32. Štev.
v Murski Soboti, dne 23. oktobra 1921.
Poštnina plačana v gotovini
ӀӀ leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·50
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA	CELO LETO	—	80	K
ZA POL LETA —  —    —     —	—	40 K
ZA ČETRT LETA  —     —	—	—	20 K
ZA 1 MESEC —  —    —     —	—		7	K
Na delo !
Što je že pozábo na velko navdüšenje, korážijo, štera je ládala leta 1914 ob začétki bojne? Lüdstvo je vküp grmelo, pevalo i juvkalo, tak da bi šlo na gostüvanje. Bojna je bila kak kákši novi „špáz“, nova zabava. Do té cajt je povsédi ladalo dobro živlenje, vsega je bilo povoli.
Magazini so bili puni, lüdjé zdravi, fabrike so začnole delati samo potrebščine za bojno. Vsi so té cajte mislili samo na to, kak bi se bojni pomoglo, vse se je dálo samo za bojno. Nišče je prve cajíe nej mislo, kak de svet vövido té, gda se bojna skonča, nišče se je nej pripravlao na likvidaciji bojne. Bili smo slabi vérti, šteri smo mislili samo dnes, na jütro pa nej. To se je trnok maščevalo.
Bojna je šla dale, pa je uničila materijal, lüdij. Vérstva so propádala, njive so nej bilé obdelane, ka je nej bilodelavcov, hramba se vküper rüšjla, mára je odišla iz štale, nove nej bilo. Škér je slabo grátalo, ka ga je nišče nej poprávlao. Fabrike so nej delale potrebnih stvarij za lüdstvo, liki samo za vojsko. Sfalilo je vsega.
Prvle zdravi lüdjé so se vračali iz bojne betežni, za delo nejsposobni. Živci betežni tak, ka je iz bojne nazáj prišeni človek nej meo mira nindri. Prvle kak je v bojno odišo, je povrgao domá vse vrédi, pola obdelana, hramba puna živeža ; gda je prišo nazáj, bilo je vse uničeno. V nevoli je bio, pa se je čemerio na vse i na vsakoga, samo na tiste nej, šteri so krivi bili te nesrečne bojne. Čemerio se je na one, ki so v tom cajti oblást v rokaj meli, či ranč so tej bili nedužni nad bojnov. Prišli so hecari, lüdjé po naturi božni, pa so toj nevoli lüdstvo ponücali v svoje peršonske kmične cile.
Či ednok velki ogen gori, ležej ga je naréditi vékšega kak pa ménšega. To so ponücali komunisti, šteri so nej ščeli delati, nego na račun onih, šteri so meli volo do dela, dobro živeti. Ponücali so nevolo lüdstva, štero je ešče nej telko po grozotaj bojne vövidlo, ka je samo v sküpnom deli rešitev človeštva. Lüdstvo je iskalo rešitve iz tej božnih pobojnskih prilik indri, kak pa je istina bila, to je v deli, pa je vervalo tem komunistom. Nači si nemremo razložiti, kak more malo lüdi kmični cilov nad cejlim národom ladati.
Te božne pobojnske prilike so nastopile po cejlom sveti, v ednoj držávi bole, v drügoj menje. Uspeh komunistov je bio odvisen od lüdskih prilik samih, posébno od kulture lüdstva.
V Rusiji ešče dnesdén te prilike ladajo. Dosta grozote i trplenja trpi tá nájvékša slovánska držáva ešče dnesdén, lakota márja lüdstvo, štero nikšega juša nema kak samo delati, pa réditi komandante boljševikov i njuve, s cejloga sveta vküp zabráne vojáke. Známo pa tüdi, ka pride cajt, gda Rusija boljševike prežené, té de Rusija gorstánola kak jáka slovánska držáva, v šteroj mo meli mi Jugoslováni velko zaščitnico i podporo.
Iz Nemčije tüdi čtémo skoron Sakši mesec o revolucijah, štrájkah. Nemčija je Vsled bojne trnok kvárna, dosta zemlé je zgübila, pláčati more velko vojno odškodnino. Záto je nej čüda, či lüdstvo pod težo teh bremen nevolo má.
A nájvékšo revolucijo, skoron državljansko, bojno vidimo v Italiji, držávi, štera se baha, kak zmágalka, štera je dosta zemlji dobila vsled bojne pa tüdi nači velki hasek má od bojne. A štrájki, nemiri, poboji med držávljani se skoron sakši dén vršijo vláda nima moči, ka bi réd naprávila. Vüpanja nega, ka bi tak kmalu réd prišo v to držávo i nevej se, kama de to pelalo.
Pobojnska psihoza je tüdi Angliji i Ameriki nej prizanesla. Tüdi v teh dveh držávah izbruhnejo štrájki dostakrát, najvékši štrájki, kak jih more svet videti. Pred pár meseci je v Angliji štrájkalo nad eden milijon rudarjev, rávnotak v Ameriki, zdaj pa se pálik ameriški železničarji pripravljajo na štrajk. I znáno je, ka v teh držávah vláda nájvékša svoboda, cejlo vládo lüdstvo samou v rokaj má, král na Angleškom je kak pri nás v Jugosláviji le nekak kronani predsednik republike.
Kak v Austriji i Madžarski ide, vidimo tü ob granici sami nájbole. Madžarska špila s svojo usodo, tüdi Italijáni ji nedo mogli dosta pomágati, v Austriji pa sakši dén čüjemo, ka je na robi propáda.
