Koderčija in mletvina.
Glad je kej čuden kuhar, — on ume hrano tako pripraviti, da je brez zabele in brez soli vendar okusna. O polajšanju solne cene še zmiraj milo upamo. Kakošna se bo nam za zabelo godila? To sam Bog ve; zakaj tudi v tej reci se svet obrača, pa za nektere njegove prebivavce kej nevgodno! Dokler se je podzemljic (krompirja) pridelovalo, je Ložka, Potoška in Bloška okolica dokaj opitanih prascev v Terst poprodala; pretečeno leto so pa še nekteri odtod za svojo hišno rabo speh (slanino) v Terstu kupovali! Scer se pri kakšnemu mlinarju še najde, drugod pa pri kmetih je tukej debel prasec skorej bela vrana.
Več vasi je že tu, kjer čez zimo ni v svinjaku kermaka. Pomladi prasčarji iz Dolenskega, Štajarskega. in Horvaškega cele jate prascev priženejo, kijihpojako visoki ceni in tudi na brado poprodajo. Kaj pa je kupčija na brado? bi tisti naj umevniši povedal, ki je pri-moran se ž njo pečati. Medlo svinče na brado kupiti, se pravi, ga čez leto pridno rediti, da se vendar v jeseni, ako se pitano po sreči proda, prasčar odrajta. To se pravi kmetovati, da je gorje! Sveoska kupčija tedaj na brado že več let gerdo kmetu guli brado.
Pa tudi neke pijavke v zdanjih siromaških okoljši-nah dovelj zlega napravijo. Pa to niso pijavke tiste baze,
—    106   —
ki jih Lahi na vozičkih z oslovsko vprego iz Karlovca vozijo, kjer jih na desni strani Kope po močvirju na mir-trike naberejo.
Te pijavke s svojim serkanjem so za človeški rod prave dobrotnice; one marskteremu bolniku k zdravju pripomorejo. Druge pijavke pa, ki v mlakah in močvirju ne žive, se le poleg tekočih voda in bistrih potokov znajdejo, in ako one životvorno moč, kamorkoli si bodi, krivično in prenezmerno slabijo, je njih škodljivo moč treba v prid človeške družbe omejiti in zmanjšati. Cez take pijavke, ki jih je treba natanjko poznati, v nerodovitnih letih posebno reveži pogostama zdihajejo.
V „Novicaha 26. svečana se bere: Turšica v Ljubljani mernik 1 gold. 40 kr. Al preden siromak svoj skerčeu želodec s turšičnim močnikom nekoliko vmiri,že mimik turšice blizo 4 gold«. velja. Predragi bravec, se li zavzameš ?    Al dovoli mi, to reč nekoliko razjasniti.
Nekteri že več let, kar pred ni navadno bilo, morajo živež za svojo družino kupovati, in so tako v dolgove se zakopali, da bi pridelk dveh rodovitnih let, če bi se oni z družino vred po medvedovsko zalizali, komaj zmogel, nekoliko upnikov otresti. Ce še tako reven človek mora vsak dan vendar koliko toliko hrane imeti, in ker dostikrat ni nikakoršnega zaslužka, on hribe in doline preleta, da kaj za žito na posodo dobi. Nekteri, ki revežu posojujejo , so pa tako brezvestni, da za posojeno jajce hočejo kokoš imeti, kar tudi siromak privoli, kajti sila kola lomi!
Potem ko siromak jezik in pete si obilno nabrusi, on otovoren s polno vrečo žita v mlin prihrope. Nekte-remu mlinarju pa je malo mar mlin v dobrem redu imeti, nekteri se pa tudi na-nj malo bolje kot zajic na boben zastopi; le kar merico ali mlet vi no vtiče, tu mojster skaza vsakterega pravega mojstra prekosi, zakaj on če-tertino ali pa še skorej polovico za mlevšino po-baše. In krivični mlinarji so tiste škodljive pijavke, ki se jih je treba čuvati. — Ako tedaj krivične obresti, krivično merico in zamudne pota v račun vzamemo, je vsakteremu razvidno kot beli dan: kako visoka je žitna cena za reveža!
Marsikdo bi znal reči: Zakaj se pa tisti , ki se mu taka škoda godi, ne pritoži? On scer okrog zdi-huje, živo popisuje mlinarja, al tožba, kjer vest spi, malo dobi. Sto zgovorov bo mlinar povedal, in posled-njic se še priduševal, da je on ves pravičen, da se nikdar še nihče ni zoper njega priloži!. Za odškodovanje bi torej poškodovani imel prazne pota in hudo mlinarjevo zamero.
Kdo drugi bi znal svetovati, da je treba se tacega mlinarja ogniti. Al včasi je kej nepriročno druzega mlinarja iskati; pogostoma se pa tudi tako godi, kakor La-tinec pravi: 3)lncidit in Sevllam, qui vult vitareCharvb-dim", ali po našem bi menda bilo: „Kdor medvedu vbeži, v risove kremplje prileti".
Na Koroškem, saj v nekterih krajih, kakor je pisavca nek poštenjak zagotovil, je že stara navada, ki je tudi v naši sosedni Cubranski okrajni vpeljana, da mlinar vreče na vago v mlin sprejemlje, in jih spet na vago odrajtuje, potem ko pravično mlevšino ali merico, kakor jo vsaki lahko prerajta, sebi priderži.
Al bi ne bila vaga tudi pri naših mlinarjih pripo-rocevati zoper krivice in tudi za povišanje obertništva?
Naj bi predstojniki, kterih dolžnost je za srečo podložnih skerbeti, kolikor oni zamorejo, blagovolili zapo-vedati in očitno razglasiti: da naj mlinar žito na vago prejme, in naj zo p et na vago toliko men j moke, kolikor se je na mlevšino pusti, od-rajta. Koliko se pri dobro vredjenih mlinih od 5, 10, SO, 30 itd. liber (funtov) sme na mlevšino pustiti, bi moralo natanjko določeno biti. Tudi tista voda, s ktero ee nektero žito v mlini porosi, gre po svoji teži v račun.
—   107   —
Mlinar po vagi prejme žito in ga kot svojo Iast-nijo čuva, in ne bo lahko le zernice po zanikarnostipod zlo šlo. Miši, kokoši in druge grabljive roke ga ne bodo lahko dosegle, ki imajo pogostoma dosihmal v škodo tistega, ki v mlin prinese, do njega vglajeno pot.
Tehtnica (vaga) bi torej množino krivic , na ktere celo mlinarji ne porajtajo , zaterla.
Natanjko in očitno odločena merica bo pa tudi za-ni ker ne mlinarje spredrarnila za boljši mline skerbeti. Dokler brezvestni mlinar sme z mlevšino poljubno ravnati, mu slabi mlin vest tolaži, ker on pri merici na dolgost časa gleda, ne pa na to: koliko in kako je zmlel. Ce je pa merica postavna, bo mlinar lahko spoznal , da on le z dobrim mlinom zamore napredovati. In tako bo obertništvo tudi v tej reči tiste, ki prinašajo mlet, osrečilo.
Pisavec pa tega iz zabavljivosti ne piše , ampak iz gol dobrega namena, da bi se v tej reči tolikanj škodljive napčnosti zaterle. Tudi on misli, da ga pošteni mlinarji, ki morejo ž njim v tej reči ene misli biti, ne bodo pisano gledali; tisti pa, ki so bili svojo vest na kljuko obesili, kjer se je zaprašila, naj jo v svoj naj večji dobiček lepo očistijo, in tudi oni mu bodo gotovo hvaležni!                       ___________             Križnogorski.