STTT3 I J3KA BIBLIOTEKA St. Iia^ofttnina poračunana (O. G. con U posta) * TrStO, « P6ttk, II« maja 1938. - LetO VU Fanmnia številka M cent. Letnik Lili _ r"*""--*-----^ List izKa^^S^^^zf^H razen ponedeljka. Naročnina« 1 n—•■» L 8.—. 3 mesec/r-—• l®to ^ 75■—« T in®««««**® tammino L 6.50 lE 30 st' — OglaMunm za 1 na proatora v žtroko*fiJi/jLJ za trgovske in obrtna ogUtt L 1.—t » o«mrt« niče, zahW]>L 1-50, cglasa dastraih »avodar L l-n Oglasi na prvi strani L 2<— EDINOST Uradniktvo in uprmvniitooc Tmt (3). ulica S. Fnmcaico d'AMiai 20. Ta-leioa LU57. DojjMo utj «i poidejo irHMno uradniitvu, oglati, rakia-maa#a in dasar pa upravni*tira. Rokoptaa aa na vra&ajo. Ncfrankiran* piaaoa aa na «yn<"»H» — naložba in tisk TMmtm «Edino»U, Puiti Milijim v O o r ic i i attaa Cioaua Carduoci it. 7, L n. — T alat it 337« Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Pari«. Mm potoni® pjuvMBgsa odbara v te i Mednarodna gospodar, konferenca, ki se je bila sestala na potnico Družbe narodov v preteklem letu, približno ob tem času, v Ženevi, je imela nalogo, razpravljati o sedanjem gospodarskem stanju v posameznih državah sveta, ugotoviti vzroke že predolgo trajajoče povojne krize in proučiti sredstva za čim prejšnjo gospodarsko vzpostavitev predvsem evropskih držav. Delo te gospodarske konference se sedaj nadaljuje v mednarodnem gospodarskem odboru in v takoimenovanem posvetovalnem odboru. Prvi je bolj tehničnega pomena in ima nalogo, pripravljati konvencije za udejstvitev sklepov gospodarske konference. Posvetovalni odbor pa, ki je bil ustanovljen na poslednjem zasedanju Družbe narodov, je nekak zastopnik javnega mnenja ter interesov pcsameznih držav. Ta posvetovalni odbor (zaseda pravkar v Ženevi; tvori ga 34 članov, katere je imenoval svet Družbe narodov in ki so najvidnejši predstavniki evropskih industrijskih, trgovskih in poljedelskih vodilnih krogov. Glavna naloga posvetovalnega odbora je, proučiti uspohe, ki so bili doseženi z udejstvitvijo sklepov 'gospodarski konference, ter pripravljati na podlagi izkustev nove predioge. Spričo funkcije, ki jo ima mednarodni posvetovalni odbor, so vsekakor zelo zanimiva poročila, ki so jih te dni podali zastopniki raznih držav. Zakaj v teh poročilih se zrcalijo uspehi in neuspehi gospodarske konference, v katero so evropski gospodarski krogi polagali mnoga upanja. Kakor je znano, je gospodarska konferenca odobrila mnogo predlogov glede carinske politike, glede svobode trgovanja, glede organizacije industrijske proizvodnje in za razmah poljedelstva. Iz razprav, ki se vršijo sedaj v Ženevi, si ni mogoče ustvariti vesele slike. Zastopniki skoro vseh držav so naglašali, da so imela priporočila gospodarske konference prav malo uspeha. Na konferenci se je na pr. na-glašalo, da je vzrok gospodarski kiizi predvsem carinska politika posameznih držav, ki so se zaprle z visokimi protekcioni-stičnimi carinami, radi česar se trgovina ne more zadostno razviti. S tem so seveda prizadeti tudi najširši sloji ljudstva. Znižajte carinske tarife! — je konferenca priporočala državam. In kaj se je zgodilo? Efekt je bil vprav nasproten. Po podatkih, ki jih je zbralo tajništvo Družbe narodov, je razvidno, da so carinski tarifi sedaj višji nego so bili maja pr. leta, ko se je vršila konferenca v Ženevi. Vtis te ugotovitve zamore le deloma u-blažiti pripomba, da so tari U kljub vsemu nižji, nego bi bili po prvotnih načrtih posameznih vlad. Glavnega namena — znizanja protekcionističnih carinskih ta-rifov gospodarska konferenca ni dosegla. Vlade se pač niso ravnale po njenih nasvetih. Krivda tiči po mnenju mnogih v iieumevanju, ki ga napram temu vprašanju kaže javno mnenje, zakaj samo pritisk javnega mnenja bi zamogel obraču-niti s protekcionizmom. Letos se je sestal gospodarski odbor, v katerem sedijo sami strokovnjaki in višji funkcionarji: vsi bo soglasno izrazili mnenje, da je treba znižati carinske tarife A nihče se potem ni več zmenil za to. Nekakšna apatičnost, in-diferentnost na eni, delovanje v nasprotnem zmislu s strani gotovih zainteresiranih krogov na drugi strani, ne dopuščajo, da bi se načrt udejstvil. če ni gospodarska konferenca obrodila nobenih vidnejših uspehov na polju carinske politike držav, je, glasom poročil, Će manj koristila ureditvi industrije in predvsem razvoju poljedelstva, ki še vedno preživlja precej težke prilike. Vsekakor bo zanimivo videti, kakšne predloge bo na podlagi dosedanjih izkustev izdelal posvetovalni odbor za bodočnost. In to je sedaj njegova glavna naloga. Zrakoplov „Italia" se vrada proti Novi zemlji in Svalbardekim otokom KINGS BAY, 17. Po 34 urah neprestanega poleta s« je general Nobile odločil, da s« povrne proti Novi zemlji. Sinoči kmalu po 23. uri je dofila radiobrzojavka: «Ura je 23.15. Letimo proti rtu Zelanja na Novi zemlji. — Nobile.» Poldrugo uro nato je tukajšnja radiopostaja sprejela drugo vest, v kateri naznanja polarna ekspedicija, da se zrakoplov že vrača. V brzojavki pa ni bilo niti migljaja o Leninovi zemlji niti o kakem drugem o-toku. Tekom jutra so došle uro aa uro nove brzojavke, da leti zrakoplov v ravni smeri proti Novi zemlji in od tam se bo vrnil naravnost proti Svalbardskim o-tokom. Ob 4.30 je posadka na zrakoplovu ugledala Novo zemljo. Dotlej je šlo vse v redu. To-plomer je kazal 14° do 15° pod ničlo. Proti 7. uri pa so začeli pihati močni severni vetrovi. Zrakoplov je letel nad gosto meglo, ki je zakrivala vso Novo zemljo pod njim. Mi uri načelnika M IdO-letnica družbe «Mutua dl As$icurazioni» - 80-letnica izhajanja turinskega lista «Gazzetta del Popolo* RIM, 17. Danes zjutraj