I kak je pri nás v Jugosláviji ? Perse, kak nindri na sveti, tüdi pri nás je nej posteleno samo z rožicami. Bojna je včinila preveč kvára, trebelo de ešče nekaj let prvle, kak pridemo na prilike, štere so ládaie pred bojnov. Ali edno je gotovo: naše prilike so dosta bogše kak v kakšišteri drügi držávi, či ránč je v srbskom tali naše držáve bojna vse uničila, hrame, železnice, mostove, ceste, pola.
Dönok láda pri nás lepi réd. Vsakši človek lejko slobodno ide po svojem poštenom posli, zagvüšen je za svojo življensko varnost. Kaj máš, to je tüdi tvoje, nišče ti tvojega imánja ne. jemlé kraj. Pláčaš porcijo, štera je dosta mérjša, kak v severni Madžarski ali Austriji, vse drügo je tvoje, štero lejko slobodno uddáš. Stáre
šole vse odprejte, nove se odpirajo, da lejko naša deca učenjé pridobi za bogše živlenje. Na deli vidimo vse stánove, dela kmet pridno od zorja do zájde, na delo de delavec i množi národno premoženje. Obrtniki dosta posla májo i lejpi zaslüžek. Birovije rédno svoje posle zvršávlajo, pa na skrbi má, da se nikomi nikša krivica ne zgodi. Vojska naša je organizirana kak nigdár na sveti v nikši drügi držávi. Francozi sami so to pripoznali pred krátkim cajtom, ka Jugoslávija nájbogše vojáke má. Povajo se nove železnice, mostovi, ceste se poprávlajo, železnice rédno vozijo, trštvo rédno skrbi, ka blágo pride iz enoga krája v drügi. Proračun p državnih dohodkov i izdatkov de za Ieto 1922 pokázo, ka držáva telko dohodkov má kak izdatkov, držávi nede trebelo dugá delati. Naša držáva de prva na sveti, šteroj de se to posrečilo. Strájkov nega, komunizem nima moči, od revolucije nemre biti guča.
Kak je vse to mogoče ? Záto, ár Jugoslovan po naturi je priden, réden, delaven človek, šteri nikomi ne želej božnoga, sebi pa tüdi nej. Hecari samo pri ništerni lüdi svoje cile doséžejo, velka večina našega národa ne voli tej lüdi, nego Želej po rédnom poti si zbogšati svoje živlenje, štero pa de tüdi stálno držalo.
Či je tak — i to je cejlomi sveti znána istina — što té more dvomiti o lejpi bobodočnosti naše držáve? Či šteri dvomi ali Vás heca, poglednite si ga dobro, što je tisti človek. Vej te vidli, ka je to človek brezi vole do dela, a z velkov željov do lepoga živlenja brezi dela. On želej Vás vse tá ponücati, ka bi Vi njemi slüžili, on bi samo komandirao brezi sakšega dela.
Pošteni človek dnesdén dela, eden na poli, drügi meštrijah, kancelajah ali gdeštéč, nepošten lenavi. Pošteni človek nikšega posla nema z nepoštenim človekom, či nešče sam v nevolo priti.
Tá pozovémo vse zabávljače, dvomljive, hecare, lenuhe, pa vsi, šteri ščémo pošteno živeti, na delo ! Či svojo njivo dobro obdelamo, dosta veče mo povali iz njé. Tak je tüdi z našo Jugoslávijov. Naša držáva je bogáta, mámo dosta zemlé za silje, máro, les, rudnine i drügo. Či bole mo delali, bole nam de ona dávala haske. Za pridnoga človeka je pri nás dosta beloga krüha, lenuhov, zabávljačev i hecaröv pa nam nej trebej. S svojim delom mo živeli od sébe, nej pa božnih lüdi, šteri neščejo delati.
Prekmurci, čitajte naš domači list: „Prekmurski Glasnik“.
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
23. oktobra 1921.
NOVICE
Na atreso poštne uprave. Kelkokrát se je že pisalo, ka poštni urád v Murski Soboti je nej na právom mesti. Za pošto, štera telko posla má kak v M. Soboti, trebej velki lokál, ka se more poseo rédno vršiti. V toj máloj hiši, kak je zdaj pošta, sedi pét ali več čestnikov in uslüžbencev, šteri so drügdrügomi na poti in nemrejo posla rédno oprávlati zavolo máloga prostora. Telefon vsigdár zvoni in moti drüge čestnike pri deli. Dosta božnejše pa je za lüdij, šteri po posljih na pošto idejo. Či pride več kak pét lüdi na pošto, to pa je vsakši dén, že drügi nemajo mesta v lokali. Ti morejo zvünaj státi in čakati, ka prvi odidejo. Uporaba telefona v tom lokáli pa je nemogoča. Či telefoniraš, čüje Te vsakši, šteri je notri na pošti, čüje Te vsakši, šteri na vilici mimo pošte ide, čüje Te vsakši, šteri je gdeštéč v hiši, gde pošta zdaj lokál má. Telefon moremo drágo plačüvati, ali v takšo formo, kak je telefon namenjen, ga nemremo nücati. O vsem tem se je že dosta pisalo, prosilo, prišle so že komisije v M. Soboto, preglédnoti stvár, ali vsi ti se iz nás norca rédijo. Novi, lejpi, sposoben lokál je že tü, a poštna uprava se ne gene. Z železniško upravo vréd ranč poštna uprava misli, ka lejko v Prekmurji dela, kak se nje polübi, pa ne káže nikšega zanimanja, ka bi nevoli odpomogla. Pálik zdaj pišemo o toga, pa prosimo naše merodájne oblásti, naj nam Vsaj pri tom poglédi odpomognejo, či že indri nemrejo. Vej pa to nede telko koštalo, kelko do mele oblásti nevole zavolo toga, či nam naše upravičene želje ne spunijo.
