pozivlje, naj na srednjih šolah, vzdržavanih od države na Kranjskem, spodnjem Štajerskem, Koroškem in v Primorskih deželah za učence Včasih skoraj ni bilo mogoče, drugače ravnati. Vred. slovenske narodnosti uvede slovenski jezik kot učni j e z i k, a pri tem naj se daje priložnost naučiti se temeljito nemškega j e z i k a, če treba s predavanjem nekaterih učnih predmetov v tem jeziku v višjih razredih«. Eesolucija je bila koncem vendar sprejeta, samo ugozdili so besgde: kolikor pripuščajo učni pripomočki, ki se naliajajo (nach Massgabe der vorhandenen Lehrbebelfe). — Če se bode resolucija tudi v zbornici sprejela, t. j. če tačas ne bo slučajno dosti poslancev od desnice v seji manjkalo, kadar ta resolucija na vrsto pride, — ležeče je, in bofle itak največ na tem, ali bode vlada h o t e 1 a in dobro voljo imela, izvesti princip resolucije ali ne. Če ga precej le »po teh pripomočkih, ki uže so«, izvesti hoče, smo uže lehko zadovoljni za začetek in potem bomo počasi skrbeli, da vladi več slovenskih »učnih pripomočkov« pripravimo in na roko damo. Denes je bila seja budgetnega odseka tudi v drugem oziru jako interesantna. Novi naučni minister Conrad se je prav dobro obnašal. NemšM ustavoverski poslanci so ga namreč pritiskali in interpelirali ter interpelirali, da bi iz njega spravili kako obljubo, da bode v duhu Stremayrovem v naučnem ministerstvu dalje delal. Conrad pa tega nij hotel obljubiti. Eekel je: Zagotavljam vas, da nij kmalu koga, ki bi bil bolj sprejemljiv za interese vseh narodnostij, kot sem jaz: To je moj program in ob jednem nalog vlade. Potem je prosil, naj se mu malo zaupa, on si je svest dolžnosti poštenega moža, ki ne obeta več, kot kar hoče izpolniti. Potem je naglasil, da je treba denarja varovati tudi pri šoli, bolj pooasen tempo vzprijeti, kajti kot upravni uradnik je on dosti uboštva in bede in teških bremen, ki ljudstvo taro, videl, da gotovo ne more tudi ozira na štedljivost z vida puščati. Te poštene besede je minister Conrad rekel. Potlej so se ga ustavoverci še lotili in ga stiskali s »Stremayr-ovim duhom«. Ali 011 je stalno in trdovratno molčal. Ustavoverci so se silno jezili. Pristavek vred. Ko se je pa naučni minister Conrad poslavljal od spodnje avstrijskega deželnega šolskega sveta, in je hvalno omenil napredka šolstva v novejšili časih, so ga pa zopet hvalili ustavoverni, rekoč: Ko bi bili mi to prej vedili, prihranili bi si bili marsiktero grenko, katero smo izustili zoper naučnega ministra. Kaj je tedaj pravo, kterim besedam smemo verjeti? Mislim, da se ne bomo zmotili, ako verjamemo besedam, katere je minister Taaffe v imenu ministerstva odgovaijaje na Mengerjevo interpelacijo v zboru izjavil; minister ni grajal škofov, ker so zahtevali revidiranje šolskih postav, obetal je tudi prenaredbe tam, kjer skušnje pokažejo, da jib je treba, — kakor smo uže zgorej povedali. — Tudi naučni minister si je v svojih visocih službah veliko skušenj uabral, katere bode sedaj, kakor sam pravi, uporabil. Iz tega sklepamo, da se bode nekaj uže spremenilo, a v poglavitnih načelih bode beržkone šolska postava ostala, kakor dosihmal, dasiravno nikakor ue izrekamo, da bi se po adininistrativnem potu ne raogle izvesti koristne poprave. — V državnem zboru se je v petek 20, m. m. izročil Lienbacherjev predlog za znižanje osemletne šolske dolžnosti odseku, ko je naučni minister Conrad dejal, da vlada nema nič zoper to; dejal je, da ga bode jako veselllo, če bode mogel odsek kaj podpirati se svojimi dolgoletnimi skušnjatni. Potem se je pričelo posvetovanje o Lienbacherjevem predlogu glede odpravljenja državnopravdniškili funkcijonarjev. B u d g e t n i odsek državnega zbora je sprejel v četrtek tudi Jiričekovo resolucijo, s katero se od vlade zahteva, da pomnoži na Češkem in Moravskem od države vzdrževane češke srednje šole, naj nekatere prevzame država v svoje troškove, ali pa inij jim da podpore, na vsak način pa naj še v zdanjem zasedanji državnega zbora potom dopohiilnega zuhtevanja k proračunu za 1. 1880 tako svoto določi, ki bo omogočila, da se češkim srednjim šolam vsaj početkom šolskega leta 1880/81 poraore. Iz Dolenjskega piše se »Slov. Nar.