—	N			r1		\ Z'	n						f		N
\	Jn								\							
<	—			h	U	n		l ;	J				h			
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o. LJUBLJANA LETO IV	Redna izdaja	Št. 3. Marec 1978
Izdaj^^MHHBMua n. sol. o. Ljubljana. Titova 36. Uffja uredniški
sor, odgovorni urednik Živan ilirčič in glavni urednik Savo Žigon Naslov uredništva Titova 3C, telefon 317-04?, int. 68. Tisk Tisi rna Ljubljana, jr nakladi 900 izvodi Časopis prejemajo člani kolektiva, štipondi-ti in upokojenci brezplač pis izhaja enkrat mesečno. — Opm^jčeno promotnega davka po ■klepu ■
avtotehna
Ob dnevu žena
Mednarodni dan žena postaja vedno bolj popularen, vedno bolj upoštevan, saj je OZN leto 1975 proglasila za mednarodno leto žensk, da bi pripomogla k hitrejšemu prehodu od zapisane k resnični enakopravnosti žensk. Ne gre za sprejem deklaracij, ampak za iskanje Poti, po katerih bo mogoče uresničiti že priglašene pravice na področju enakopravnosti žene v družbi.
Letos mineva že 68 let, °dkar so na II. mednarod-socialistični konferenci 2ensk, ki je bila leta 1910 v ^obenhavnu na Danskem, na Pobudo KLARE ZETKIN Proglasili 8. marec za med-oarodni dan žena.
Vsako leto ob tem dne-u poročamo in ocenjuje-'Po. kaj in kako je družba de|ala, da bi naša žena ob vseh- svojih številnih dolž-
nostih bila zares polnopraven član, zaradi svoje posebne funkcije, ki je v materinstvu, tudi primerno zaščitena.
Dejstvo je, da zaposlene žene podjetja in ustanove ščitijo, kolikor morejo; pomemben je novi zakon o porodniškem dopustu, dejstvo pa je tudi, da je ponekod narava dela takšna, da žene vse prezgodaj izčrpava fizično in duševno.
Vse premalo je razumevanja zato, da je zaposlena žena v podjetju ali ustanovi — tudi zaposlena žena doma, kjer je mati, gospodinja. Vendar moramo ob 30-letnici osvoboditve reči, da ima naša žena le svojo samostojnost, mislim, da družba dobro ve, da je v našem napredku izredno pomemben in izdaten prispevek delovne žene.
Ob prazničnih dnevih je vselej tako lepo. V sebi čutiš radost, bridkosti so nenadoma pozabljene, ves si vznemirjen, pričakujoč vse najboljše.
Ko sem razmišljala, kaj bi povedala ob našem prazničnem dnevu, mi je bil pred očmi predvsem lik žene in matere — lik trpečega človeka, ki je pripravljen žrtvovati vse za svojo družino, zlasti za svoje otroke.
Spomnim se Cankarjevih spominov na mater, ko je zapisal, kako neusmiljeno so otroci zahtevali:
^ORTRET OB DNEVU ŽENA: Po glasu jo verjetno pozna vsak v Avtotehni in še marsikdo >žven nje. Tokrat tudi na sliki tovarišica Marija Strašek na svojem delovnem mestu na Cel.
c. 228. FOTO: DOBRILA
»Mati, zvečer je treba večerje!«,
»Mati, pili smo tvojo kri in jedli tvoje delo.«
In ta že na — mati je v najhujših časih v zgodovini naših narodov prerasla v heroja: ni je zlomilo trpljenje v ječi, okusila je Golgoto taborišč, neusmiljeno je jurišala na sovražnika in izpovedala:
»Sini moji, moji trije fantje, zlati,
če ne vrne se noben od treh,
žalostna bo, a ponosna vaša mati!«
Od kod moč žrtvovanja, od kod sila herojstva?
— Mar ni v spoznanju, da je v ljubezni?!
Ljubezen je najvišje žrtvovanje in dajanje, ljubezen odrešuje vse.
Poosebljena ljubezen pa je žena — mati, lik velike delavke, saj ob možeh ustvarja družino, ta pa je jedro občestva, družbe, človeštva, ki naj bi bilo srečno in naj bi živelo v miru!
Naj bi bile te besede prisrčna čestitka ob prazniku dneva žena.
K. KRMELJ
O nagrajevanju po delu
Minilo je leto dni in tri mesece, odkar smo sprejeli zakon o združenem delu. Na podlagi tega smo v vseh in tudi v naših TOZD izdelali, dopolnili in sprejeli ustrezne samoupravne sporazume, med njimi tudi »Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih pridobivanja, ugotavljanja in razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo«, ter »Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD«.
Ko iščemo in ustvarjamo poti za boljši jutri, se nam je in se nam bo še nekaj časa zatikalo pri ocenjevanju. Kljub temu, da smo si enotni v tem, da je nagrajevanje po rezultatih dela pravično in spodbudno, skratka najboljše, se v praktičnih rešitvah pri ocenjevanju še ne znajdemo. Verjetno še ne znamo biti dovolj razumski, samokritični in ustvarjalni.
Res je, da smo v tem trenutku izvedli ocenjevanje po novem šele dvakrat, res pa je tudi, da o težavah, oziroma novih pogojih, kako to boljše izvajati, še nismo nič slišali. Dolgočasno je že ponavljati misli, ki smo
jih že pisali in to, da v našem glasilu o tem redno pišemo, se tako učimo in počasi ustvarjamo enotne kriterije ocenjevanja. Vedno pa si moramo dopovedovati, kako mora delavec videti sebe in svoj dohodek (osebni in družbeni), kako mora čutiti to povezanost in soodvisnost, kako pomembno in odločilno je vse to za naš napredek.
Poleg vseh ostalih faktorjev smo tudi zaradi boljšega nagrajevanja po delu ustanovili TOZD, kajti delavec mora dobiti pregled nad dohodkom, nad njegovo delitvijo, zavestno mora odločati o vsem in se tudi zavedati posledic (dobrih in slabih) svojih odločitev. Načelno bi morale biti te stvari jasne in brez dilem. Praksa nam bo to potrdila, vendar le, če ne bomo odstopali od začrtane smeri, če ne bomo dovoljevali, da neka merila veljajo za ene, druga pa spet za druge ipd.