Občinski tájniki so dozvoljeni za Prekmurje, štere de držáva plačüvala. Opozárjamo na oglás okrajnoga glavárstva v tom poglédi, štero na drügom mesti prinašamo.
Častitim župnim uradom se dá naznánje, ka trbej na krstne, mrtvaške pa zdávanske liste kolek za 5 dinarjev (20 K) gordjáti, nej pa za 8 K, kak je prvle bilo.
Senje v Murski Soboti. Trejzovo senje je že dugo nej melo tak veliki obisk kak zdaj v tom leti. Dosta trgovcov je prišlo z več tühinski várašov, z Maribora, Čakovec, Ptuja, Ljutomera, D. Lendave in ešče z Varaždina. Lüdstva trno dosta bilo. Dosta živine so tüdi vküp prignali, ali primemba je slaba bila, samo na vékše stáre krave so po fál ceni küpüvali, tá lepša i žmetna mára je pa vse nazáj ostála — kak naši mesárje právijo— za volo toga, ka je granica zapreta, so nej küpüvali. Mi pa mislimo, ka za volo špekulácije !
Ogenj. V preminočem tjedni je v Bákovci na marofi več oslic slamé zgorelo, štero so deca vužgali, sreča ka je sekolerano bilo.
„Jugoslávija“, ljubljanske novine pišejo, ka do madžárski fiškáliši v Prekmurji žgübili pravico zastopati stranke pred birovijov, dokéč nedo dolpoložili skušenj, ár se je vöpokázalo, ka nepoznajo naše právde nonč nej našega guča.
Železnica Murska Sobota—Ljutomer— Ormož. Na seji ministerskega sveta je minister za sociálno politiko dr. Kukovec naprej prineso pitanje zveze Prekmurja in Ljutomer delajočega mosta. Za té most je dovoljen kredit v znesku en milijon kron. Minister dr. Kukovec je na dalje zahtevao, da se náj včasi razpiše konkurz za Zidanje železnico M. Sobota—Ljutomer—Ormož. Štero je za to zidanje že zagotovljen kredit v notranjem državnem posojilu, minister zaobračaja je obljübo, da bode na tom delo, ka kak nájprvle se razpiše konkurz, po šterom bi sprotoletje že začnoli železnico réditi.
Iz pošte. Od 1. novembra 1921 dalje se vršijo pri poštnih uradih vsa vplačila in izplačila tudi v čekovnem prometu v dinarski veljavi. Od tega dne se vrši računsko polaganje pri vseh poštah v kraljevini samo v dinarski veljavi — Za zimsko dobo so se skrčile uradne ure pri poštnem in brzojavnem uradu v M. Soboti ob delavnikih na čas od 8—12 in 14—16 ure ob nedeljah in praznikih od 9—11 ure. — Brzojavna in telefonska služba pa se vrši vae dni neprtrgano in se ob vsakem dnevnem in nočnem času lahko brzojavi in telefonira.
Novi odbor Jugoslov. Matice. Na izrednem občnem zboru Jugoslovanske Matice v M. Soboti, dne 15. oktobra 1921 je bil izvoljen sledeči odbor : G. Cerkevnik Rado, uradnik pri okr. agr. uradu, predsednik ; g. dr. Goljevšček Jože, odvetnik, podpredsednik ; g. Habjan Rudolf, sodni kanclist pri okr. sodišču, blagajnik ; gdč. Novak Francka, uradnica pri okr. glavarstvu, tajnica ; g. Svetina Anton, vladni komisar, odbornik ; g. dr. Robič Maks, profesor, odbornik ; g. Bole Andrej, carinski uradnik, namestnik ; g. Nišelvicer Slavko, poštni sluga, namestnik ; g. Brumen Joško̒' trgovec v M. Soboti, pregledovalec računov ; gdč. Zelnik Marija, uradnica, pregledovalka računov ; g. Boris, učitelj v Gornji Lendavi, delegat in gospa Tilka Prelog, učiteljica v M. Soboti, delegatinja.
Nesreča na Gorici. Šiftar Franc posestnik je v pérnjeki na gospockom drva trebo in v tom deli je eden bor na njega spadno, šteri njemi glavo notri podro in v pleči več mestaj čonto stro, malo vüpanja, da živ ostáne.
Potni listi. Okrajno glavarstvo razglaša : Ministrstvo financ, generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu je z odlokom z dne 14. marca 1921, br. 2827 odredilo, da naj oblast ki izdajejo potne liste, o priliki izročitve potnega lista prosilce, ki so po večini siromašni, priposti ljudje, poučijo, da naj vložijo prošnje za povračilo vplačane takse v slučaju opustitve potovanja v 30 dneh od dneva vročitve potnega lista odnosno tekom 30 dni po odklonili vizuma na potnem listu, kar si je treba potrditi od dotičnoga konzulata, pri onem oblastvu, ki jim je potni list izdalo. Nepravočasno vloženim prošnjam ni mogoče ugoditi. Na to opozarjam oblastva, ki izdajajo potne liste posebno glede na to, da amerikanski konzulati z ozirom na novi amerikanski naseljeniški zakon vidirajo samo omejeno število Potnih listov in se bo sedaj večkrat zgodilo, da stranke, katerim se je izdal naš potni list, nebodo dobile konzularnega vizuma.
