LETO XUfl. iJ. 27 PTUJ, 8. JUUJA1993 CENA 50 TOLARJEV Kam s komunalnimi odpadld? Od 1. julija veljajo v ptujski občini za 4 odstotke vifije na- jemnine za neprofitna stano- vanja. Tako je sklenil ptujski izvršni svet, na seji v četrtek, 1. julija letos. Največ razprave pa so namenili ureditvenemu načrtu za deponijo komunal- nih odpadkov občine Ptuj v Janežovcih, ki je po vseh do- sedanjih raziskavah in stro- kovnih analizah najprimernej- ša, saj gre za bivši glinokop. Ker pa so krajani odločno pro- ti taki odločitvi, so na izvrš- nem svetu sprejeli .sklep, da si projektni svet pridobi še stro- kovno stališče ministrstva za varstvo okolja in urejanje pro- .stora republike Slovenije. Do- končno odločitev o lokaciji nove, prepotrebne deponije odpadkov, bodo morali spreje- ti čimprej, zagotovo pa na eni od jesenskih sej, saj je dose- danja deponija na Rogoznici že skoraj čisto polna. Čeprav so stroški vseh dose- danjih strokovnih raziskav za možnost izgradnje centralne de- ponije komunalnih odpadkov občine Ptuj v Janežovcih prese- gli 700.000 tolarjev, in čeprav je bilo opravljenih že nekaj ogledov 9 članskega projektne- ga sveta, pa pogovorov s kraja- ni. strokovni obisk sodobne de- ponije odpadkov v Judenburgu v sosednji Avstriji in še kaj. je kot kaže, zaradi majskega zbora krajanov KS Destrnik s podpisi 81 krajanov, ki so proti odlaga- lišču v Janežovcih, vse skupaj vsaj začasno padlo v vodo. Na osnovi pridobljenih stro- kovnih in drugih mnenj je pro- jektni svet prepričan, da je iskanje druge lokacije za novo centralno odlagališče neprimer- no, saj je od šestih predvidenih v ptujski občini, prav ta v Ja- nežovcih okolju (torej tudi do- mačinom) najmanj nevarna. Ra- ziskave so namreč pokazale, da je dno ilovnato in nepropustno, z ustrezno ureditvijo odlaga- lišča pa bi lahko odpravili tudi nekatere druge stranske učinke. Do jesenske dokončne odlo- čitve občinskih poslancev so si tako zadali še dodatno, bolj pre- pričljivo nalogo: pridobiti stro- kovno stališče ministrstva za varstvo okolja in urejanje pro- stora republike Slovenije, ki naj bi bilo odločilno. Kljub temu pa obstaja resna bojazen, kaj storiti v primeru, da bodo v KS Destrnik kljub vsemu vstrajali pri svoji odločitvi. Sedanje centralno in lokacijsko skrajno neprimerno odlagališče ob osrednjem ptuj- skem pokopališču na Rogoznici je skoraj čisto polno. Kam torej s komunalnimi odpadki občine Ptuj. Kajti tako, kot so se demo- kratično PROTI odločili krajani KS Destrnik, se lahko zopersta- vijo zagotovo tudi povsod dru- god. kjer bi stroka določila možno lokacijo za odlagališče . Ali bomo navsezadnje svoje od- padke morali drago "izvažati?" Na seji so sprejeli tudi sklep o oddaji poslovnega prostora za poslansko pisarno v Ptuju, ki bo že sredi tega meseca odprta v občinskih upravnih prostorih mestne hiše. razpravljali pa so tudi o nekaterih nalogah na po- dročju gospodarstva. —OM. UH, TI PASJI DNEVI... - Foto: M. Ozmec Od 1. julija evropska kakovost mleka s prvim julijem je stopil v veljavo že dalj časa napovedo- vani pravilnik o kakovosti in odkupnih cenah mleka. Pravil- nik je bistveno zaostril pogoje za oddajo mleka, od prejšnjih 3 milijone mikroorganizmov v mililitru mleka, je njihovo gor- njo mejo znižal na 800 tisoč. Dejstvo je, da bo novi pravil- nik povzročil proizvajalcem mleka precej težav. Mleka z več kot 800 tisoč mikroorganizmov v mililitru se skorajda ne bo iz- plačalo prodajali, saj bo njego- va cena do 50 odstotkov nižja od osnovne cene. Nekatere slo- venske mlekarne razmišljajo ce- lo o tem, da takega mleka sploh ne bi več odkupovale. Težko je napovedovati, ali bo nov pravil- nik