V teh naših prvih korakih ocenjevanja in nagrajevanja po delu si moramo pomagati, ali bolje povedano, biti na visoki ravni informiranosti o vseh možnih oblikah.
GLAVNI UREDNIK
J	|
Ir	tia&Lm ženam i&kcena ce&titama za S. macec l
* *v\	$
Venčeslav Verbec
Dne 10. februarja 1978 smo pokopali Vinka Verbca, aktivnega udeleženca NOB. Vinko Verbec je bil po vojni sekretar SKOJ na Viču, leta 1948 pa je bil sprejet v zvezo komunistov. Ves čas je deloval v sindikatih. Najprej je bil član bežigrajskega sindikalnega sveta, nato pa mestnega. Leta 1974 je postal predsednik mestnega sindikalnega sveta. Na 7. kongresu ZKS je bil izvoljen za člana centralnega komiteja ZKS. V istem času je bil član tudi občinske konference ZKS Lj. Bežigrad.
Dne 26. IV. 1976 na dan Avtotehne je Venčeslav Verbec predal sindikalni organizaciji DO prapor In tako postal kum našega prapora.
Ob njegovi smrti je naša konferenca sindikatov Avtotehne v imenu kolektiva poslala družini sožalno brzojavko.
Odgovor na
V drugi številki našega Glasila na zadnji, to je na 8. strani, je pod naslovom UGANKA objavljena fotografija s podnaslovom »hišica v cvetju — krama okoli nje«. Glede te »krame« bi dal naslednje pojasnilo:
Ta »krama« so svetlobne plastične table, katere je pokojni TOZD II prejel od principala General Motors Au-stria brezplačno v reklamne namene. Večji del poslanih tabel je naša tehnična služba takoj odposlala (v prvi polovici leta 1977) na naša predstavništva in pogodbene servise, kateri so jih seveda že montirali odnosno zamenjali s starimi. Preostanek, kateri je viden na fotografiji, pa je namenjen v reklamne svrhe v našem prodajnem salonu na Titovi 36 (manjši znaki), dočim so večji namenjeni za na fasado poslovne stavbe Titova 36 in za GM servis na Celovški 228.
»UGANKO«
Male table »salonske«, bi morale biti montirane ob otvoritvi preurejenega salona v začetku lanskega leta, pa niso bile zaradi tega, ker je bilo mnenje nekaterih vodilnih ljudi Avtotehne in nadzornega organa, kateri je vodil predelavo salona, takšno, da te reklame ne spadajo v salon.
Velike »fasadne table« pa v lanskem letu niso bile montirane zaradi tega, ker je bila ena razbita na transportu; v januarju 1978 smo dobili nadomestno, vendar pa zaradi vremenskih razmer montaža za enkrat ni možna.
Svetlobna tabla, namenjena za GM servis Ljubljana je bila naročena kot rezerva in bo po potrebi montirana na steber pred vhodom v servis.
servisno tehnična služba G M JANEZ PRISTOV
VAŽNEJŠI PREDPISI OD 31.12.1977 DO 1.2.1978
1.	Odlok o blagu, katerega izvoz in uvoz sta regulirana. (Ur. list SFRJ 63/77).
2.	Odlok o obrazcih zbirne in konsolidirane bilance. (Ur. list SFRJ 1/78).
3.	Navodilo o obrazcih za prijavljanje pogodb o ZT prometu in načinu izpolnjevanja. (Ur. list SFRJ 1/78).
4.	Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. (Ur. list SFRJ 62/77).
5.	Zakon o sredstvih rezerv. (Ur. list SFRJ 62/77).
6.	Odlok o kompenzacijskih poslih s tujino. (Ur. list SFRJ 62/77).
7.	Odlok o soglasju, ki je potrebno za uvoz posameznih vrst blaga. (Ur. list SFRJ 62/77).
8.	Sklep o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino. (Ur. list SFRJ 62/77).
9.	Sklep o načinu vodenja evidence o plačilnem prometu s tujino in drugih podatkih s področja deviznega poslovanja ter o rokih za pošiljanje poročil in podatkov o plačilnem prometu. (Ur. list SFRJ 62/77).
10.	Odlok o določitvi dneva storitve v ZT prometu. (Ur. list SFRJ 2/78).
11.	Pravilnik o spremembah pravilnika o listinah, s katerimi se ugotavlja znesek izdatkov vsebovanih v neplačani realizaciji.
12.	Uputstvo o upotrebi obrazca u platnom prometu sa inostranstvom i načinu vodenja evidencije o platnom prometu sa inostranstvom (Devizno poslovanje 13/77).
Gospod, računski sektor
Godišnji bilans uvoza putničkih automobila u Jugoslaviji u 1977. godini
Na sastanku sekcije Zastopnika proiz-vodača putničkih automobila Zapadnoevrop-skih zemalja, utvrdeno je, da je u toku 1977. godine u Jugoslaviji uvoženo 13.000 kom. putničkih automobila. Ovo je nešto više u odnosu na 1975/1976 g., kada je bilo uvoženo 10.700 odnosno 12.126., opet manje od odobrenog uvoza od 15.000 komada.
Avtotehna, kao zastupnik Opela, ocarinila je 1977. godine 3.805, Opel putničkih automobila, što predstavlja maltene rekord-nu prodaju avtomobila, ako zanemarimo 1970. godinu, kada smo prodali 3.923 komada.
Na sastanku sekcije održane 9. 1. 1978, doznali smo, da če se u 1978. godini uvoz putničkih automobila iz zapada ograničiti na 15.000 komada s tim, što če automobili sa režima D, preči na režim RK. Kako sada još nisu bili poznati svi kriteriji, ta se količina od 15.000 kom., nije razpodelila, več se razpodelio avans od 25 %, od planiranih
15.000	kom. pa je AT, kao avans dobila
1.000	kom. putničkih vozila.