je sprejel načelnik vlade v palači Vi-minale upravni svet t urinske družbe «Mutua di Assicurazio-ni», ki praznuje leto« 100-letni-co svojega obstoja. Upravni svet je izročil on. Mussoliniju zlato svetinjo, obširno poročilo o delovanju družbe, ki šteje 465.000 članov, in znesek l,000.uG0 lir, da gra po svoji volji uporabi za razne dobrodelne namene. Načelnik vlade se je zahvalil upravnemu svetu za bogati denarni dar, ki se bo uporabil za vzvišene dobrodelne namene. Naposled je imel ministrski predsednik še kratek razgovor s turinskim občinskim načelnikom, kateremu je čestital na lepem uspehu tu-rinske razstave. Zatem je sprejel načelnik vlade še tekom dopoldneva tajnika fašistovske zveze državnih uradnikov Alda Lusignolija, ki mu je izročil nekoliko obligacij liktorskegra posojila v skupnem znesku 36.000 lir, katetre so darovali uradniki, nameščeni pri carinski upravi. On. Mussolinija so posetili danes tudi člani upravnega sveta in oba ravnatelja turinskega lista «Gazzetta del Popolo», ki praznuje letos 80-letnico svojega izhajanja. Predstavniki lista so izročili načelniku vlade prvi iz-tis knjige «80 let izhajanja lista „Gazzetta del Popolo"», ki vsebuje celo vrsto zanimivih člankov in zgodovinskih dokumentov. Ministrski predsednik se je zahvalil darovalcem ter jim je obljubil, da bo čital aanimivo knjigo z veliko pozornostjo. Sinoči pa je sprejel načelnik vlade v vili Torlonia ameriško pevko Mino Horn, ki mu je zapela nekoliko arij in pesmi v i-talijanskem in francoskem jeziku. Ob slovesu se je načelnik vlade zahvalil pevki za veliki u-metniški užitek, ki mu ga je nudila s svojim petjem. VAajeliHfi oprav Okrožnica državnega podtajnika on, Bianchija - Komentar lista «Giornafe d1taUa» RIM, 17. Državni podtajnik pri ministrstvu za notranje gade ve on. Bianchi je razposlal danes organom, ki nadzorujejo občinske uprave, natančna navodila, v katerih jim odreja, da morajo izvajati z največjo strogostjo svojo službo zlasti nad financami poedinih občin. Danes razposlana navodila državnega podtajnika so v zvezi z okrožnico načelnika vlade od 16. aprila, s katero je odredil občinskim upravam strogo politiko štede-nja, ki naj bi prispevala k postopnemu popuščanju davčnega pritiska, ki ga je pričela izvajati tudi davčna uprava. V omenjenih navodilih se zlasti opozarjajo prefekti na potrebo strogega nadzorstva nad otoč. blagajnami in pozornega pretresan j a izrednih izdatkov, da se opustijo vsi oni izdatki, za katere v občinskih nroraCunih ni predvi- devano zadostno kritje. Nbpo» •led vsebuje okrožnica državnega. podtajnika narodna glede iztirjevanja občinskih davkov, ki se je doslej vetkrat nepravilno uvajalo. K okroftnici državnega podtajnika dodaja rimski aGiornajp d1 Italia« naslednji kratki komentar: «Okrožnico držaamegsa podtajnika glede znižanja občinskih izdatkov bodo sprejeli vsi državljani brez razlike, predvsem pa vsi proizvajalci, nedvomno z največjim zadoščenjem na znanje. Občinske ftnan-c# so bile v poslednjih letih v marsičem preveč razsipne. Olepševanja, prestižni izdatki, svečanosti, nepotrebni in nelepi spomeniki, megalomanska neodgovornost mnogih občinskih načelnikov so povzročali pasivnost občinskih proračunov, katere posledica je bil neznosen davčni pritisk na občinarje in preveč pogosto obračanje na državne finance, ki se morajo po povratku k zlati valuti same boriti za ohranitev ravnovesja in prebitek državne bilance. «Poljedelski in industrijski krogi vedo še najbolje po lastnih izkušnjah, kako so se baš v teh letih izrednega gospodarskega položaja naravnost vratolomno množili občinski davki. Zato si želimo, da bi dosegla modra okrožnica on; Bianchija nemudoma izdaten uspeh.* tloroKonjs cen 2tto in njegovi vzroki RIM, 17. Nekateri politični in gospodarski krogi pripisujejo naraščanje cen žitu izključno le špekulacijam na ameriških trgih, ki bi naj bile povzročile naraščanje cen tudi na evropskih tržiščih. Agencija «Radio Nazionale» pa poroča, da je tre--ba pripisovati to naraščanje cen, kot je treba sklepati po danih podatkih, ki jih je prejel mednarodni zavod za poljedelstvo, dvema drugima okolnostima. Letina v Ameriki se je namreč napram povprečnim letinam znižala za 20 milijonov stotov in je znašala v celoti 130 milijonov stotov žita. Drugi vzrok temu naraščanju cen so slabe napovedi za leto 1928. Po teh napovedih se bo žitni pridelek v Franciji, Nemčiji' in Poljski v znatni meri znižal. Agencija zaključuje svoje poročilo, da so spekulacije sicer res povzročile porast cen Žitu, da so pa pri tem sodelovali tudi drugi, pravkar navedeni činitelji. Hidroplan, ki je moral pristati pred dnevi sredi morje, je bil prepeljan v Neapelj NEAPELJ, 17. Danes zjutraj je prispel v tukajšnje pristanišče vlačilec «Vittig», ki je privlekel s seboj pokvarjeno letalo «7 Ter», po katerega je odplul na otok Capri. Z vlačilcem je prispela v Neapelj tudi posadka hidroplana. Hidroplan je odletel iz Trope je proti Orbeteilu. Med potoma pa se je poškodoval motor in je moralo letalo pristati sredi morja, kjer je ostalo tri dni. K sreči ga je našla neka jadrnica, ki je sprejela posadko na krov in prepeljala letalo na otok Capri. Letalo je bilo de danes prepeljano v pristanišče za hidroplane Nisido, kjer bo v kratkem popravljeno. Komnnist zahrbtno umoril enega fašista In drag spe ranil FIRENZE, 17. Iz Ponte Bagr-gionese prihaja vest, da je komunist Della Maggiora, ki ee je bil na skrivnem povrnil s Francoskega, kamor je bil svoj čas pobegnil, za vratno umoril političnega tajnika fašja iz Ponte Boggianese-a in težko ranil nekega drugega fašista. Streljal je