razredčil mlekarske vrste, dejstvo pa je, da bodo predvsem mali proizvajalci, brez sodobnih hlevov, molzišč in molznih na- prav. težko izpolnjevali zahtev- ne pogoje o kakovosti mleka. Nov pravilnik določa tudi vrednosti maščob in beljakovin v mleku. Določanje števila mi- kroorganizmov je obvezno v hlevu proizvajalca, ki oddaja letno nad 15 tisoč litrov mleka. (doslej je bila ta meja 20 tisoč litrov). Osnovna količina tolšče za obračun mleka je 3.6 odstot- kov. Na tej osnovi se izračuna bazna cena. ki se lahko poveča ali zniža tudi glede na vsebnost beljakovin, odbitna postavka pa je lahko tudi temperatura odda- nega mleka, ki ga je obvezno oddajati dvakrat dnevno. K ugotovljeni bazni ceni bo za ekstra kakovost prišteto 15 odstotkov cene, za mleko prve- ga kakovostnega razreda 10 od- stotkov. drugega razreda 5 od- stotkov. cena mleka v tretjem kakovostnem razredu nima pri- bitkov in ne odbitkov, mleko v četrtem kakovostnem razredu pa bo imelo cenovni odbitek do 50 odstotkov. Mleko ekstra kakovosti lahko vsebuje samo 50 tisoč mikroorga- nizmov v milihtru, v prvem ra- zredu 50 do 100 tisoč, v drugem kakovostnem razredu 100 do 300 tisoč, v tretjem pa 300 do 800 ti- soč mikroorganizmov v milihtru. Mleko v četrtem kakovostnem ra- zredu. v bistvu že manjvredno mleko, pa lahko vsebuje v milili- tru 800 tisoč do 3 milijone mikro- organizmov. JB • Na ij»ri.šču OŠ Ljudski vrt bo v soboto s pričetkom ob 12. uri turnir slovenskega revialnega pokala v malem no- gometu. Organizator je KMN 1'oetovio. • V Juršincih bo v soboto nočni turnir v malem nogome- tu. Pričel se bp ob 20. uri na asfaltnem rokometnem igrišču. Organizator, Športno dru.štvo Sloven.ske gorice, je pripravilo pokale, denarne nagrade in praktična darila, turnir pa bo po- pestrila tudi glasba. Prijave še zbirajo na telefonu 758-057. • Športno društvo Grajena organizira na grajenskem nogometnem igrišču tekmo v malem nogometu med vetera- ni in sedanjo ekipo, nato pa tekmo med "suhimi" in "debe- limi". Pričetek ob 13. uri. • Na lctali.šču v Moškanjcih je do nedelje državno prvenstvo v jadralnem letenju, ki vabi gledalce predvsem ob lepih popoldnevih. Polepšana količka Ptuja Ptuj je bogatejši za počivališče s klopcami in zelenico. Med ptujsko avtobusno postajo in lekarno sta namreč podjetji Nizke gradnje in Ko- munalno podjetje uredili doslej neurejen prostor, mimo katerega gre dnevno izredno število občanov. Ptujska Komunala je te dni dokončala tudi ureditev zelenice, cvetlične grede in postavitev klopi ob železniški postaji. Obe polepšanji sicer še nimata trave, vendar je le-ta zasejana. Zato je še posebej pomembo, da po teh površinah vsaj sedaj ne hodimo. Prišepnemo pa lahko, da hoja po zelenicah in gredah tudi na splošno tem ne koristi. — McZ DOMA IN PO SVETU S. JULIJ 1993 TEDMIH Praznik zemlje, stroke in srca Priprave na 31. kmetijsko živilski sejem na višku * Izredno zanimanje domačih in tu- jih razstavljaicev * Doslej ocenjeni mesni in mlečni izdelki * Vzporedni prireditvi — konjske dirke in kmečka parada. Mednarodni kmetijsko živil- ski sejem v Gornji Radgoni bo letos od 21. do 28. avgusta. Foleg Številnih ra/.stavljalcev - doslej jih je prijavljenih 544 i/, 19. držav, bo tudi letos s sejmom .sodeloval vrh sloven- ske kmetijske stroke. Obogati- tev sejemskega dogajanja so namreč že leta vzporedna stro- kovna srečanja, posveti in pre- davanja. Organizatorji pravijo, da je za leto.