Kada se pogleda koliko je kojih maraka prodatih u Jugoslaviji, u 1977. g. uočljivo je, kao što smo rekli, da je AT, koja zastupa Opel-a, daleko izpred svih, i sigurno sa svojom prodajom opravdala, da je 15.000 komada planirano za 1978. g.
Pregled prodatih avtomobila po zastop-nicima i markama izgleda:
Agrooprema	Toyota (Japan)	31
Autokomerc	Audi i Mercedes	1367
Avtomontaža	Alfa Romeo	52
Avtotehna	Opel	3805
Automakedonija	SAAB	66
Industrijaimport	Simca	1138
Interkomerc	Ford	1141
Interpromet	BLMC	341
Tehnoservis	Peugeot	1004
Tehnounion	BMW	449
Unikomerc	Sunbeam	493
Univerzal	VOLVO	200
Jugoauto	Vauxall	131
IMV	Renault	253
Cimos	Citroen	57
Tas-Unis	VW	978
Zastava-impex	Fiat	1130
Da ne bi došlo do zabune, napominjemo, da su Cimos, IMV, Tas-Unis, Zastava im-pex, ova vozila prodala za devizna sredstva plačena preko konsignacije, a nisu evidentirana vozila prodata za dinarska sredstva plačanja.
Sagledavajuči prodaju 1977. g. istotako sagledavajuči plan za g. 1977, možemo se nadati, da trebamo, i dalje biti vodeči u prodaji odnosno prvi.
Ovu želju, da budemo prvi, možemo ostvariti još boljom organizacijom, i novim dohodkovnim odnosima, jer je sigurno da je 1978. g. ugasila plate, i ostaje nam raz-podela prema rezultatima rada.
Predstavništvo Bgd. ing. DUŠAN PAVLICA
Delavci UJV Ljubljana in Avtotehne ob podelitvi priznanj
Podelitev priznanj delavcem UJV Ljubljana
Na upravi stalne službe UJV je bila 6. 1. 1978 majhna svečanost ob priliki prevoženih 100.000 km na dveh vozili OPEL Rekord Caravan.
Predstavnika naše delovne organizacije tovariša M. Ba-lentin in J. Pristov sta ob tej priliki delavcem, oziroma voznikom UJV podelila odgovarjajoča priznanja. Podelitvi je ph' sostvoval tudi načelnik stalne službe UJV za ljubljansko področje tovariš Milan Potočnik. Na skupinski sliki: četrti z leve (stoji).
V sproščenem razgovoru po svečanosti so se delavci UJV Ljubljana zelo pohvalno izrazili o uporabnosti OPEL vozil za te namene, predvsem o navedenih Caravanih. Izostale niso tudi pohvale glede odnosov med njimi in našo servisno službo in s tem v zvezi tudi želje po nabavi novih OPEL vozil.
J. PRISTOV
Od leve proti desni: M. Balentin, J. Pristov in M. Skok
Od leve proti desni: M. Balentin, M. Skok in B. Polanc
Od leve proti desni: M. Balentin, M. Skok in A. Voga
Med
. v prejšnji številki našega internega časopisa smo na ceji strani objavili fotorepor-u0 s .seminarja prve grupe obveznikov Narodne zaščite f?v'9t.eflne- Takrat smo obljubili, da se bomo s pisano besedo oglasili pozneje. To °b jubo s tem prispevkom izpolnjujemo.
Seminar je organiziral od-D°r za LO in DSZ naše DO, nosilca pa sva bila jaz oseb-no in tovariš A. Žužek. Se-nnnar je trajal pet dni (izven delovnega časa), in sicer od 9. 1. do 13. I. letos. Nejprej moram pohvaliti vse .veznike za obisk seminarja kakor tudi za zanimanje, saj jih je v tej prvi skupini 00 56 obveznikov manjkalo le Pet in to opravičeno. Povsem razumljivo se bodo ti vključili v seminar druge 9rupe obveznikov.
Delo seminarja je poteka-jolo v dveh delih. V prvem oelu, ki ga je vodil tovariš žužek, smo slišali, oziro-jna si osvežili spomin o na-°9ah nz in posameznikov v njej. Dalje smo v posa-jneznih urah točno po urniku zvedeli, kako legitimirajmo in zadržimo sumljive ose-ce. Kako opravimo pregled zadržanih oseb in njihove prt-'Jage, vozil, itd. Od zdaj na-Prej vsi pripadniki NZ, ki so ze opravili seminar, vedo, kako se morajo obnašati na stražarskih mestih, pri ob-
prvimi v občini
hodu patrol, pri predaji dolžnosti in seveda o tem, kdo vse to koordinira in izdaja naloge.
V drugem delu seminarja pod mojim vodstvom pa so obvezniki NZ spoznali orožje, slišali o tem, kdaj je zaščitnik oborožen itd. Poseben poduk smo izvedli s samokresom, ga praktično razstavili, sestavili in zadnji dan seminarja z njim tudi streljali. Dan poprej so vsi obvezniki zaradi praktičnega urjenja v merjenju, proženju in drži pri streljanju to izvajali v zaprtem strelišču z zračno puško.
Predno podam rezultate o omenjenem drugem delu seminarja, je prav, da povem še tole. Ta naš prvi seminar je med obvezniki NZ zbudil veliko zanimanje in zato smatram za dolžnost obvestiti vse ostale, ki jih to še čaka, da bodo prišli na vrsto v času do konca maja letos.
Pa poglejmo rezultate:
Streljanje s samokresom:
1.	Ivan Podobnik —	38
krogov,
2.	Živan Mirčič — 36 krogov,
3.	Franc Lampreht — 33 krogov.
Streljanje z zračno puško:
1.	Cveto Kalan — 65 krogov,
2.	Janez Pristov — 64 krogov,
3.	Franc Blatnik — 64 krogov.
Po seštevku krogov obeh orožij:
1.	Janez Kalin — 92 krogov,
2.	Franc Blatnik — 82 krogov,
3.	Jože Cimperman — 75 krogov.
Razstavljanje in sestavljanje samokresa:
ženske:
1.	Manja Writzl 0,45 min.,
2.	Vida Bizjak 0,50 min.,
3.	Helena Alič 1 minuta,
moški:
1.	Drago Balažič 0,52 min.
2.	Marjan Šumljak 1 minuta,
3.	Branko Hren 1,20 min.
Skupno torej prva M.