Iščejo se tajniki. Na podlagi pooblastila pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za notranje zadeve v Ljubljani razpisuje podpisano glavarstvo radi nezadostnega števila prekmurskih reflektantov 10 mest občinskih tajnikov v Prekmurju. Prosilci naj vložijo prošnje do 10 nov. t. 1. pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. Vlogam je preložiti : 1. Krstni list, 2. domovnico, 3. nravstveno spričevalo, 4. zdravniško spričevali, 5. Učna spričevala in druge izkaze vsposobljenja ter morebitne dokaze o dosedanjem službovanju. Tajniška služba bi bila zelo primerna za vpokojene orožnike, invalidne podčastnike, finančne stražnike in dijake, katerim je iz kateregakoli si bodi vzroka onemogočeno nadaljevanje študij itd. Tajniki bodo nameščeni za enkrat začasno z mesečno plačo 1000 K, v večini slučajev s prostim stanovanjem in kurjavo. — Okrajno glavarstvo v M. Soboti, 15. okt. 1921.	Lipovšek.
V Lemerji pri mári nesreča skorom od hiše do hiše odi. Pred krátkim cajtom je ednomi posestniki en konj prejšo in zdaj pred pár dnévami pa posestniki Vlaj-i edna kobila in posestnik! Škrileci edna kobila je prejšla, pri toj nesreči posestniki okoli 18—20 jezero kron kvára májo.
Darovi za Jugoslovensko Matico. V nabiralniki pri oddelki drž. policije v M. Soboti se je nabrálo v meseci septembri 435 K. Gosp. Vidmajer je nabrál v drüžbi v Cankovi 340 K. g. Rado Cerkvenik je daroval 10 K. Na poslovilnem večéri gdč. Marice Tilly se je nabrálo v prid Jugosl. Matice 260 K. Gosp. Metlovec, orožnik Dol. Lendava je daroval 1 K. Vsem darovalcem prisrčna hvala ! — Kdor Jugoslovan ta član
Jugoslovanske Matice !
LISTEK.
Veselični davek
po tar. post. 99/a taks. zak. z dne 27. 6. 1921, Služb. Novine kr. SHS št. 152, Ur. 1. za Slovenijo kos 100 št. 259.
IV.
Odmera in pobiranje davka.
A.) V s t o p n i c a.
Veselična takša in sicer po 10% ozir. 20%, — kakoršen značaj pač ima dotična zabava, — odmeri se od vrednosti vstopnic, in sicer od celotno vplačanega zneska. To velja za vstopnico za jeden vstop ali za vstope v eni seziji (sezonske karte) ali za določeno število vstopov (abonement), kjer se računa taksa od skupno vplačane vstopnine. Vsaka vstopnica mora se dati 24 ur pred prireditvijo pri davčnem uradu žigosati. Vstop k zabavam brez žigosane vstopnice je strogo kaznjiv.
Vstopnice morajo a) biti vezane v knjižice
in b) imeti označeno vrednost in c) tri dele juksto, talon (vstopnica) in kupon n. pr.:
Vstopnic, ki ne odgovarjajo tem jormelnim predpisom, se ne žigosa, in se od nepredpisanih vstopnic v slučaju nerazprodaje ne more povrniti takse. Lastni interes podjetnika zahteva tedaj uporabo samo vstopnic, ki odgovarjajo predpisom.
Prireditelj zabav mora nadalje dostaviti dan izdaje na vstopnice. Nadalje mora osobje, ki kontrolira vkod k zabavi, odtrgati od vstopnice kupon, tako, da ostane stranki samo talon. Če kupon ni odtrgan, smatra se vstopnico kot dvakrat porabljeno in se kaznuje po čl. 61 taks. prev. z globo od 20 do 200 din. (80—800) oziroma 1000 din. oziroma 2000 D (8000K).
B.) Kjer pri društvih, klubih in vseh drugih udruženjih upravičuje članska karta k prostem vstopu k društvenim prireditvam, se pobira 10 % ali 20 % taksa (po značaju prireditve) od letne
članarine, kateri je tudi prištevati upisnino, če presega 5 D (20 K). Odmerilna podlaga je tedaj celotna svota od članov vplačane oziroma tudi vpisnine. To takso odmerja krajevno pristojni davčni urad, kadar priredi društvo zabavo, ki je podvržena taksi. Društvo je obvezno vsako tako prireditev 24 ur poprej prijaviti finančnemu oblastvu.
C.	Vstopnina brez vstopnic. V tem primeni voditi mora prireditelj poseben seznam oseb, ki so plačale vstopnino kakor tudi zneska, ki je vplačan po posamezni osebi. Ta seznam mora prireditelj zabave podpisati in takoj drugi dan izročiti davčnemu uradu, ki pobere veselični davek od celoletnoga zneska vplačane vstopnine, če ga ni o priliki kontrole že pobral državni organ.