« to-le: Pred letom je v fari na Eaki razsajala tako hudo bolezen »difteritis«, da je nad 40 šolskih otrok bila pobrala, a letos razsaja v sosednjej občini Studenec tako, da je od septembra 1.1. do zdaj umerlo uže nad 26 šolskih otrok, in še bolezen ne ponehuje. Od novega leta je tu od ne prav 1500 duš broječe občine uže 18 merličev, in v pretečenem letu bilo je 109 merličev tukaj, za polovico več, nego rojenih. Več slučajev je, da so vsi otroci pri hiši, po 3 in 4 in še kateri od staršev izumeiii pri jednej družini. Kranjska hranilnica je imela v ponedeljek svoj občni zbor. Po poročilu vodstva je denarni stan branilnice jako ugoden. Premoženje, kiitero je v rokah hranilnice, se je koncem 1879. leta od 13 milijonov in 742.514 gold. 65 kr. pomnožilo na 14 milijonov 817.292 gold. 13 kr. Hranilnici lastni založni denar pa se je pomnožil za 1 milijon in 217.592 gold. 84 kr. Kakor druga leta je tudi letos v p o d p o r o občnokoristnib naprav, šol i. t. d. občni zbor odločil 9620 gold., od katerih je »Nar. šola« dobila 150 gold. za učne pripomočke. Slovensko uoitpljsko društvo ima navadno odborovo sejo prihodnji četertek 4. t. m. ob navadni uri (2 popoludne). Uljudno vabimo odbornike in prijatelje v prijateljski razgovor. Katholischer Lehrerkalender auf das Schaltjahr 1880. Erster Jahrgang. — Herausgegeben vom katholisclien Padagogium. — Dritte Auflage. DonauwOrth, Druck und Verlag der Buchhandlung des kath. Erziehungsvereines (L. Auer). Tu ni kar navaden koledar, v katerem se najdejo vse mogoče in nemogoče stvari, naznanila, marveč je namenjen določnemu namenu, namreč verski odgoji, zarad tega ima pri vsakem dnevu o letu cerkvenemu prazniku primerne svcte in vodila za učitelje, polovica lista je prazno za razpolaganje (zapisovanje). Sicer ima ta koledar toliko raznoverstnega blaga, tako primerno izbranega, da se malo kje najde kaj jednacega. Med drugim ima tudi pri navadnem koledarju ped. zgodovinski koledar, v katerim najdemo imena vseh odličnih pedagogov, duhovnega in svetnega stanu. Spredaj ima podobo »Overberga«, tudi ima sliko »Kassianeja« (odgoj. zavoda) v Donairvviirthu. — Ima tudi zapisuik »Verzeichniss« bukev, učil, ki so učiteljein priporočevati in nemško - katoliško - pedagogično časopisje; denarstvo tujih deržav, razdelitev ur (Stundenplane), katalog za učence, zapisnik izposojenih in razposojenih bukev i. dr. Obsega vsega skupaj 192 str. v 8°. V Ljubljani se naroča v katoliški bukvarni. Kdor si kupi ta koledar, gotovo ni denarja po nepotrebnem potrosil. — No, to moramo priznati, da so tam odločni katoliki, ki uraejo svojo nalogo krščanstva vpeljati v druščine in šoip. Pri nas pa radi flgo v žepu tiščimo, ter pravimo, bo že Bog dal, da bo bolje; se ve, da vse dobro, vsak dober dar pride od Boga, a človek mora vsak na svojem mestu storiti, kolikor rnore, potem še le sme pričakovati pomoči od zgoraj; liberalci pa niso tako zaspani, kakor mi, oni dobro vedo, da sreča je le tistim mila, ki si sami kaj upajo. Ali je morda tujstvo tako pokvarilo naš značaj, da si ne upamo pokazati, česar smo v sercu prepričani. (Cena koledarju je terdo^vezanemu 66 kr.) ,,lVauk slovenskilii župnoin", kako jim je delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. Spisal Anton Globofinik, c. kr. okrajni glavar, Fr. Jož. redu vitez. Na slovenski jezik preložil Fr. Levstik. V Ljubljani. Založila in prodajata Klein in Kovač v špitalskih ulicah štev. 5. To je naslov noveslovenske knjige, ki je ravno izšla in se dobiva pri imenovanih založnikih po 1 gld., s pošto po 1 gkl. 5 kr. in katero želimo, da dobi vsak župan na Slovenskem v roko ter jo pri svojera uradovanji tudi rabi. — Nas pa ta knjiga najbolj zanimka, ker je prestava prišla iz izverstnega peresa g. Levstika, ki piše klasično slovenščino. Dasiravno nabajamo. tam več besed manj znanih, vendar niso samooblastno skovane, tnarveč sprejete iz ljudskega govora, in naiojeiie po sorodnih speljavab in drugib slovanskih narečijah. — Zato bode ta knjiga služila ne le županom, marveč tudi pisateljem iskavšim slovenske izraze za nemške besede; verhu tega ima še »slovniček«, ki razlaga in pojasnuje manj znane besede. Ker ustreza ta knjiga dvojnemu namenu je gotovo priporočila vredna. llčitcljski izpiti (Lelirerbefahigungs-Priifungen) se začenjajo to pomlad 19. aprila. Čas za razglajsenje je do 10. aprila pri vodstvu c. k. spraševalne komisije (dež. nadzorniku g. Pirkerju). Javna Zillivalil. Slavna ljubljanska hranilnica je letos podarila »Nar. šoli« društvu v pomoč, šolam in učiteljetn zuamenit dar 150 gl. V dolžnost si štejemo, da se za ta velikodušni dar javno zahvalimo. V Ljubljani, 26. svečana 1880. Odbor »Narodne šole«.