nnju iz revolverja. Nato je zbežal. Orožniki in miličniki preiskujejo bližnjo okolico, da bi izsledili zavratnega morilca. Morilec Mihael Della Maggiora je bil danes ponoči aretiran in je cinično priznal svojo krivdo. Guverner De Bomo na p*ta v Rim TRIPOLIS, 17. Davi ob 0. uri se je general De Bono,guv*rner Tripolisa, v spremstva svoje soproge vkrcal na parnik «Gari-baldi«, & katerim se odpelje v Rim. Jamram tiptiho um Komentar agencije «Bonmu RIM, 17. Agenelji «Roma» poročajo iz Beograda, da je bil jugoslovanski uvoz v preteklem januarju napram istemu mesecu leta 1927. večji za 45 milijonov 600 tisoč dinarjev, izvoz pa je bil v istem primeru manjši za 83,500.000 dinarjev. Jugoslovanska trgovinska bilanca je meseca januarja t. 1. izkazovala 101,600.000 dinarjev primanjkljaja. K tem podatkom dodaja a-gencija komentar, v katerem razpravlja o italijanskih interesih, ki so prizadeti z ozirom na položaj jugoslovenske zunanje trgovine. Treba je, pravi poročilo, odstraniti nekatere neugodne pojave, ki se tičejo italijanskega uvoza ,v Jugoslavijo. Te neugodnosti nastajajo, ker je Čehoslo-vaška prekosila Italijo glede u-voza bombažnih tkanin v Jugoslavijo skoro za 200 odstotkov. Po dosedanjih podatkih tiči drugi vzrok teh pojavov v tem, da se nahaja Italija glede uvoza prometnih sredstev v Jugoslavijo na enem izmed zapostavljenih mest. FrnncUo In JugoslaolJa Sporazum glede konsolidacije fugosleveaskega vojnega dolga nadelno dosežen PARIZ, 17. V teh dneh so se pričela v Parizu pogajanja za ureditev raznih finančnih vprašanj, ki obstojajo v odnošajih med beograjsko in pariško vlado. Doznali smo, da se je sporazum o ureditvi jugoslovenskih vojnih dolgov med Jugoslavijo in Francijo dosegel že tekom meseca aprila. Včeraj sta si francoski in j ugoslo venski finančni minister izmenjala tozadevne ratifikacijske listine. Zvečer je povabil Poincare ministra dr. Markovića na večerjo. BEORAD, 17. Jugoslo venska vlada je prejela obvestilo, da je francosko finančno ministrstvo objavilo, da je bila danes izvršena izmenjava ratifikacijskih listin o sporazumu z dne 19. a-prila med francosko in jugoslo-vensko vlado, po kateri se ima predložiti razsodišču v Haagu vprašanje, na kateri denarni podlagi ee ima izvršiti plačilo predvojnih dolgov Srbije napram Franciji. «Matin» poroča, da se je tekom razgovorov med ministrskim predsednikom Poincarćjem, finančnim ministrom dr. Marko-vičem in poslanikom dr. Spala jkovičem, ki so se vršili včeraj popoldne, »pretresalo vprašanje stabilizacije jugoslovenske valute. Vladni krogi izjavljajo, da je finančni minister dosegel načelni sporazum s predsednikom francoske vlade in finančnim ministrom Poincarćjem o ureditvi srbskih predvojnih dolgov. Po lazgovorih v Parizu dr. Marković ponovno odpotoval v London, kjer bo definitivno zaključil pogajanja za najetje posojila in se domenil, da bo zakon o stabilizaciji dinarja in načrt investicij, ki se imajo izveeti z ino—mak i m posojilom, predlo-ften narodni skupščini pričet-kom meseca junija. M Mm M vinske m npan Balonski? Tet■■ let ministra dr. iuaen» ksvtta Is Južne Srbije v Beograd BEOGRAD, 17. Iz Južne Srbiie sta se vrnila minister dr. Šu-menkovič ter poslanec in beograjski Župan dr. Kumanudi, ki sta se mudila v južnih krajih države, da se poučita o dogodkih poslednjega časa in da o nfttt poročata zunanjemu ministru dr. Marinkoviču ter da predlagata ukrepe, ki so potrebni za ureditev razmer v Južni Srbiji z ozirom na eventuelno otvoritev jugoslovenske meje napram Bolgarski. Nova direktna želenilika sveza DunaJ-Suiak SUftAK, 17. Predvčerajšnjim je prispel na Sušak prvi direktni vlak, ki ga je stavila v promet avstrijska vlada in ki vozi na progi Dunaj-Sušak. S tem vlakom je prispelo mnogo potnikov, ki so po večini nadaljevali svojo pot v Dalmacijo, na Rab in v Dubrovnik. Vlak ima spalne in jedilne vozove ter je r dtoektni evezi 2 dalmatinskimi vlaki. Prazmanjs 30-teliiu vladMi ir. m Čestitka svetega očeta LJUBLJANA, 17. Danes se je zelo svečano proslavila 30-letni-ca ustoličenja knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. V mestni stolnici, ki je bila svečano razsvetljena in okrašena, se je ob 10. dopoldne darovala slovesna služba božja. Maši so prisostvovali predsednik oblastne skupščine dr. Natlačen, veliki župan dr. Vodopivec, poveljnik dravske divizije general Nezič, papeški nuncij Pellegrinetti, več jugoslovenskih škofov ter zastopniki raznih organizacij in korporacij. Stolnica je bila nsi-bito polna odličneg*a občinstva. Po končani službi božji je vladika dr. Jeglič sprejemal v načU škofijski palači razne delegacije, ki so se mu poklonile ter mu častitale k jubileju. Nato se je priredil v veliki dvorani škofijske palače slavnostni obed, na katerem so se izmenjale mnogotere napitnice. Zvečer ob 20. uri je priredila «Prosvetna zveza« v veliki dvorani hotela «Umon» na čast jubilantu slavnostno a-kademijo, ki je izpadla nad vse dobro. Papež je poslal po vatikanskem državnem tajniku ljubljanskemu vladiki naslednjo brzojavko: «Tebi, ki danes dovr-šuješ 30. leto škofijskega delovanja, sveti oče ob teh urah srečnega dogodka častita in prosi Boga, naj Tvojemu pastirskemu delovanju dodeli še mnogo zaslug, in Ti v znak očetovske ljubezni prav iz srca i>odeli apostolski blagoslov — kardinal Gasparri.» Novi jugoslovanski poslanik v Varšavi BEOGRAD, 17. Iz Varšave poročajo, da je danes novi j ugoslo venski poslanik Milanković izročil predsedniku republike svoja poverilna pisma. Položil je tudi venec pred spomenik neznanega vojaka. BEOGRAD, 17. Generalni ravnatelj državnih železnic Juričić