§njo prireditev izredno zanimanje, da so že postavili za okoli 4.500 kva- dratnih mestrov novih pokritih razstavnih prostorov in da pri- jave zainteresiranih razsta- vljaicev še prihajajo. Pričaku- jejo, da bo sejem tudi letos obiskalo med 180 in 200 tisoč obiskovalci. Sejmišče v Gornji Radgoni spreminja svojo kakovostno po- dobo. Tako bodo z novim elek- tro objektom rešili večletni problem oskrbe z elektično energijo, uredili bodo vhode ta- ko, da bodo ločeni za pešce in tovorni promet, v razstavnih ha- lah urejajo zračenje, saj je bilo predvsem ob lanski vročini v njih neznosno. vSejmišče pa je razširjeno z vzorčnimi nasadi na 3 tisoč kvadratnih metrih, s 40 do 60 rastlinskimi vrstami. Letošnja razstavna ponudba bo razširjena z razstavo rib, ki so pomembnem in zdrav vir prehrane, lovci pripravljajo spremenjen koncept svoje raz- stave, ki bo povdarila sožitje lovstva in narave, tudi letos bo velika razstava živine, od gove- je do kuncev in ptičev. Foleg razstavnega, bo poskrbljeno tu- di za potrošni del sejma, za za- bavo. pripravljajo konjske dirke in parado kmečkih običajev. Se nekaj značilnosti letošnje- ga sejma je potrebno omeniti: prisotna bo močna konkurenca prodajalcev traktorjev, manjše- ga orodja in opreme za kmetij- stvo in vrtičkarstvo, predstavlje- ni bodo računalniški programi za kmetijstvo, prikazana mod- ernizacija hlevov za boljše po- čutje živali in lažje delo kmeta. Med novostmi bo projekt pre- hranjevanja nojev, mini sirarna in predstavitev namakalne teh- nike. tudi izraelske. Obeta se skratka zelo zanimiva priredi- tev. pravi praznik zemlje, stroke in srca, kar je moto organizator- jev letošnjega sejma. Fred kratkim so strokovne ko- misije že opravile ocenitev me- sa in mesnih izdelkov. Med 359 vzorci 24 slovenskih proizvajal- cev je laskav naslov šampiona kakovosti za leto 1993 pripadel Mesno predelovalni industriji MIF Nova Gorica, posebno priznanje za inovacije za leto 1993 pa Emoni — Mesni indu- striji Zalog. Med sadnimi in zelenjavnimi izdelki je nosilec kakovosti 1993 Frutek, otroška hrana Fructala iz Ajdovščine. Stro- kovna komisija je ocenila tudi mleko in mlečne izdelke. V naj- višji EXTRA razred so se uvrstili izdelki Pomurske mle- karne, Mariborske mlekarne. Ljubljanske mlekarne, Mleko- prometa iz Ljutomera, Celeie iz Arje vasi, Agroinda iz Vipave, KZ Vrhnika, Kraš Planike iz Kobarida, Mercatorjeve mlekar- ne iz Kranja, izdelki Deserta iz avstrijskega Graza ter Vindije iz Varaždina. Ocenjevanje vinskih vzorcev bo v začetku avgusta, mehanizacijo pa bo komisija ocenjevala prve sejemske dni. JB DOMAČA ZABAVNA HIASBA ŠteveHanski fesiivi Minulo soboto in nedeljo je bil v Števerjanu, idilični, slovenski vasici, v Italiji že 23. festival narodno zabavne glasbe. Nastopilo je osemindvajset ansamblov iz Sloveni- je, žal tudi letos ni bilo zamejskih ansamblov. Strokovna komisija, ki ji je letos predsedoval direktor ptujskega fe- stivala, je za finalni nastop določila šestnajst ansamblov. Na nedeljskem nastopu so ansambli izvajali eno izvirno skladbo in eno iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Strokovna komisija je za najboljši ansambel proglasila Vrtnico iz Nove (Jorice, za najboljši kvintet Ptujski in- strumentalni ansambel iz Ptuja, za najboljši trio Pri- morske fante iz Pirana, za najboljšo vokalno skupino Mlade prijatelje iz Pesnice, posebno nagrado pa je priso- dila Triu Svetlin Iz Moravč za najboljšo instrumentalno skupino brez pevcev. Za najboljši tekst je strokobvna ko- misija izbrala Kkartov Zvon Svete gore. Občinstvo je prvo nagrado prisodilo .Jožetu Skubicu in Slapovom iz Cirosupljega. priprave v ptuju............................... Na letošnji festival, ki bo od 3. do 4. septembra v Ptuju je bilo izbranih 31 ansamblov, ki bodo nastopili v petek pred strokovno komisijo za Orfejeva odličja, za drugi večer, ki bo sestavljen iz