Writzl, drugi D. Balažič in tretji M. Šumljak.
Uspešno izveden seminar je bil zaključen s prijetnim družabnim večerom in s podelitvijo ličnih plaket vsem prvim devetim v streljanju.
Kaj naj zapišem na koncu? Predvsem pohvalo vsem udeležencem seminarja za disciplinirano in zavzeto sodelovanje in pozornost. Posebno pohvalo pa vsekakor zaslužijo naše tovarišice, ki jih je bilo osem po številu.
(Slike objavljene v prejšnji in današnji številki — foto F. Kušar)
F. KUŠAR
Na strelišču z zračno puško
Robin Hood 20. stoletja Prvakinja v sestavljanju in razstavljanju samokresa, M. VVritzl
Ostro streljanje s samokresom
Brez komentarja
Tako kot smo že dvakrat, in sicer za leto 1975 in 1976 Pisali o porabi potrošniškega materiala, želimo to opraviti s tem prispevkom tudi za leto 1977.
Razlika med prejšnjimi prispevki in današnjim je samo ®na, in sicer ta, da so bili prispevki prejšnjih let bogatejši ®. številkami in s tekstom. Skoraj vsak podatek smo komen-‘'rali v želji, da sprožimo zanimanje za obravnavanje dru-9ih stroškov, na katere lahko zelo neposredno vplivamo.
Letos nam ni do tega. Občutek namreč imamo, da nismo zbudili zanimanja. Nikjer nismo naleteli na kakršen-k°li komentar, opazko in podobno. Zato letos podatke na-vajamo bolj iz tradicije in »brez komentarja«.
Najprej poglejmo porabo potrošnega materiala po letih m mesecih.
Januar Rebruar Marec April Maj Junij Julij Avgus;
September Oktober November December SKUPAJ:
123.385,22
122.695,56
82.222,15
93.725,85
76.495,40
185.492,46
70.584,65
44.117,99
45.568,03
168.745,45
80.322,70
111.671,55
1,205.034,01
81.360,48
67.617.39 56.294,85 84.526,64 72.626,33 67 103,28 53.701,69
38.160.39 119.760,23 118.705,45
39.769,12 135 100,97 934.726,82
39.563,28
128.245,03
72.604,99
140.259,11
95,692,05
114.943,00
54.812,55
79.423,08
104.829,29
206.115,79
112.964,28
148.668,76
1,298.221,21
Predno želite navedene številke komentirati, morate vedeti, da nas je bilo zaposlenih leta 1975 — 707, leta 1976 — 695, lani pa 703.
Iz prej navedenih številk letošnjega leta smo brez reda izbrali nekaj postavk, ki so zanimive, če jih (vi seveda) komentirate.
V lanskem letu smo porabili 538 steklenic žganih pijač v vrednosti 49.027,78 din (novih seveda). Od tega največ whiskyja, in sicer 219 steklenic (20.601,00).
Ob tem je zanimiv podatek, da smo v Avtotehni v Ljubljani v istem času porabili čiste vode za ca. 50.000,00 din.
Za 27.474,45 din smo porabili registratorjev, kemičnih svinčnikov za 22.352,74 din (1800 kom.). Vsi dobro vemo, da smo lani veliko kopirali razne akte in dokumente, zato strošek za matrice ni začudujoč — 39.772,50 din. Če smo žo omenili kemične svinčnike, povejmo še, da smo porabili 3.790 kom. min v vrednosti 38.292,50 din. Takih podatkov, ki so, če ne drugače, zanimivi s statističnega zornega kota, je še veliko, njih objava pa je lahko samo stvar okusa.
Za konec pa še tole. Malo prej smo navedli, da nas je bilo lani zaposlenih v povprečju 703. Tej številki po naši presoji odštejemo 200 zaposlenih, ker trdimo, da jih je približno toliko, ki npr. ne potrebujejo ravnila. Od 500 zaposlenih je lani vsak drugi namreč dobil novo ravnilo (216 kom.). Rekli smo »brez komentarja«, prav zares zato, ker ta podatek navajamo kot kurioziteto, kajti strošek je za Avtoteh-no minimalen in nepomemben.
UREDNIŠTVO
Rekli so:
ANDRE ROUSSIN: Prijetno je biti ljubimec poročene žene, kajti zvečer mora iti domov.
•
ROBERT BLACK-WELL:	Emancipacija
je nevarna. Potrebnih nam je več žensk, ki so tudi videti ženske.
•
MARCELLO MASTRO-IANNI:	Emancipacija
je napredovanje žensk iz pooblaščenosti v enakopravnost.
•
V. I. LENIN: Resnica ne sme biti odvisna od tega, komu naj služi.
Draga ženka, oprosti, se mi zelo mudi. Ta teden sem v za mudi z drsnim časom.
UPOKOJENKE — UPOKOJENCI AVTOTEHNE
Sedaj smo že številni, zato se nas laže pozabi. Do danes nas ni še nihče povabil na prijateljsko srečanje. Ne želim si, da bi se popolnoma odtujili, zato sem se z nekaterimi prizadetimi posvetovala in se odločila, da napovem sestanek »odpisanim«. Torej: kdor želi, naj pride v torek 7. marca 1.1. okrog 17.ure v restavracijo SLAVIJO — prejšnji SLAMIC, (da bo vse ostalo v družini)! Sestanek ne bo zaprtega tipa, lahko se ga udeležijo tudi aktivni sodelavci Avtotehne.
Upokojenka MF.
NAPROŠENI SMO, DA OBJAVIMO NOVA ŽEPNA KNJIGA
Dobro je.