je odpotoval danes v Carigrad, da se udeleži mednarodne konference za spalne vozove. Tangerska konferenca Sporazum dosežen? PARIZ, 17. Kakor naglašajo v onih krogih, ki so v stikih z zastopniki na konferenci za ureditev tangerskega vprašanja, bodo izvedenci kmalu zaključili svoje delo. Besedilo ustave takof-zvane mednarodne cone, bo predloženo plenarni seji poslani-* kov Francije, Italije, Anglije in Španske. Ta seja se bo vršila v soboto ali v pondeljek v francoskem zunanjem ministrstvu. V omenjenih krogih zagotavljajo tudi, da je bil v* glavnih točkah dosežen sporazum med vsemi štirimi prizadetimi vlast-mi. Italija je baje priznala tan-gerski statut iz leta 1923, Francija, Anglija in Španija pa so baje pristale na najvažnejše zahteve Italije glede soudeležbe pri mednarodni upravi mesta. Vprašanje pogodbe proti volni Pogajanja za kompromisni načrt med Ameriko, Italijo in Japonsko LONDON, 17. Kot znano, je Nemčija sprejela ameriški predlog za večstransko sklenitev po-godbe proti vojni. Zastopniki Italije in Japonske pa se v teh dneh pogajajo-z ameriško vlado za kompromisni načrt, ki bi bil sprejemljiv za vse tri vlasti. Pogajanja ne potekajo gladko, ker zahteva vsaka poedina stranka, da se upošteva njen individualni položaj v mednarodni politiki. Gotovo pa je, da bi odnehal francoski odpor proti ameriškemu načrtu pogodbe odnosno proti kompromisnemu načrtu, ki bi ga sprejele italijanska, a-meriška in japonska vlada. BERLIN, 17. Tukajšnji portugalski poslanik je sinoči preminul. Nemška vlada je izrazila portugalski vladi svoje sožalje. Nesreča na delu NEAPELJ, 17. Pri Ruvu v pokrajini Potenzi se gradi nov vodovod. Na delavca S a vina Tra-verso, ki je bil zaposlen v nekem rovu, se je zvalila dva stota težka skala in ca pokopala. Pred voHtraml o neman BERLIN, 17. Dnevi pred volitvami potekajo mirno, saj končno o incidentih, ki pač morajo biti pred vsakimi volitvami, ni, da bi se moralo reči, da rušijo splošno pokojnost nemške javnosti. Pa čemu tudi nered, ko vendar nobena izmed 31 strank ne obljubja ljudem nič posebnega, nič izrednega. Velikih borb ni ne morda radi resignacije ali nezanimanja volilcev, marveč radi tega, ker so si programi poedinih skupin sličn, skoro enaki. Edino med nacionalisti in med socialisti, dvema največjima nemškima strankama, se, recimo, vojuje ljuta borba za prestiž, za vodstvo države. Toda tudi vprašanje: monarhija ali republika, ki je težilo Nemčijo pred štirimi leti, je že urejeno; republikanski režim je konsolidiran in se takrat ne bo zrušil. Zunanjepolitični položaj Nemčije je označen z Daweso-vim načrtom, Locarnom in Ženevo, druge poti za Nemčijo ni, če noče zrušiti tako težko zgrajene stavbe evropskega miru, ki pravzaprav niti dograjena še ni. In v notranjepolitičnem oziru? Tu se da v glavnem le še utrditi režim, ki vlada že vsa leta odkar obstoja nemška država na temelju weimarske ustave. S tem bi bil v glavnem začrtan program velikih nemških strank: nacionalistične, socialistične in katoliške. Socialistična stranka je štela v ravnokar razpuščenem državnem zboru 131 >poslancev. Mnogo se njen položaj v parlamentu menda ne bo spremenil. V volilno borbo je stopila s proglasi, iz katerih se da razbrati, kar smo ravnokar povedali: Še bolj aktivna zunanja politika za sklenitev pogodb, ki naj bi zboljšale gospodaske razmere v Nemčiji, toda pribito je, da preko mej locarnskih in ženevskih sporazumov tudi socialisti ne bodo mogli. V notranjepolitičnem oziru pa nameravajo šq bolj konsolidirati obstoječi režim. Druga največja nemška stranka je nacionalistična Iz volitev L 1924. je izšla s 110 poslanskimi mandati. Tistega leta so njeni voditelji še verovali v končni triurni monarhije, borili so se proti Stresemannovi zunanji politiki in za nemške tradicije iz cesarskih časov. Toda te njihove sanje so ostale sanje. Tekom poslednjih let so se udali realnosti in, ko so vstopili v vlado, so priznali Locarno in Ženevo. Zašli so sicer v krizo, konservativci v njihovih vrstah so se u-prli z vsemi močmi proti wei-marski ustavi, Locarnu in Ženevi. Ta borba pa se bo izvoje-vala v stranki. Edino, kar bi se moglo zgoditi, bi bil popoln razkol. Sodeč po manifestu, ki so ga izdali ti konservativci, je ta razkol že tu. Katoliški center, ki igra v Nemčiji že pol stoletja odločilno vlogo posredovalca, je v poslednjih časih mnogo trpel na krizi, katero so izzvala nesoglasja med Berlinom in Mona-kovim, med katoliškim centrom in bavarskimi ljudovci. Toda borba med ubema je ponehala in vse ka^, da se bosta združila v enotno silo, ki bo štela v državnem zboru bržkone kakih 90 poslancev. Katoliški center in njegovi voditelji, predvsem pa državni kancler Marx, se spočetka niso razvnemali ne za monarhijo ne za republiko, danes pa že brezpogojno priznavajo republiko in njene barve: črno-belo-rdečo. Vse druge stranke v Nemčiji ne igrajo večje vloge, razen morda demokratov, ki zahtevajo vlado z močno republikansko večino. Vse druge stranke in skupine, ki so vse skrajno desno ali skrajno levo opredeljene, polagoma ginevajo. Listi se z volitvami mnogo ba-vijo, a le malokateri se spušča v napovedi o izidu nedeljskih volitev, saj se menda, kot že rečeno, položaj poedinih strank v nedeljo ne bo mnogo izpreme-nil. Princ Karol v Belgiji LONDON, 17. Romunski princ Karol je odpotoval včeraj iz Dover j a proti Ostendeju. Spremljali so ga njegov prijatelj Jonescu, gospe Lupe scu in Jonescu ten njegov osebni tajnik. n. •EDINOST* V tritn, ttne u majv BRUSELJ, 17. Princ Karol j« prispel r spremstvu gospe Lupe scu sinoči malo pred polnočjo iz Ostendeja v Bruselj. Ustavil