D. Prostovoljni prispevki so podvrženi taksi od skupnega uplačanega zneska, ne glede na to ali se pláčuje prostovoljni prispevek samostojno ali poleg vstopnine pri blagajni sami ali pred prireditvijo. Prireditelj mora v svrho kontrole voditi natančno seznam kakor pod C.), istega podpisati in takoj drugi dan po prireditvi izročiti davčnemu uradu v svrho plačila takse. Seznamek
23. oktobra 1921
PEKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
Tešanovski hujskáči. Da je dné 19. sept. t. l. telko lüdi prišlo iz Tešanovec v M. Soboto demonštrirat pred razmejitveno komisijo, tomi zrok je ondotni župan, Štefan Flisar, Jožef Kühar i Franc Koložvári ; tej gospodje so bilij najmre ti prvi, ki so šteli gorponücati po neprávoj poti njim v roke pridočo polo, štere je komisija nücala pri obmejni občinaj. Nej se njim je pa posrečilo njihovo noro miseo udejstviti, ár je orožništvo zasledilo i návčilo, da so takše pole jedino za obmejne občine bile dáne tiskane i nikak nej za Tešanovčare; tüdi imenüvani gospodje so nakonci konštatirali, da je to istina.
Zborovanje zavüpnikov JDS v Ljubljani. Preminočo nedelo so se zbráli v Ljubljani na zborovanje zavüpniki Jugoslov. Demokrátske Stranke iz cejle Slovenije. Prišlo jih više 500, štere so pristáši té partáje tá poslali. Na zborovanji je poročao miništer g. dr. Kukovec o dosedanjim deli stranke, štera je izmed vseh partáj Jugoslavije nájveč istinsko za lüdstvo delala brezi sakšega kričanja. Poslánec dr Žerjav je gučao od organizaciji partáje in od bodočnem deli. Sklenilo se je dosta resolucij o tom poglédi, kak se naj vérstvene prilike cejle držáve in posameznih stá-nov pobogšajo, posébno tüdi vrednost našega de-nárja. Resolucije prinesémo tüdi v edni prihodnjih numeri našega lista. Zborovanje je vöpokázalo, ka je Jugoslov. Demokrátska Stranka jedina za lüdstvo brigo imajoča partája in ka je nájjačja partája v Jugosláviji.
Automobilski promet. Naša tozadevna notica glede postajališča za automobil v najbolj prometni ulici našega mesta v »Cerkveni ulici« je imela uspeh, ker opažamo, da se automobil sedaj redno ustavlja pred hišo trgovca g. Brumena, to je pred hišo, kjer se nahaja poštni urad. Automobilna družba je na ta način ustregla želji potujočega občinstva in ji bodi na tem mestu zato izrečena hvala in priznanje. Zelo umestno in potrebno pa bi bilo, da se nekaj ukrene glede širše objave voznega reda. Na hotelu Dobraj vidim nabit vozni red, kateri pa že dalje časa ni večveljaven. Natančni vozni red naj bi se na večih vidnih krajih, na najbolj prometnih mestih nabil in ob enem tűdi po gostilnah in kavarnah, po trgovinah in pisarnah, da je potujoče občinstvo takoj in na najenostavnejši način podučeno, ter ni treba povpraševati po vöznem redu. Tudi večkratna objava po časopisju naj se uvede ampak ne samo v Prekmurju izhajočih listih temveč v vseh listih. Priporočati bi bilo, da se dopošlje vozni red tudi v vse javne lokale in urade preko Mure, v kraje ki imajo kaj stika z Prekmurjem ! Naj se tej želji v najkrajšem času izvoli ustreči. Prosimo.
Na naslov odgovornega urednika „Novin“. So ljudje, ki se trudijo, da bi se odlikovali z dobrimi lastnostmi in vrlimi dejanji ; so pa tudi perverzni ljudje, ki se trudijo, da bi se odlikovali s podlostjo. Tak zavržen človek je
tudi Vaš sobočki dopisnik, kajti njegov dopis v 42. številki »Novin«, je pač višek podlosti, ki jo je zmožen ta moralno propali človek. Očita našim oblastim, da so radi tega zaprli ogrske odvetnike, da bi imeli slovenski odvetniki, ki so se tu naselili, več zaslužka ; očita stanovanjski oblasti, da je Kleinrathovi familiji radi tega vzela stanovanje, da bi jaz »na navidezno pošten način« mogel to stanovanje prevzeti. Konečno zahteva, naj se meni odvzame pisarna, da se bo potolažila njegova poštena duša ! Gospod urednik ! Ali nič ne Pomislite, kaj delate ? Že večkrat ste nasedli temu človeku in priobčili njegova lažnjiva in podla poročila; kako je mogoče, da ste priobčili to zadnjo lumparijo ? Upravičeno Vas lahko zadene očitek, da zagovarjate madžarske hujskače proti našim oblastim in da kritizirate lahkomišljeno upravičene ukrepe naših oblasti. Ne služite več kot orodje nepoštenemu človeku, ki nastopa proti meni iz osebne maščevalnosti in osebnega sovraštva, temveč imejte pred očmi, da je tudi Vaš list poklican služiti narodnim in državnim ciljem, ne pa zato da odklada v njem svoje smrdljive odpadke moralno propalega človek.	Dr. Igo Janc.
Občni zbor »Dijaške kuhinje« se vrši v soboto 22. t. m. ob 20 uri v »Čitalnici«. Odbor.