Skoraj ni številke našega Glasila, da v njej ne bi spregovorili o informiranju delavcev v delovni organizaciji Avtotehne. Povejmo takoj, da je v glavnem bilo govora o vsebini in kvaliteti informacij, skoraj nič pa o tem, kako pride informacija do posameznika ali večje enote. Dobro vemo, da je informiranje poleg sestankov vseh vrst ali kakršnihkoli drugačnih kontaktov tudi izdajanje (bolje rečeno čita-
Teh nekaj besed »v premislek« je zraslo povsem na mojem zelniku, povsem dobronamerno pa tudi iz prakse, za katero verjetno marsikdo danes pravi: — »Tako je bilo nekoč« ...
Ne bom dolgovezil, niti z dolgim uvodom podkrepil svoje teze, temveč prehajam na problem takoj in po kratkem postopku.
Za kaj gre, boste dejali. Odgovor je kratek in jedrnat: Za izbor kandidatov za organe delavskih svetov, izvršnih odborov sindikata, itd. itd. Ko tole čitate, je dejansko vse za nami. Pa vendar na mnogih sestankih v predpripravah za dokončno izbiro kandidatov, na vseh ravneh v DO smo ob predlaganju delavke ali delavca v nek odbor ali komisijo slišali že kar udomačeno frazo: »Upoštevajte, tovariši, da je kandidat xy v podjetju kratek čas in še ne pozna strukture naše DO niti ljudi, zato ...«. Da, zato še ni zrel, da postane član katerega koli samoupravnega ali sindikalnega organa. Mogoče?
Jaz osebno mislim drugače. Zakaj? Dovolite, da razložim. Nekdo je prišel v podjetje pred tremi, šestimi ali nekaj več meseci, na svojem delovnem mestu (po novem v svojem delokrogu), je pokazal resnost, prizadevanje, voljo, itd. (nekdo bolj, nekdo manj, odvisno od karakterja in od sodelavcev, ki to registrirajo ali pa ne). Drugače povedano, marsikomu od predlaganih (seveda ne
da vemo!
nje) »Glasila« in »Informacij«. Zato je po našem mnenju prav, da vemo, kako naše »Glasilo« in »Informacije« razdeljujemo, da pridejo do vsakega posameznika oziroma v vsak prostor naše DO.
Predno vam predstavimo mrežo razdeljevanja, moramo povedati, da smo se odločili o tem pisati zato, ker je v zadnjem času bilo precej pripomb: »Oprostite, jaz za sestanek (volitve, ipd.)
vsem) smo zaprli vrata, da smiselno in fizično deluje v nekem organu, za štiri leta (mandatna doba). Na podlagi tega si upam trditi, da eventualni kandidat, ki ga iz prej navedenih vzrokov nismo kandidirali, čez štiri leta ne bo dosti bolj poznal širšega delokroga svoje TOZD ali DO, ne bo zainteresiran, oziroma, se bo zaradi take politike kretal, razmišljal in udejstvoval v zelo, zelo ozkem krogu. Čez štiri leta pa ga bomo predlagali, potrdili in izvolili predvsem zaradi tega, ker bo takrat v podjetju štiri leta in šest mesecev. Je to vse? Osebno mislim, da to ni vse, da tu manjka zaupanje v mladega človeka, v njegove sposobnosti ipd., ki jih sicer res ne poznamo, se pa kaj hitro pokažejo, če zavzamemo drugačno stališče, in sicer (zopet po starem): »vrzimo ga v vodo pa naj plava«. Ne vem! Včasih se je to obneslo. Danes pa ugotavljamo samo eno: Potrebujemo toliko kandidatov za samoupravne organe, dalje mogoče nekaj manj za sindikat, precej več za delegate v SIS (včasih po dveh linijah, ker je ena TOZD v dveh občinah) in še in še. Kdaj in kako bomo usposobili naše nove in mlade sodelavce za družbenopolitično delo? Odgovor? Najbrž ga ne bo! Ker do danes še nikdar nihče ni odgovoril v našem glasilu! Taki smo! E. Kardelj je nekoč dejal« Psi lajajo, a karavana gre dalje.
nisem vedel, ker »Informacij« nisem niti videl!« Lahko se je zgodilo, da »razdeljevalec« ni pravočasno razdelil »Informacij« ali »Glasila, lahko pa se je zgodilo, da razdeljevalec ni dobil materiala v roke. Kakorkoli že, upajmo, da se to ne bo več dogajalo, ker smo mrežo razširili z novimi razdeljevalci, ki so to svojo funkcijo sprejeli prostovoljno z veliko mero dobre volje in ker smo našemu vložišču posredovali seznam razdeljevalcev.
Mreža razdeljevanja pri nas pa takale:
TITOVA 36
—	za V. nadstropje v celoti: razdeljevalec tovarišica Vida Bizjak,
—	za VI. nadstropje v
celoti in poleg tega še za vložišče:	razdeljevalec tov.
Savo Žigon,
—	za III. nadstropje (razen vložišča): razdeljevalec
tovarišica Jožica Lesjak,
—	za II. nadstropje v celoti (tudi menza): razdeljevalec tov. Mirjana Kranjac,
—	za I. nadstropje v celoti:	razdeljevalec tov. Jo-
žica Bernard,
—	za mezanin, salon in blagovnico: razdeljevalec tov. Cvetka Lippal.
TITOVA 25
—	za trgovski lokal, za prostore v drugem nadstropju, za telefonista in snažilko: razdeljevalec tov. Breda Dreflak,
—	za carinsko službo v prvem nadstropju: razdeljevalec tov. Marija Kovačič.
CELOVŠKA CESTA 175
—	za vse delavce v zgrad-
bi na Celovški cesti 175, ne glede na to, v katero TOZD kdo spada:	razdeljevalec:
tov. Helena Miiller.
CELOVŠKA CESTA 228
—	za prvo nadstropje v
celoti, ne glede na to, kdo kam spada, za snažilke, za vzdrževalno službo, za vozni park:	razdeljevalec tov.
Erika Železnik,
—	v pritličju v servisu osebnih vozil za vse od pisarn preko delavnic do nul-tega servisa: razdeljevalec: tov. Marija Vrečko,
—	za vse v kleti (ne glede na pripadnost): razdeljevalec tov. Jože Filipič,
—	v pritličju v servisu komercialnih vozil (pisarne in delavnice): razdeljevalec tov. Roman Dobrila,
—	v pritličju konsignacije Fiat — OM skupno z menzo: razdeljevalec tov. Matija Caj-hen,
—	v pritličju v pisarnah TOZD Trgovina, zav se pri pultu in v skladišču, ne glede na to, iz katere TOZD je kdo: razdeljevalec tov. Snoj Roman (ali tov. Fani Čer-nak;.