se Je v Palače hotelu. Danes je nadaljeval svojo pot proti gradu Chateau d'Ardennes. Zdravstveno stanje dr. Strne-manna BERLIN, 17. Zdravniki so nocoj izdali buletin, v katerem izjavljajo, da se je zdravstveno stanje zunanjega ministra dr. Stre so manna tekom današnjega dne izboljšalo. Obenem izražajo zaupanje, da se bolezen ne bo spet poslabšala. Angleški ministrski predsednik Baldwin in zunanji minister Chamberlain sta se informiraj a o Stresemau-novem zdravstvenem stanju ter sta izrazila upanje, da bo kmalu okreval. DogodKI no Daljnem vzhodu Kitajci in Japonci - Kitajska državljanska vojna - Prodiranje proti Pekingu TOKIO, 17. Poslednji dogodki v Šantungu so držali v trajni napetosti najširše plasti japonskega ljudstva. Tisk večinoma podpira vladno politiko napram Kitajski, vendar pa opozarja, da bi bilo spričo poslednjih dogodkov še najbolj primerno, če bi se japonske čete čim prej odpoklical© iz Santunga. Mnogo so listi te dni razpravljali o intervenciji Združenih držav in o morebitnem posredovanju Družbe narodov. Spričo razvoja kitajske meščanske vojne in prodiranja nacionalističnih čet proti severu, naglaša japonski tisk, da je treba na vsak način preprečiti razširjenje vojnih operacij na Mandžurijo, kjer ima Japonska svoje največje interese na Kitajskem. HONG-KONG, 17. Proti Japoncem je bil že pred par J dnevi proglašen bojkot. Nekatere japonske ladje so bile ustavljene v Vanšinu in so morale izkrcati ves tovor. Mržnja proti Japoncem se vedno bolj širi. PEKING, 17. Južne nacionalistične čete, katere je bil zadržal spor z Japonci pri Tsinanfuju, so sedaj spet nastopile svoj pohod proti severu- Čang-Tso-Lin se umika s svojo vojsko na vsej črti. LONDON, 17. Vesti s Kitajske^ ga naznanjajo, da je generalis-simus južne vojske Cang-Kaj-Sek sprejel japonske zahteve po zadoščenju radi incidentov, ki so se dogodili v Tsinanfuju. Iz Pekinga poročajo med tem, da živi mesto v pričakovanju prihoda nacionalističnih čet. D N EVNE VESTI Izboljšanje trgovinske bilance Tekom aprila t. 1. je bilo uvoženega v Italijo za 1.952.286.404 lir blaga, iEvoženega pa za 1.054.893.988 [ lir. Skupna vrednost uvoza tekom prvih Štirih mesecev t. 1. je znašala 7 milijard 38.957.078 lir, izvoza pa 4 milijarde 463.457.548 lir. Koncem aprila je torej znašal deficit trgovinske bilance 2 milijardi 575.499.530 lir napram dvema milijardama 815.377.C22 lir v isti dobi preteklega leta. Torej se je trgovinska bilanca Italijo letos, kljub svoji pasivnosti, izboljšala v primeri s prvimi četvero meseci lanskega leta za 239.8 milijonov lir, v odstotkih za IZDii! za zo&GielMlKe Uradni list «Gazzetta Ufficiale» je objavil kr. ukaz z dne 15. aprila t. L, ki vsebuje pravilnik za izvršitev zakona z dne 23. junija 1927 Stev. 1187. Kakor znano vsebuje ta ^akon nekatere ukrepe v prid kon-cesioniranim zobotehnikom iz novih pokrajin. Izpiti, ki jih bodo morali položiti koncesionirani zobotehniki, Če bodo hoteli izvrševati samostojno svoj poklic, se bodo vršili na kr. univerzi v Padovi pred posebno komisijo. Obstojali bodo v praktičnem in teoretičnem izpitu. Kandidati bodo morali dokazati, da obvladujejo najvažnejše iz anatomije, fiziologije in patologije zobovja, ter da so spretni v zdravljenju in popravljanju zobovja. Interesenti morajo vložiti prošnjo za pripustitev k izpitu. Prošnjo, ki jo mora prosilec sam napisati na kolkovano polo za dve liri, treba poslati do 15. junija t. 1. rektorju kr. univerze v Padovi. Potrebno je overovljenje po notarju. Prošnja mora vsebovati ime, priimek, očetovstvo in bivalij&če prosilca. Priložiti ji je treba: 1) krstni list; 2) kazenski list, ki ne sme biti več ko tri mesece star; 3) izpričevalo o dobrem moralnem in političnem vedenju, izdano od potešta-ta občine v kateri prosilec biva. V izpričevalu, ki ne sme biti več ko tri mesece staro, mora biti navedena svrha, kateri ima služiti; 4) overovljeno sliko; 5) vse one dokumente, s kateiimi zamore prosilec izpričati, da ima pravico do polaganja izpita in do ugodnosti, ki jih predvideva zg. omenjeni zakon. Za pripustitev k izpitu bodo morali interesenti plačati 150 lir eko-nomatu padovanske univerze. Izpiti bodo javni. Kandidatom, ki bodo proglašeni sposobnim za izvrševanje poklica, bo izročena posebna cliploma, za katero bodo morali plačati 300 lir pristojbine. Obisk ravnatelja zavoda za znanstveno organizacijo dela Prihajajoč s potovanja po raznih drŽavah srednje Evrope, se je mudil te dni v Trstu ravnatelj mednarodnega zavoda za znanstveno organizacijo dela. Ogledal si je nekatere tovarne in naprave v Julijski Krajini, nakar je odpotoval proti Benetkam, kjer je obiskal steklarne v Muranu. TRGOVINSKA MORNARICA Iz podatkov, nanašajočih se na trgovinska brodovja vseh drfav dne 31. decembra 1927, je razvidno, da pripada po važnos+i italijanski trgovinski mornarici četrto mesto med brodovji posameznih držav. Na prvem mestu je Anglija, ki ima 9785 ladij, katerih skupna tonaža znaša 21,877.969 ton; na drugem mestu so Združeno države s 3674 ladij in 13,690.968 ton; na tretjem Japonska, ki ima 2035 ladij s 4,033.304 tonami; sledi Italija s 1132 ladjami in 3.395.522 tonami. Od leta 1926 na 1927 se je italijansko trgovinsko brodovje ojačilo za 245.276 ton, od leta 1914 dalje pa za 1,965.047 ton. Po važnosti sledijo i-talijanski trgovinski mornarici francoska, nemška in norveška, izmed katerih ima vsaka večje število ladij nego italijanska mornarica, a z manjšo skupno tonažo. Rojstva, smrti in poroke ▼ Trst« dne 16. maja 1928. Rojeni: 8 (1 mrtev; mrtvi: 12; poroke: 4. Iz tržaškega življenja Avto ga j« podrl Dež je bil deloma kriv nezgode, katere je bil žrtev včeraj popoldne 66-letni delavec Fran Bole, stanujoč v Skednju it. 391. Ko je mož okoli 18.