Nesreča v Brezovci. V preminočem tjedni je Banko Anton v mlinišči na gospockom joške trebo. Edna joša je ponesreči nanjega spadnola, štera ga je tak vdárila, ka je omedlo in so ga komaj gor zbüdili. G. Zdravnik je konštantero več streti rebrov, v levoj roki i pleči mogoče, da je čonta počena, mož je jáko betežen in več mesecov de v posteli mogo ostánoti.
Orkan. Pred ednim tjednom je v Kanadi strašen orkan besno. Več občinaj in várašaj je cele hiše sprevrgo, telefonske in brzojavno soje je na dvoje spotro, sto léjt star rást je skorenjom vréd zemléj vtrgno in pol kilometra daleč odneso, gde ga je tak v zemlo lüčo, ka tam zdaj znovič rasté. Dosta lüdi ranjenih.
Izkaz darov za »Dijaško kühinjo od 1919 — 1921. Slovensko žensko društvo, Maribor K 6000 ; Zadružna zveza v Ljubljani K 1000 ; Gosp. zadruga v Gornji Radgoni, Posojilnica Celje, Posojilnica Maribor K 500—500 ; Okrajno sodišče v Murski Soboti K 486; Uslužbenci v Murski Soboti na mesto venca za umrlega četovodja Kaplan-a K 333 ; Jožef Klekl, župnik v. p. v Črenšovcih K 217·37 ; Podružnica mariborske eskomptne banke v Murski Soboti, Peter Majdič, Celje, Ljudska posojilnica v Ljubljani K 200—200 ; Leskovčeva Irena, v Beogradu K 133 ; Anton Štrekelj K 120 ; Ljudska posojilnica Celje, Kmetska posojilnica Ptuj, Dr. Čerinka, Polzela, Prof. dr. Slavič, Uradništvo državne licejske knjižnice v Ljubljani, Jožef Čizek, Jarenina, Hartner, Ascher, Fürst in sin, Jožef Benko K 100—100.	(Dalje prih.)
ŠOLSTVO.
Imenovanje : Šoberl Andrej, za pom. učitelja v Ižakovcih. Ema Kladova, za pom. učiteljico v Bakovcih.	
Odveze iz službe : Alojz Ficko, pom. učitelj v Sredici, ker ni nastopil svoje službe v Markovcih.
Slika kralja Aleksandra 1. mora biti v vsakem razredu. Slike se dobijo »Projetni salon« v Zagrebu, llica 54 in pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Istotako mora imeti vsaka šola narodno zastavo.
Zavarovanje drž. šolskih poslopjih v Prekmurju. Vse državne šole so se zavarovale v znesku po 30.000 kron ; ta znesek se sedaj zviša na 50.000 oziroma do 100.000 kron in se zavarujejo tudi gospodarska poslopja. 
Vpis 7 % državnega posojila. Učiteljstvo v Prekmurju je podpisalo 69,400 kron državnega posojila.
Podpisovanje državnega posojila. M. Sobota: Rado Jurko, okrajni šolski nadzornik 1200 K, Gustav Čižek, prideljen učitelj okr. šol. nadzorniku 1200 K, Janez Preinninger, nadučitelj 800 K, Draže Črnko, učitelj 1200 K, Malka Osterčeva, učiteljica, 800 K, Terezija Horvat, sluginja 400 K, Janko Korže, ravnajelj 2000 K, Antonija Kač, učiteljica 2000 K; Turnišče : Ante Trinajstič nadučitelj 800 K, Franc Gumilar, učitelj 800 K ; Čentiba : Julija Zaunfuchs, učiteljica 800 K, Franc Berden, učitelj 400 K ; Srednja Bistrica : Vilko Potnik, Voditelj 4000 K ; Brezovci : Josip Čuček, učitelj-vodja 1000 K ; Satahovci : Filip Babič, učitelj-voditelj 1000 K; Cankova : Karol Kočar, j nadučitelj 800 K, Josip Mešnark, učitelj 400 K ; Pertoča: Leopold Kolarš, nadučitelj 1000 K, Terezija Kolarš, učiteljica 1000 K ; Žižki : Sestra Ladislava Pavel, voditeljica 400 K. (Dalje prih.)
POLITIČNI PRÉGLÉD.
Jugoslavija. Finančni minister Kumanudi je odpotüvao v Francijo in Anglijo zavolo posojila, štero má dobiti naša držáva v teh držávaj. To posojilo má za cil, ka se vrednost naši penez podigne.
Madžarska in Austrija sta se zavolo zapadne Ogrske zglihala. Zapadno Ogrsko dobi Austrija, mesto Sopron in ništerni okoliški kraji do glasüvali, ali ščéjo spádnoti pod Madžarsko ali Austrijo. Mála ántánta je proti tomi protestirala, ár ne dozvoli v nikšo formo kakšištéč spremembe na trianonskom mirovnom kontraktuši.
V Ameriki grozi štrájk železničarov, ár so pláče njim znižali. 90 % železničarjev je glašüvalo za štrájk ; či do štrájka pride, de to nájvékši železnicarski štrájk na sveti.
Grška in Turška se ščéta zglihati, pa bojno skončati. Obej držávi ste v toj vojni dosta trpele, gvinala pa nej ni edna.
pred prireditvijo danih prispevkov je priložiti se- j znam pri blagajni vplačanih prispevkov. Če se pri kakšni prireditvi poleg določene vstopnice (brez vstopnice) plačuje še prostovoljni prispevek je j voditi seznam v dveh rubrikah za vstopnino in za 
prostovoljne prispevke.