Poleg tega pošiljamo »Glasilo« in »Informacije« v Beograd na dve mesti, v Zagreb, Sarajevo, Rijeko, Split in Skopje.
Tako zdaj vsi vemo, kje dobimo »Glasilo« ali »Informacije«, če slučajno niso razdeljene. Na koncu pa še tole: Glasilo dobi vsak delavec DO Avtotehne, »Informacije« pa delimo po prostorih od enega do največ treh izvodov z ozirom na to, koliko je ljudi v enem prostoru.
Tajništvo samoupravnih organov
Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po vsej Sloveniji.
Gre za novo zbirko v moderni žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, najcenejše celo po
20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene.
Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce.
Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da jih bo kupil tudi marsikdo, ki sicer ne kupuje redno knjig.
Predsednik skupnega odbora za žeono knjigo M. MIKELN
NOVO PREDSTAVNIŠTVO
V sredo, 1. II. 1978 smo v Varaždinu odprli novo predstavništvo, četrto v NR Hrvatski.
Novi član kolektiva Avtotehna je tovariš VLADIMIR KOCIJAN kot vodja predstavništva. Poleg njega bo v predstavništvu še ena delovna moč za opravljanje vseh administrativno-finančnih del. Zaenkrat obsega predstavništvo dva prostora v izmeri 38 m2 v prvem nadstropju. V bližnji prihodnosti pa se bo razširilo z lokalom v pritličju.
NASLOV PREDSTAVNIŠTVA: Avtotehna Ljubljana, predstavništvo 42000 Varaždin, ulica Maksima Gorkega 7/1.
Podatke zbrali samoiniciativno
uredništvo
ENA OD AKTIVNOSTI NAŠIH ŽENA: volile so in mnoge bile izvoljene. (Od leve proti desni: J. Žunar, M. Lah, V. Maček in E. Bukovac). Foto: A. ŽUŽEK
V premislek
Ž. s.
Sta <$. iti TO. macec
Vseh žensk je praznik 8. marec, poljub bi dali vsem ženam.
Na zdravje njih izpijemo kozarce, težko je »njemu«, ki je sam.
So pa 10. mučeniki,
dan pravih moških in copat.
Čim so »sposobni«, so svetniki, ker morajo na komando spat.
Organizator rekreacije v sistematizaciji?
S3 v TRIMU ne manjka. Na sliki nekaj letošnjih priznanj. Foto: Dobrila
Večkrat se poudarja po-hien športne rekreacije v delovnih kolektivih kot pomem-o®n faktor v odnosih družbe-ne produkcije in tudi v vsesplošni pripravljenosti v sistemu ljudske obrambe.
Tudi v Glasilu smo že večkrat ugotavljali, da je treba okrepiti organizacijo športne rekreacije v Avtotehni, predvsem pa prebuditi zavest vseh zaposlenih za nujnost Sportno-rekreativnega udejstvovanja. Ta nujnost se nam kaže tudi v podatkih, ki so .11 Prikazani v minulem Gla-s'lu (prvič v Avtotehni), in si-j'er prikaz odsotnosti zaradi oolezni. Za te podatke smo splošnemu sektorju oziroma oirektorju tov. Bajerju lahko zelo hvaležni, kajti prav to nam lahko služi kot osnova ?a sistemsko delo na razvoju športno rekreativne dejavnosti med letom in še posebno za organizirano obliko rekre-acije na letnem dopustu. Ta-
bele so pokazale, da je povsod pravzaprav najbolj problematična »ostala zdravstvena odsotnost«, ki se celo iz leta v leto veča. Tov. Bajer je v svojem članku že nakazal, da daje k preprečevanju vzrokov obolenj tudi športno rekreativna dejavnost svoj prispevek, vendar bi dodal, da ta dejavnost lahko deluje tudi kot kurativa in to prav v času letnih dopustov prizadetih delavcev, ko jim z uvedbo aktivne organizirane rekreacije (nekaj ur dnevno) omogočimo uporabo rekreacijskih objektov, naprav in rekvizitov in pod strokovnim vodstvom zares aktivno udejstvovanje med dopustom.
Komisija za šport in rekreacijo pri Avtotehni je na svoji seji decembra minulega leta sprejela predlog plana dela za leto 1978. Dogovorjeno je bilo, da se v letošnjem letu organizira smučarsko prvenstvo Avtotehne in udeleži
Tudi dobrih uvrstitev Avto*ehns
več smučarskih tekmovanj, ki jih organizirajo TKS po občinah. Nadalje je bilo dogovorjeno, da se tudi letos udeležimo športnih iger delavcev avtomobilske stroke Jugoslavije (ŠIMU), ki bo tokrat v Ljubljani v organizaciji »Slovenija avta« in »Donita«. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da se kupi 10 kompletov tekaških smuči za izposojanje in popularizacijo smučarskega teka. Udeleževali se bomo tudi vseh TBIM tekmovanj in TBIM akcij TKS v Ljubljani skozi vse leto. To je le nekaj povzetkov s seje komisije.
Vsakdo lahko vidi, da komisija dela, aktivno vključeni v njej pa lahko tudi vidijo,
da je dela že v sedanjem obsegu veliko. V komisiji se tudi zavedamo, da le sistemsko delo lahko pokaže prave rezultate, posebno v odnosu do zmanjševanja boleznin. Vemo tudi, kako bi se bilo treba stvari lotiti, sai imamo zato tudi dva člana s končanim tečajem »Organizatorja športne rekreacije«, ki se vsako leto organizirajo v Poreču. Po planu pa jih bomo letos imeli še več. Vendar tako delo zahteva celega človeka, ki bi se res aktivno lahko posvetil takim in temu pripadajočim vprašanjem v AT (športna rekreacija, dopusti, prikolice, planinska koča) in bi mu s pomočjo referentov sedanje športne ko-
misije to verjetno tudi uspevalo.