* ure šel po ulici Soncini v Skednju, ni zapazil — najbrž je bil tega kriv dežnik, ki ga je držal nizko pred seboj —, da se mu bliža avtomobil. Ko se je zavedel nevarnosti in se je hotel umakniti, je bilo prepozno; avto, ki ga je vodil 36-letni šofer Karel Sancin iz Skednja, ga je zadel od strani in ga podrl. Bole je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Z istim avtomobik> je bil siromak prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 6-8 tednov. Kolesarim nezgoda Dasi vreme ni bilo prav nič pripravno za izlete, se je 19-letni dijak Baccio Mattioni, stanujoč v ul. Canova št. 14, včeraj popoldne od- pravil s koleeom na Jslet proti Miljam. Toda njegov telet Jo slabo končal Ko Jo okoli 18. uro dospel v bližino Škofij, Je zavozil t gramoz in padel tako n*srečno s kolesa, da si je zlomil desno roko. K sreči je kmalu potem privoell tam mimo neki avtomobil, s katerim je bil nesrečni kolesar prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil pero pomoč. Nato je bil na lastno Željo prepuščen domači negi; zdraviti se bo moral približno mesec dni. Razne BSCfode Včeraj popoldne okoli 13. ure je bil prepeljan v mestno bolnišnico 28-letni težak Nazarij Mercante, stanujoč v Pobegih pri Kopru; i-mel je zlomljeno levo nogo pod kolenom. Mladenič je povedal, da je okoli poldne, ko je prispel s par nikom v Lazaret, hotel skočiti tam na k ori j ero, da bi se popeljal domov. Toda ker je bila kori j era že v teku, je pri skoku padel in pri tem poškodoval na omenjeni način. — Pri delu na parniku «Bene-detto Giovanni«, zasidranem v prosti luki V. E. III., je 19-letnemu kovaču Rafaelu Luisa, stttnujoče-mu v ulici Stella št. 2, včeraj popoldne padla na desno nogo težka cev in ga precej hudo poškodovala pod kolenom. Fant je dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom reišlne postaje. — Neki neroden kolesar je včeraj popoldne okoli 15. ure podrl v ulici Lavoratori 5-letnega Lionela Jerkiča, ki se je igral pred svojim stanovanjem. Pri padcu si je ubožec pretresel možgane, tako da se bo moral zdraviti najmanj dva tedna v mestni bolnišnici, kamor ga je prenesla mati. Kolesar jo je po nesreči previdno odkuril, zato ni znana njegova i-stovetnost. Izjalovljeno tatinske podjetje Predpreteklo noč so neznani zlikovci skušali obiskati prodajalno Delavskih zadrug v ulici G. Ciami-cian št. 16. Že so razparali jekleni zastor pred vrat mi, ko so se radi ropota prebudili ljudje, stanujoči v isti hiši, ter pričeli vpiti. Tedaj so zlikovci, uvidevši, da jim je nakana izpodletela, pobrali svoja šila in kopita ter jo urno odkurili v noč. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Udeleženke idrijskega tipkarskega tečaja v Geriei Idrijski čipkarski tečaj je napravil dne 13. t. m. izlet v Gorico. Bil je krasen majniški dan in izlet je popolnoma uspel. Najiskrenejša hvala cenjenim gospodičnam in o-benem dragim Goričanom za postrežbo in vljudni sprejem. — U-deleženka. — Tečaj za cepljenje zelenih trt Sadjerejski in vinorejski oddelsk goriškega potujočega kmetijskega urada javlja, da se vrši v ponde-Ijek, 21. maja t. 1., v pokrajinski drevesnici v ulici Trieste št. 43, teoretično-praktični tečaj za cepljenje zelenih trt. Tečaj se prične ob 9. uri. Vstop je prost vsakemu vinorejcu, ki se za stvar zanima. Priporoča se pa, da prinese vsakdo s seboj močan nož cepilnik. Sestanek pokrajinskega gospodarskega sveta v zadevi juserskih pravio Goriški prefekt, kot predsednik pokrajinskega gospodarskega sveta za Goriško, je dne 10. t. m. sklical v nove prostore omenjenega »veta več osebnosti, ki bi v zadevi preureditve jusarskih pravic znale dati kako rešitev temu problemu. Sestanka se je udeležil predvsem konz. dr. Milost, komisar za preureditev jusarskih pravic za Julijsko Benečijo in Beneško, ter cav. uff. Ahilej Valloresi, predsednik videmskega pokrajinskega zavoda za gorsko gospodarstvo. Prefekt je po pozdravnih besedah poudarjal potrebo preureditve jusarskih pravic v goriški pokrajini in prosil g. Milosta, da bi on kot izvedenec v tej stroki, izrekel svoje mnenje. Po daljšem izvajanju gospoda Milosta, ki je obravnaval problem preureditve jusarskih pravic bolj na široko, se je poverila gospodarskemu svetu naloga, da ta problem podrobnoj!* prouči Nakar se jo sestanek aaključll. Cftlilr mfiiHl^un generala v Takojšnje ovožniško poveljstvo je obiskal te dni orofcnidati general Josip Groesetti, poveljnik milanske oroeničke cone. Prišel je iz Trsta. Sestanek občinske žitne komisije V tukajšnjih občinskih prostorih se je na pobudo pokrajinske komisije za žitno propagando sestala občinska žitna komisija. Sestanka so se udeležili tudi odposlanci bližnjih občin. Na sestanku je povdarjal vodja krnstijskega urada važnost propagande za povzdigo pridelovanja žita v goriški pokrajini. Tej propagandi pa se mora priključiti še vzpodbujanje boljših kmetov, da se udeleže tekmovanja z žitom, za katero bodo določene številne nagrade. V ta namen je ministrstvo za narodno gospodarstvo določilo vsoto 18.000 lir. Gvornik je predlagal, naj se v lažjo izvršitev omenjenih tekmovanj združijo občine Miren, Dorn-bergt Renče, Sovodnje, Šempas in Vrtojba a Gorico. Proučil se je nato razpis nagrad in določila raz-sodstvena komisija. Komisija je določila, da se opozorijo poteštati, naj o tej zadevi obveste kmetovalce, zberejo potrebne prošnje in jih odpošljejo v Gorico. Telefon v Čtandrežu Te dni je začela poslovati javna telefonska postaja v Standrežu pri