Kjer se pa izdajajo vstopnice, morajo se dati iste brezpogojno žigosati.
E. Prost vstop. Pri prostem vstopu k prireditvam, kjer se ljudje zbirajo radi petja, glasbe, plesa itd. v prostorih in lokalih, kjer se prodajajo pijače in jedila, se pobira povprečna taksa, katero proračuni davčni urad ali finančna kontrola, ozirajo se pri tem, da : 1.) Velikost lokala, 2.) številu sedežu, b.) vrsta in trajanje zabave, 4.) domnevano število obiskovalcev in druge okolnosti. Na podlagi teh podatkov ugotovi se sorazmerno z vstopnino, ki je v dotičnem kraju pri enakih okolščinah običajna, izenačena vstopninska vrednost, ki je podlaga za odmero 10 % ali 20 % veselične takse. Primer :
Za nočni koncert v kavarni Boroš v M. Soboti pri prostem vstopu ozirati se je na primer 
na to, da ima ista 4 prostore, vsaki po 40 sedežev, skupno 160 sedežev. Ker se domneva pri Srednjem obisku, da bode izmenoma na en večer obiskovalo ta koncert 160 oseb in je v M. Soboti običajna vstopnica za takovrstne koncerte recimo 6 K, znaša zenačboma ugotovljena vstopninska vrednost 160x6 960 K, takša 20 % = 182.
V.
Dolžnosti k naznanitvi.
(čl. 47 odst. 2, 5, 6, 7, 8, 12, 50 taks. prav.)
a) Kdor zahteva ugodnosti 10 % takse, mora doprinesti potrdilo pristojnega prosvetnega poverjeništva v Ljubljani o značaju prireditve.
b) Pri zabavali z vstopnino brez vstopnic ali prostovolnim prispevkom, voditi se mora seznamek po predpisih odstavkov 5, 6, 7, 8, 9 čl. 47 taks. pravilnika.
c) društva in klubi morajo vsak upis ali izbris člana najkasneje v enem mesecu priobčiti davčnemu uradu.
d) vsaka prireditev mora se prijaviti 24 ur prej in sicer pri stalnih obratih, predno sploh začno
s prireditvami z označijo št. predstav na en dan, 
vsi drugi pa pred vsako prireditvijo posebej. Vsaki taki prijavi priložiti je dovolilo dolitičnega ali občinskega oblastva, ki mora biti opremljeno s kolekom po tar. postavki 99 s 5 D (20 K) za vsak dan prireditve; po v pogledu se to Potrdilo vrne stranki. Pri zabavah s prostim vstopom priporoča se, da prireditelji takoj naznanijo podatke, ki so odločilni za odmero povprečnine, kakor so navedeni pod IV D). Prireditve je prijaviti pri davčnem uradu ali pri oddelku finančne kontrole, ki so pristojni za kraje, kjer se prireditev vrši. Vstopnice žigosa pa vsikdar le davčni urad.
Tudi policijsko (politično oblastvo), kakor občinsko predstojništvo (županstvo) mora v slučajih kjer izdaja dovolilo za kakšno prireditev, prijaviti 24 ur poprej dav. uradu oz. finančni kontroli (odst. 31 čl. 47 taks. prav.)
Kdor prireja zabave brez dovolil policijskega ali občinskega oblastva, ali ne zahteva tega dovolila 24 ur poprej in ne plača takse, se kaznuje z 10 kratnim zneskom takse po tar. post. 99. 
(Dalje prih.)
Stran 4
PREKMURSKI GLASNIK
23. oktobra 1921.
GOSPODARSTVO.
Dovoljenje paše, trave in nastelje po gozdovih.
Kmetijska družba za Slovenijo sporoča, da od vseh stranih z dežele prihajajo vesti o izredni suši in o velikem pomanjkanju krmil, ki sili živinorejce, da za vsako ceno prodajajo svojo živino, ker je že sedaj nimajo s čim krmiti. Kmetovalce je že strah pred zimo, ker se boje, da njim bo propadlo še ono malo živine, kar so jo primorani pridržati si zaradi mleka, gnoja in poljskih del. Neprestano povprašujejo Kmetijsko družbo ali se bo izvedla kaka akcija za nabavo krmil in na koga se naj obrnejo za seno.
Kmetijska družba je sicer nameravala nakupiti nekaj sena iz Italije, toda zaradi naraščajočih cen v tej državi kakor tudi zaradi naše neprimerno niske valute je ta dobava za sedaj nemogoča. Edina pomoč obstoji torej v tem, da naši kmetovalci izkoristijo vse ono, kar je doma razpoložljivega za krmo. Pokrmiti bodo morali ne samo vse dobro in slabo seno, ampak tudi vse slabo slamo, v kolikor so je pridelali na domáčih njivah.
Kmetijska družba je naprosila oddelek za gozdarstvo, da izda oklic vsem gozdnim posestnikom v Sloveniji, s pozivom naj dovolijo v svojih gozdih pašo živine tudi drugim živinorejcem, ki imajo sami premalo pašnikov, če ne brezplačno, Vsaj proti mali odškodnini, nadalje naj ti gozdni Posestniki pripuste, da se pridobiva vsa po gozdih rastoča trava za klajo ter ista nakaže revnim posestnikom, ki majo živino, a ne dovolj zemljišč ; slednjič naj ti dovolijo, po svojih gozdih grabljenje listja za steljo, da se s tem prihrani slama za krmo živine.