Sedanje delo pa poteka strogo na prostovoljni bazi peščice ljubiteljev športa, ki pa ob svojem rednem delu res ne morejo storiti več, kot so. In storili niso ravno malo, saj vemo, kako daleč je bila AT na področju športne rekreacije pred leti, to je pred začetkom dela sedanje komisije. Kljub temu, da nas je preko 700 in da upravičeno pričakujemo vsaj v bližnji prihodnosti sistematizacijo delovnega mesta »organizatorja rekreacije«, pa komisija dela naprej in obljublja še pestro športno rekreativno leto.
rd
Tovariš Cimperman, predstavnik namiznoteniške ekipe, prejema pokal za drugo mesto. Pokal podeljuje vsako leto TTKS Ljubljana. Foto: Dobrila
Planine, planine . . .
Bili so nekoč še taki časi, ko so ravninski ljudje govo-r'li. da so gore naravnost Odurne, da je gorski svet nedostopen in nezanimiv. Ta-kfat so gorjanci veljali za oedake in omejene ljudi. Ne-k°č so v gore hodili samo 'ludje, ki jih je družba ob-s°dila za čudake in posebneže. Potem se je počasi za-oelo spreminjati, ljudje so sPoznali, da gore niso grozne. ampak mogočne. Spo-znali so, da so tudi skriv-
Verjetno že veste ali pa ®(e prebrali v Glasilu, da deluje v okviru komisije za aPort in rekreacijo v Avto-'ehni tudi sekcija za strelja-Pie z zračno puško. Bila le dokaj aktivna in se je ddeležila tudi nekaj tekmovanj v raznih TBIM li-9ah ipd Kljub zelo slabim razmeram, ki jih imajo strelni v našem kolektivu, so dosegli sorazmerno dobre rezultate, predvsem po za-®iu9i nekaterih posameznikov v ženski in moški ekipi.
nostne in so hoteli razkriti to skrivnost. Odkrili so povsem nov svet, dotlej neznano lepoto, ki jih je navdušila in večkrat so se vračali. Nastala je posebna oblika sproščanja in duševne rekreacije — planinstvo, takrat so to imenovali: laziti v hribe. Še ni dolgo tega, kar je bil zelo pogosto v rabi rek: gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. Na srečo so se vedno in povsod našli ljudje, ki se za ljudske čenče in prazne mar-
Da pa vse skupaj le ne bi ostalo na tem nivoju, saj vsi dobro vemo, da je strelstvo še kako pomemben faktor v organizaciji vsesplošnega ljudskega odpora, smo se odločili, da ustanovimo pravo strelsko sekcijo »Avtotehna«, ki bi delovala v okviru strelske družine PBOLETEB.
Poleg možnosti za trening bi imeli tudi možnost nakupa kvalitetnih pušk (kardo-slei nismo imeli, ker nismo bili registrirani). Posledica organiziranega delovanja
nje niso zmenili. Obšli so neumne govorice in šli raje na Storžič, na primer. Takrat je bilo laziti v hribe še pravi užitek. Na planinah so pasli govedo ali ovce, pastirji so bili sila prijazni ljudje in so trudnemu gorniku postregli z mlečnimi izdelki, pa so rekli, da je kar zastonj.
Planinci so bili takrat manj zahtevni in tudi življenjski standard ni dopuščal gorniškega snobizma, praktično pa prav posebne opreme tudi ni bilo. Ta pravi planinci so se, če so na primer živeli v Ljubljani, v
sekcije pa bi bilo številnejše udejstvovanje članov našega kolektiva v streljanju, rezultat pa boljši športni dosežki in ne nazadnje večja pripravljenost sistema splošne ljudske obrambe.
Pogoj, da ustanovimo sekcijo je, da združimo v njej vsaj 30 članov (kar ne bi smelo biti vprašanje), zato se vsi, ki se želite udejstvovati v streljanju javite tov. Fridi KOŠAK-ŠTIRN na tel. 557-441, fnt. 69, ki bo zbirala prijave.
Komisija za šport in rekreacijo
rd
nedeljo zgodaj zjutraj vsed-li na dvokolo in po makadamu poganjali pedale proti Gorenjski, kar do Vrat so se zapeljali. Potem so šli en, dva, tri na vrh, se pravi na Triglav, še isti dan nazaj, spet na dvokolo, zvečer so pa že spali v svoji postelji.
Danes je čisto drugače. Gore so postale blazno popularne, zajel jih je čisto navaden skorumpiran turizem in zdaj se horde v copatah in opankah valijo navzgor, čim bolj visoko. Očak Triglav je zelo potrpežljiv, mirno prenaša težo tropov ovac, pardon ljudi, ki jih Telex, ki gre do konca, pošilja nanj.
Obiskovalec, ljubitelj gora, ki je kot vsak zaljubljenec malce sramežljiv, hodi v gore izven sezone in sredi tedna. Ne mara prav veliko prič, posebno ne tistih turističnih poleg sebe. Rad ima gore. Vedno več je takih, ki vedo, da so lepe in komaj čakajo, da bi šli spet tja gor, se vzpenjali in bili veseli ob svoji podjetnosti. Skala ni tako mrzla, kot se zdi. In lepota je zaradi sebe same vredna občudovanja. Nahrbtnik je ponavadi pretežak, vendar je nujno zlo. Najbolj podjetni plani-
nec se za to ne meni in se ne trudi preveč, da bi težo zmanjšal, saj vse prazne konzerve, razne olupke in ostanke spravi nazaj v tro-delno omaro na hrbtu in potem onesnaži dolinske smetnjake. Je pa od sile! In še nekaj je zanimivo. Švicarji so sila natančni ljudje in imajo tudi na Mt. Blancu radi čisto. Zgrozili so se, ko so nekoč našli tam eno konzervo, ki pa je na srečo bila Gavrilovičeva.