Gorici. Telefonska proga je zvezana z goriško centralo. Koncert donskih kozakov Kdor je izmed nas zasledoval v inozemskih listih, predvsem v o-nih z Dunaja in iz Prage, poročila o kocertih, ki jih je prirejal zbor donskih kozakov v imenovanih, glasbeno razvajenih mestih, in kdor je čital kritike, ki so pelo slavo temu zboru, se je pač moral razveseliti ob novici, da nastopi zbor donskih kozakov tudi pri nas, v Gorici. In še marsikdo drugi je z nestrpnostjo pričakoval trenutka, da bo slišal zopet lepo pesem, bodisi da je rusko pesem poznal iz prejšnjih koncertov v našem mestu, ali pa da jo je slišal med vojno na bojnih poljanah ali v ujetništvu. Zbor donskih kozakov je v torek pri nas prvič nastopil. Sloves, ki je šel pred njim, obljubljajoč nekaj izrednega, in dejstvo, da je pesem mnogim našim ljudem nujna duševna potreba, sta privabila v Gorico od blizu in daleč mnogo prijateljev lepega petja. Po dolgem času stradanja se je obljubljal zopet užitek! V znamenju ne-odoljivega hrepenenja po tem u-žitku smo stopali v torek v goriško Verdijevo gledališče. In ko se je po nestrpnem pričakovanju dvignil zastor, je bilo našemu hrepenenju zadoščeno in naše pričakovanje nad pričakovanje izpolnjeno. Peli so prvo, drugo pesem, odpeli so tretjo. In pri tretji se nismo mogli več zadrževati: dvignil se je orkan odobravanja, ki se ni hotel zlepa poleči. To so nam bili sami znani glasovi! Kje smo jih 2e slišali? Ali smo jih, ali jih nismo? Vseeno! Kakor da smo jih sami še včeraj prepevali. Pesem za pesmijo je donela po gledališču: same mehke, sladke melodije, sama rahla melanholija, čarobna sanjavost, bleda mesečina, sanje, sanje o mladosti, o poljih, o poeziji daljne stepe, v katero se je na-mah vžgal žareč blisk — oster kozakov žvižg, in ves Čas ljubljena deklica, ljubica, ves čas, vse do t je, ko so se oglasili junaki, vračajoči se razigrani z zmagovitih pohodov. In še tu zopet in zopet ljubljena deklica. Ce se pesem zagrize človeku v dušo kot lačen volk v sočno meso, potem je težko reči, katera je bila lepša, potem je , težko povedati, čemu se je bilo bolj diviti: ali sijajnim tenorjem — koliko jih je bilo? — eden sam, ali jih je bilo več? — ali mogočnim basom, ki so se povzpeli včasih v neznanske nižine, pripevajoč v oktavah? Ali skladnosti glasov, ali prednaša-nju? Mehkim pp, prihajajočim iz daljne daljave, naraščajočim polagoma vse bolj do maestoznih ff, in zopet pojemajočim, oddaljuj očim se, gubečim, topečim se zopet v daljne daljave? Ali originalnim ruskim harmonijam? Škoda, da jih je bilo premalo I Ali res vzorni disciplini, disciplini na znotraj in na zunaj? Toliko je bilo vsega, da je bilo trinajst točk programa mnogo premalo. Nič manj uspešno niso nastopili kozaki pri koncertu v sredo zvečer. Tudi takrat je posetila velika množica ljudi iz mesta in slasti z dežele gledališče «Verdi», da se zadivi mehalonični ruski pesmi donskih kozakov. Tudi v sredo so kozaki želi obilo priznanja in veliko burnih ovacij. Da. lahko rečemo — tako navdušeno občinstvo že dolgo ni ploskalo, že od lani ne. Kozaki so morali več pesmi ponoviti. Najbolj so ugajale «Ej uh-nem!», «Volga» in «Večerni zvon». Vodja zbora g. N. Kostrjukov je bil po trikrat, štirikrat hkratu klican na oder. Občinstvo mu je navdušeno vsklikalo: «Živijo! Bis!» in mu ploskalo. Po zapeti «Volgi», ki so jo morali kozaki ponoviti, jim je bil podeljen od gledališkega podjetja zelen venec s trobojnico. Kmalu za tem pa je priletel iz občinstva na oder šop svežih nageljnov; spremljale so ga ovacije in vzklikanje. Dirigent Kostrjukov se je za dar s poklonom in z vzra-doščenim nasmehom zahvalil. — Tudi originalne plese so morali kozaki ob koncu koncerta na željo občinstva ponavljati. Občinstvo je koncert popolnoma zadovoljil. Zbor bo ostal še dolgo v spominu vsem, ki so ga slišali peti tako lepo, tako globoko in u-brano in ponekod tako naši pesmi slično rusko pesem. Nesreče na deželi V Cepovanu se je v noči od 9. do 10. t. m. smrtno ponesrečil Franc Brezovžček. Ker je bil slep, je tako nesrečno padel po stopnicah, da si je pretresel možgane in radi tega še isti dan umrl. Pokojnik je zgubil vid v vojni — zapušča vdovo in Šest nepreskrbljenih otrok. — Da nesreča nikjer ne počiva, zlasti pa na motornem kolesu ne, si je za enkrat prav dobro zapomnil g. inž. Joško Žigon iz Komna. Ko je peljal namreč na svojem motornem kolesu komenskega sodnika k vlaku v N.i hrežino, je na nekem ovinku zadel ob motorno kolo komeoskega poročnika miličnikov. Posledici trčenja motornih koles sta bili močno pokvarjeni motor in pa zlomljena noga g. inž. Žigona. Ostala dva se nista močno poškodovala. Razne nesreče in prigode — Petletni deček Anton Krapež iz Podkraja je tnoral iskati v goriški bolnišnici zdravniške pomoči. Zdravniki so mu morali odrezati na levi roki nekaj prstov. Po nesreči je namreč vtaknil roko med rezilni stroj in tako zadobil močno rano. — Kako velika je neprevidnost otrok, dokazuje tudi ta-le slučaj. 11-letni Andrej Mohorčič iz Braniče je našel po naklučju še nedzr streljen kapsel. Odnesel ga je domov in na ognjišču pričel tolči s kamnom po njem. Kapsel je eksplodiral in ga ranil v levo roko. — Ko se je Mihael Kodermac iz Gorice s kolesom vozil mimo kapucinske cerkve, ga je zažejalo po molitvi. Pustil je kolo pred cerkvenimi vrati, sam pa je stopil v cerkev. Ko pa je po končani molitvi prišel zopet iz cerkve — je kolo kar nenadoma izginilo. Zaman se je oziral za tatovom. Ni kazalo drugega; moral je iti peš na policijo, kjer je naznanil tatvino. 