Kateri peklid še imii bedočnsst? Ser'"i po koačaaem šolskem letu in ob aastopu velikib počitaic priaaša časopisje pregled vseh pclclicov, ki imajo izgled za bodočaost ia daje staršem nasvete: katerih staaov se naj oprime v aaši državi šolaaa mladiaa, da bo pri kruhu ia preskrbljeaa za življeaje. Kakor je videti, se aismo v teh desetih letih, odkar smo začeli ter koačali vojao in se oprijeli nove dižave, veliko aaučili ia glede marsičesar bi še daaes labko trdili, da smo v vojskiaem času. Za časa vojae sm'o lahko izprevideli, da višja šolska izobrazba še nikakor ni vse aa svetu, da ai naslov doktor aobedea porok za življeajsko preskrbo ia da ai maturitetno spričevalo zagotovilo: posestnik tega zrelostnega spričevala se bo res oklenil poklica, kateri mu bo zadostoval v življenju ia * katerem bo koristil človeštvu. Daaes moramo žalibog beležiti, da stojimo pred preaapolajeajem takozvaaih akademičaih poldicev (poklici, ki zahtevajo višješolsko izobrazbo). Ia ravao to preaapolajeaje aas navdaja s strahom, ker gredo v zgubo naše duševao največje ter aajboljše moči. Kratek pregled posameznih poklioov . Od poklicov, ki zahtevajo višješolsko izobrazbo, je bogoslovje še ediai, kamor je aaval po koačani vojni malodaae popolaoma preaehal. Izvzemši Sloveaijo so bogoslovna semeaišča skoro čisto prazaa, ni več kaplaaskega aaraščaja. Veliko je župaij katoliških ia ipravcslavaih v aaši državi, ki aiso zasedeae od župnikov, ampak opravlja po dve ia še več far ea župnik. Nekaj, česar mi v Jugoslaviji aimamo ia kjer ne moremo beležiti nobeaega napredka, moramo p>osebao omeniti, to je: zaaimaaje za širao polje poljedelstva. Jugoslavija kot izklfučao agraraa država aima, izvzemši Sloveaijo, poljedelskih sredajih ia strokovaith šol. K'ot eao paaogo teh dveh ravaokar omeajeaih šol beležimo vrtaarstvo. V bogati in rodovitai Jugoslaviji jc vrtaarstvo tako aa aeznatai ia niziki stcpiaji, da ne prihajejo aaši trgi glede zeleajave niti v poštev. V vseh drugih državah igra vrtaarstvo važao ulogo ia priaaša ogromae dobičke posamezaikom kot splošnosti. Pri nas pa se Tazvea Dalmatincev ia Primorcev ae more odkičiti aobedea cče, da bi dal svojega siaa študirat za vrtnarja. Na tisoče uradnikov pri nas danes jadikuje ia se pritožuje, češ: krojaču ia čevljarju se godi daadanes mnogo bolje aego državaemu uradniku, a kljub temu ae opazimo v resničaem življeaju tozadevno nobenega preckreta. Rokodelskem poklicu se posveti mladina le v tem slučaju, ako jej v šoli ne gre. Pred kratkem je zborovalo v Zagrebu advokatsko društvo ia so dognali, da je v Zagrebu 280 advokatov ia da pride na 450 prebivalcev po edea advokat. Kakor v Zagrebu je glede advokatov po vseh drugih mestih ia trgih. Celo v Bosai, kjer je bilo pred leti pomanjkanje advokatov, jih je daaes že veliko preveč. Komaj je miaulo eao dobro lelo, ko so postali na zagrebški zdravniški visoki šoli naši prvi zdravniki doktorji in danes ae vejo ti mladi gospodje kam. Od Jugoslovanov postaae v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in v inozemstvu na leto .približao 400 aovih zdravnikov. Še par let ia tudi zdravniška mesta bodo pri nas ravno tako preaapolajeaa kot so advokatska . O preobilaem številu profesorjev v naši državi še daaes nikakor ae moremo govoriti, ker je še po naših srednjih šolah dovclj profesorskih mest prostih. Treba pribiti, da je v delih aaše države, ki so bili poprej pod Avsrrijo, veliko preveč sredajih šol ia ima že vsako gaezdo v Bosai ter Liki svojo lfistao ginvnazijo. Ako se bo zmanjšalo in skrčil'0 število srednjih šol, kar se bo radi štedenja moralo ^goditi, bo tudi pri aas preveč profesorjev. Kar se tiče tehničnih-inžeaerskih znanosti, bodemo kmaiu tudi v aadprodukciji. Pred par leti je vse vrelo k trgovskim strokam v takozvaae trgovske šole. Te trgovske šole so aam dale v resnici le trgovske uradnike, ki so daaes zaposleai po bankah ih zasebnih pbdjetjih. Kakor znano, so začele banke ia privataa podjetja v zadajem času znatno skrčevati števiio nastavljeacev ia tudi v trgovski stroki romamo znatni nadprodukciji aasproti. Manjka pa nam res praktičnih trgovcev, v te;n oziru ni aaraščaja, ki bi prevzel trgovine za že onemoglim očetom. Manjka pa takih trgovsko naobraženih Ijudi, ki bi znali novoustanovljeaa trgovska podjetja iz malega povzdigaiti v aekaj velikega ia res dobičkanosnega. Ob koncu naših kratkih razmotrivanj glede poklicov ia ajihovega izgleda za bodočnost hočem po zagrebškem listu »Der Morgea« pribiti obžalovanja vredno dejstvo: naša država še do daaes nima po večjih mestih posvetovalaic glede izbire poklicov. Take posvetovalnice aajdemo po vseh večjih mestih drugih držav; pri nas pa mora kmetski oče ali vzgojitelj ia pa tudi šoli odrasli fant odloeiti sam: kam, v kateri staa ia poklic, da bom preskrbljea za življeaje? V aaši državi imajo danes še največ izgleda za dobro bodočnost faatje, ki se odločijo za: poljedelski, gozdarski ter vrtaarski študij, ali pa se posvetijo kakemu rokodelstvu, ki ediao ae more propasti nikoli! ;•¦