Imamo pa v Avtotehni Planinsko društvo, ki organizira razne izlete v naravo. Včasih so ti izleti še kar visokogorski, včasih pa izpadejo kot manjši piknik. Čisto v redu Je to, da se ljudje spoznajo med seboj še kako drugače, kot samo uradno. Lansko leto je Planinsko društvo Avtotehna imelo ca. 170 članov, vmes so bili tudi družinski člani. Udeležba na izletih je bila daleč od te številke, naj so bili izleti enodnevni ali daljši. Tudi letos bodo takšni izleti, včasih bodo celo brez zastonjske klobase in pričakuje se masovna udeležba.
NAŠA: #
Čim več članov
prišli ► < odšli
PRIHODI:
TOZD Zastopstva
1. 1. 1978 — BOGATAJ Edvard
I.	1. 1978 — TOMC Marjan 4. 1. 1978 — MAVEC Anica
4. 1. 1978 — PLAHUTA Vlasta
9.	1. 1978 — JERETINA Anton
II.	1. 1978 — BOŠTJANČIČ Aldo
I.	1. 1978 — DRVEND2IJA Vesna 16. 1. 1978 — BURIC Vesna
II.	1. 1978 — KOCJAN Vladimir
TOZD Servisi
18. 1. 1978 — DEŽMAN Savo 23. 1. 1978 — LAVRIČ Zdravko
DSSS
1. 1. 1978 — CERAR Marija
ODHODI:
TOZD Zastopstva
10.	1. 1978 — PETRIČ Darko
31. 1. 1978 — NECEMAR Emilijan 31. 1. 1978 — MAIER Matjaž
TOZD Servisi
9. 1. 1978 — HOMOVEC Samo 9. 1. 1978 — MARI Janez 9. 1. 1978 — TAVČAR Vilko 9. 1. 1978 — OVIJAC Edi 3. 10. 1978 — KNEZEVIC Voja 22. 1. 1978 — GOSAR Marko 31. 1. 1978 — KALAN Jože 31. 1. 1978 — SLUGA Miran
Notranja trgovina
31. 1. 1978 — AVSIC Franc
UGANKA
Slika je uganka, ker nismo mogli ugotoviti, ali je tako spravljeno trgovsko blago, embalaža ali odpadni material. Uganka pa ni dejstvo, da to ni niti koristno niti estetsko.
□ a □ o		[p a faa do ll0 0 or;:l □□	o ° □ jap&fc. O						JAKOST	DRAG KAMEN	GLAVNI Stevnik	NALEPKA	RAČUN	IGRALEC GORSlC	GRŠKI BAJE- SLOVNI JUNAK
					T			►						
							USNJENA ZADNJEM DELU ČEVLJA							
								►				KARLOVAC NASA ALPSKA DOLINA		
								POPRAV- LJALEC ROKO- PISOV						
SKUPINA GLASBENIKOV		GL. MESTO ČILA	NASANSAM BEL NAROD NO ZABAVNE GLASBE	PLE RA!	n-	ATA	IGRALEC VENTURA	SREOOZEM DREVO	KATRAN NEMŠKI PESNIK				100	ATLETSKA DISCIPLINA
ZVEZDO- GLED										PRESKUS ZNANJA				
NARO- ClTEV										HRVAŠKO M.IME				
SREČANJE										AMER PISATELJ (CONRAD POTTER)	STRUJA POLOŽAJ. VPLIV			
ETIOPSKI MOGOČNE?				MOC		OSMI TON 00 OSNOVNEGA							DEL MOŠKEGA SPOLNEGA ORGANA	MUSLI- MANSKI VERSKI POGLAVAR
ZMAGOVALKA LEPOTNEGA TEKMOVANJA						OKRAJŠAVA ZA LIRO	GRŠKI JUNAK PRED TROJO SOSS					MILANO REKA V EGIPTU		
PREDVOJNI MODEL FIATA								VODJA EKO-NOMATA ELOA VILER						
ENAKOST									ZEUSOV SClT IZ GRŠKEGA MITA					
PETI SKLON V SLOVNICI, MESTNIK									DELNI ZLOM					
* NA 9 CICERO
IZGOVORI
Smo že noter. In sicer v sistemu ocenjevanja p° delu. Predvidevamo lahko da je s tem v zvezi nastopila era »izgovorov«. Pravijo, da je dober tudi ti' sti izgovor, ki ga peg na repu prinese. Torej! Če se hočete dobro izgovarjati, potem si kupite psa. Ni važno, katere pasme je, le eden izmed tistih ne sme biti, ki imajo odsekan rep^ Kajti osnovno sredstvo za prinašanje izgovorov .ie silno repat pes. Takoj, ko dobite psa, ste že na konju (in ne na psu __ da
se razumemo).
KOLEDARČEK — MAREC
1. III. 1945 — NOV in
POJ postanejo Jugoslovanska armada.
7.	III. 1945	— Josip
Broz-Tito sestavi prvo vlado DFJ.
8.	III. 1910 — 8. marec razglasijo za mednarodni dan žena.
11. III. 1955 — umrl A. Fleming, odkritelj penici' lina.
Pomlad se začne 21. marca ob 00. uri in 33 minut — dan in noč sta enako dolga, to je tako imenovano pomladansko enakonočje.
•
Mladost pride samo enkrat, pomlad vsako leto.
(Alžirski pregovor)
24.	III. 1905 — umrl francoski utopistični pisatelj Jules Verne.
25.	III. 1941 — predvojna jugoslovanska vlada podpiše sramotno pogodbo o pristopu k trojnemu paktu.
30. III. 1746	— rojen
španski slikar Francisco Goya.
ZANIMIVOSTI
200 let nazaj na ta mesec pade začetek prvega boja naših žensk! Takrat namreč Kruci divje načnejo Slovenijo na zgornjem koncu, na Štajerskem. Slovenci jim past nastavijo: brhke Slovenke pred krucevsko trdnjavo Kruce mamijo in z dvignjenimi kikljami iz trdnjave izvabijo. Spodrecane deklice nato v hosto zbeže. Kruci za njimi, v gozdu jih pa skriti Slovenci zlahka pokoljejo. Ni prav, da se ta dogodek pozablja jp s tem našim ženskam borbena sposobnost odžira.