8TURJE PRI AJDOVŠČINI Smrtna kosa V petek je bil pripeljan iz goriške bolnišnice v Štirrje Alojz Re-pič, ki se je pretekli teden ponesrečil v Lokavcu. V goriški bolnišnici je radi zadobljenih poškodb umrl. Pogreb se je vršil v petek popoldne ob številni udeležbi. Pokojnik zapušča ženo in enega otroka. KOJSKO Kap ga je zadela v cerkvi, ko jo pričel na kor, da bi orgij al Včeraj zjutraj, malo pred mašo ob 7. uri, se je odpravil tukajšnji organist Vid Kumar, star 62 let, k bližnji podružnici Sv. Križa, da bi pri jutranji maši orglal. Komaj pa je stopil na kor k orglam, ga je zadela kap. Farani so ga brž odnesli v Kojsko na njegov dom, toda vsa pomoč je bila brezuspešna. Organist je izdihnil. Vid Kumar je že dolgo vrsto let opravljal organi-stovsko službo, bil je vešč pevo- vođja. Svoj čas si je stekel veliko zaslug1 c organiziranjem pevskih zborov. Zadnje čase pa je bU desna roka pred dnevi umrlega župnika Alberta Lebana. In tako sta se oba skoraj istočasno poslovila od lepe briške zemlje. Pokojnik, ki jo bil tudi posestnik, zapušča ženo z več otroci. Pogreb se vrši, danes popoldne ob štirih. Naj počiva v miru! IDRIJA Razpuščeno društvo Pretekli teden so oblastva razpu^ stila tokaj&io cerkovno godbo. Fred Časom je bila ta godba odsek Kat. del. društva. Ob razpustitvi iste pa je godba postala cerkvena kakor cerkv. pevski zbor. Godba je od povojne ustanovitve precej napredovala. Prirejala koncerte, tako ceciljanske večere, koncerte na trgu in svirala med odmori pri predstavah v gledališču. Ista usoda je doletela podurad-niško društvo. To društvo je imelo samo čitalnico in knjižnico. Zunanjega delovanja sploh ni poznalo. Nudilo je svojim članom samo knjige in časopise. Društva so se razpustila z motivacijo, da so delovala v nasprotju z nacijonalnim redom. Izključen iz fašlstovske stranke Radi politične nevrednosti in nediscipliniranosti je bil izključen iz tukajšnjega fašija čevljar Josip Bratovž iz Idrijo. Prošnje za polaganje izpitov na dopolnilni šoli Tukajšnje vodstvo dopolnilno šole javlja, da se sprejemajo prošnje za polaganje sprejemnih in drugih izpitov. Prošnje, napravljene na kolkovanom papirju, morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti in naslovijo* ne na ravnateljstvo šole. Za podrobnejšo informacije se jo obrniti na ravnateljstvo. ŠTOHAŽ NA VIPAVSKEM V petek, dne 11. t. m., nas jo zapustil naš vikar g. Alfonz BerL/uč, ki je premeščen na novo službeno mesto v Šempetru pri Gorici. Po odhodu gospoda vikarja smo ostali brez duhovnika. |! HALI OOLASI le. Is__al BRIVSKI pomočnik, pošten, st prejme takoj. Salon Kolakovič, Idrija. 555 VOZIČEK, enovprežen, nov, prodam za lir 290.— Jakob Možina, Senožeče 1S7. 549 MESARSKI pomočnik, dobro izvežban, se sprejme na deželo. Naslov pri tržaS-kem upravništvu. 532 NATAKARICA, pridna, sc sprejme la boljšo restavracijo na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu. 531 SLUŽKINJA znsožna vseh hišnih del iti vešča v kuhanju, se sprejme takoj. Naslov pri tržaškem upravništvu. 528 BABICA diplomirana sprejema noseče dnevno. Govori slovensko. Bodulich Ana Madonna del Mare 19/11 544 Ma pilita io Mm rtgitiroTu* zadruga z omej. poroStvom uraduje ▼ lastni hiši Uto Tone blancc 19, l. Telefon šiv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge ne knjižice, vloge no tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje po 4% Večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema „DlNARjE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. * Obrestna mera po dogovoru. No razpolago varno?*ne celice (?aie) Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprl. PODLISTEK I V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roman v Štirih dalih lz ruščine prevedel L V. — Ali imajo svojo hišo? — je vprašal grof. — Ne. Ponajveč se zbirajo v nemških gostilnah ali v zasebnih stanovanjih, toda mi vselej vemo, kdaj in kje se zberejo. — Zagotavljam ti, dragi Vili, da mi napraviš veliko veselje, če me pelješ k njihovemu zborovanju. Toda ali ne bova pozna? Oni je pogledal na uro. — Da, pozno je nekoliko, toda to nič ne de. Danes zborujejo pri gospodu Šulceju, bogatem peku, in to dokazuje, da se razpravljajo važne stvari. V zasebnih stanovanjih, daleč od nepoklicanih ušes, je mogoče veliko svobodnega razpravljati kakor v gostilnah. Torej pojdiva. X. Gospod Šulce je imel zase celo nadstropje lepe gosposke hiše na nabrežju Vasiljevskega otoka. Lakaj, ki je bil seveda Nemec, je pokazal j Berenklavu in prijatelju dvorano, kjer se je Že zbralo kakih trideset moških, ki so po skupinah živahno razpravljali; nekaj oseb je stalo okrog mize, na kateri je bil razgrnjen zemljevid. Prišleca sta bila dobro sprejeta, zlasti grof kot predstavnik nemške vojske, h kateri so se ponovno prištevali tudi navsočni. Govorili so o Nemčiji in raznih vojaških vprašanjih, nato je grof stopil k mizi; zanimala sta ga razgrnjeni zemljevid in pozornost, s katero so jo okrog sedeči promatrali. Bil je to zemljevid Rusije. Nekatera mesta so bila zaznameno vana z močnejšimi barvami, druga rdeče obrobljena, tretja zaznamovana s krogi, točkami Ltd. Ti znaki so šli zlasti vzdolž meje in se deloma raztekali po vsem zemljevidu. — To so bržkone naše naselbine? To me zanima,! Le če jih vidimo v celoti, je mogoče pre-^soditi, kakšno veliko silo predstavljajo, — je pripomnil Berenklau, primaknil stolico in prisedel k mizi. r-i Nasproti mu je sedel neki gospod! razumnega in izrazitega obličja, ki je dvignil glavo. Pred/-stavil se je za Hansa Lozerja, upokojenega ma- jorja nemškega generalnega štaba. Bil je ravna-j telj nekaterih bank v Petrogradu in je torej pred-' stavljal važno finančno osebnost. — Kaj ne,