Ustrezajoč tej prošnji izdal je oddelek za gozdarstvo v Uradnem listu sledeči oklic gozdnim posestnikom :
»Vsled izredne süše, nastalo je v Sloveniji veliko p o m a n j k a n j e krmil za živino. Ker se bo porabilo slamo za krmo, bo primanjkovalo. tudi stelje, in stem za bodoče leto tudi gnoja.
Temu se da vsaj deloma odpomoči s tem, da se izkoristi trava po gozdih in da se porabi za nasteljo listje, kar ga bo v gozdih na razpolago.
Zaradi tega vabim lastnike gozdov, da letos izjemoma dovolijo živinorejcem ali brezplačno ali proti primerni odškodnini grabljenje listja po svojih gozdih, v kolikor ga sami ne rabijo, v svrho naprave zadostne nastelje.
Razen tega naj gozdni posestniki sedaj jeseni ali brezplačno ali proti primernemu plačilu dovolijo pašnjo in izkoriščanje trave po gozdih— seveda le tam, kjer bi to gozdovji ne škodilo in kjer se to sme iz gozdnopolicijskih ozirov dopustili — da bo živinorejcem mogoče, čim dalje vzdrževati živino na prostem, s čemur se bo pripravljena krma ohranila za zimske mesece.
Tri mesečni keramični (lončárski) tečáj na srednji tehnični šole v Ljubljani. Lončarska obrt je prinas v Prekmurji trno razširjena dosta bole kak gde štéč v Sloveniji i tüdi dosta lepoga zaslužka prinesé našim lončarom. Ali Prinas v Prekmurji rávno tak, kak v cejloj Sloveniji v slednjem cajti pomali doli ide za volo toga, ár naša mladina se ráj drügo meštrijo včijo, v šteroj lepšo eksistenco nájde. Da bi lončarska obrt, ki je nej samo prinas v Prekmurji, nego več krajih Sloveniji ešče gnes den jáko razširjana kak domáča industrija se povzdignila na višjo stopnjo, je urad za pospešivale obrti Jugoslávije v Ljubljani nastavo posebnega keramičnega učitelja na srednji tehnični šoli, ki bi lončárske učence tak praktično včio. Prvoga novembra se otpré prvi 3 mesečni strokovni keramični (lončárski) tečaj. Natančnejše informácije, dá Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani. Našim lončárom bi te tečáj jáko dober bio i što ščé vto šolo oditi naj piše zgoraj imenüvani naslov.
Na znánje.
Podpisan ne priznam in ne bom plačeval nobenih dolgov nigdar po ženi H e l e n i, rojena Pertoci iz Tišine, Štev. 44.
Tišina, dne 18. oktobra 1921.
Dšuban Janoš mož.
Prodate se 2 hiši
v Tišini pri cerkvi. Trgovina, 4 plügov oratje zemlje. —- Več se izve istotam pri
Janez Dšubani do 15. novembra.
Seno.
Kdor želi kupiti večjo množine Sena, naj zglasi pri Jugosl. kreditnemu zavodu v M. Soboti ali Dolnji Lendavi, kjer dobi vse natančnejša tozadevna pojasnila.
Ritka alkalom !
Birtok !	Ház !
Siplics István, Sebeborci, házszátn 18, eladja 15 magyar holdból álló birtokát házzal és melléképületekkel együtt. A birtokán van egy uj ház felépitéšéhez szükséges fedőzsindely és kész tetőzet. Akinek módjában ali az árat dollárban fizetni, olcsóbban kapja.
Tehát vigyázat,     amerikaiak !
TRÜGE
(škrinje) za mrtve v vsákoj velikosti in vse mrtvaške potrebščine se dobijo pri ALBIN SAGADINI v Beltinci.
Naročili ste si že naš domáči list
Naročnina na celo leto 80 K, na pol 40 K
Juni teRpetiNSKI
Krenn za elegantni svet. Dobi se povsedi!
Izdeluje: „SLAVIA“ fabrika kemični izdelkov d. d.. Zagreb, Ilica 23.
Šteinkol in drva
se dobijo pri Czipoth Viktori
trgovina z lesom, drvam in premogom,
Murska Sobota.
RAZGLAŠÜJTE v „PREKM. GLASNIKI“!
Redka prilika !
Posestvo !	Hiža!
Siplič Štefan v Sebeborci, hiš, št. 18. odá svoje vérstvo, štero je iz 15 vogrski plügov zemlé i hrambe. Na grünti se nahája za edno novo hižo zidanje zadosti cigla, pokrivátji cigeo i gotov rušt. Ki b mogao ceno v doláraj doljpláčati, bil si njemi dálo falej.
Torej pozor, Amerikanci !
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki I. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
ALBIN SAGADIN
trgovina z ledrom
v B E L T I N C I, (Prekmurje).
eterka Ivan
Železna trgovina v M. Soboti,
Šolska ulica (poleg Peterkove gostilne).
Priporočam vsefelé Železno blágo, kak šine, obroče, plüge, dobro škér za meštre, motike, lopate, rasoja, grable, lance, cveke, pumpe za stüdence, ménše i vékše šparhete i péči, železne križe, posodo, fárbo itd., nadale tüdi špecerijsko blágo po nájnižjoj dnevni ceni.
Odgovorni urednik : Talánvi Franc. Tisk:
„Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika“.