dveh delov, je za prvi del izbra- nih dvaindvajset novih melodij, ki jih bodo izvajali doslej zlati ansambli, v drugem delu večera pa bodo nastopili an- sambli, ki jih bo izbrala strokovna komisija iz petkovega nastopa. Vsekakor se v Ptuju letos obeta kvaliteten in pester pro- gram festivalskih dni. L ORMOŽ — DRUGI SKLIC 27. SKUPSCINSKE SEJE NA ROBU SKLEPČNOSTI Po skoraj uri čakanja, ko je manjkal samo še en poslanec, se je zasedanje ormoške občinske skupščine le pričelo. Sprva so govorili o delovanju požarne inšpekcije občin Ormož in Ptuj v minulem letu, nadaljevali o pristopu občine Ormož k programu Revit, s štirimi glasovi proti so poslanci sprejeli predlog odloka o preimenovanju naselja Tomaž pri Ormožu v sveti Tomaž ter osnutek odloka o preimenovanju Preljinske ulice v Središču ob Dravi v Trško. Zataknilo pa se je pri osnutku odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka trajnih nasadov v občini Ormož, kjer niso bile pre- verjene vse parcele, na katerih bi se ti postopki izvajali. Osnutek so sicer sprejeli, vendar do faze predloga morajo pristojne občinske službe točno povedati, katere parcele so predmet vračanje ali pa so že bile v agromelioracijskem postopku in če določene parcele ne vplivajo slabo na okolje. Uvodno poročilo o delovanju požarne inšpekcije v Ormožu in Ptuju za leto 1992 je podal dosedanji vodja požarnega inšpektorata omenjenih občin Edi Kozel, ki je s 1. junijem odšel v pokoj. Tako je povedal, daje bilo v lanskem letu opravljenih 94 rednih in kontrolnih pregledov in na osnovi ugotovi- tev izdanih 15 ureditvenih odločb za odpravo nepravil- nosti in pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila ogrožena požarna varnost premoženja. Požarna inšpekcija je so- delovala v 88 komisijah in izdala 123 soglasij k izdaji lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj. Gasilna tehnična sredstva, kot so gasilni aparati, hidrantno om- režje in ostalo orodje za gašenje in reševanje je v glav- nem prisotno le v podjetjih in družbenih dejavnosti, manj pa v obrti in na podeželju, kjer je samo okoli 85 odstotkov gasilnih aparatov in tehničnih sredstev redno vzdrževanih in servisiranih v določenem roku. Stanje na hidratantnem omrežju na javnem vodovodu je zaradi slabe vzdrževanosti v nekaterih naseljih zaskrbljujoče in ne zagotavlja potrebne tehnične požarne vode. Število požarov v ormoški občini je bilo v lanskem letu 21, od tega 6 na družbenem in 15 na zasebnem pre- moženju. Skupna požarna škoda, ki je znašala preko 7 in pol milijona tolarjev ni zaskrbljujoča, večjo skrb pa vzbujajo iz leta v leto ponavljajoči se isti vzroki požarov, to pa je človeški faktor. Ob tem je vzpodbudno vsaj to, da ni bilo požarov na tovarniških ali drugih družbenih objektih, vse preveč pa jih je bilo na stano- vanjskih in gospodarskih objektih na podeželju. "Ocenjujem, da je bilo stanje požarne varnosti v letu 1992 v ormoški občini zadovoljivo. Več bo potrebno storiti na obveščanju občanov na podeželju in v stano- vanjskih predelih glede izvajanja požarnovarnostnih ukrepov in uporabe razpoložljivih gasilskih sredstev. Upravljalec javnega vodovoda bo moral in je dolžan po javni zakonodaji redno vzdrževati hidrantno omrežje in zagotoviti njegovo brezhibno delovanje. Dimnikarska služba pa je dolžna v skladu z zakonom o dimnikarski službi in na osnovi tega zakona izdanim pravilnikom opravljati svoje delo redno in dosledno ter z uporabniki kurilnih, dimnovodnih in prezračevalnih naprav doseči dogovor o opravljanju teh storitev," je sklenil svoje po- ročilo Edi Kozel. Ob tej priložnosti so se v skupščinskih klopeh poslo- vili od požarnega inšpektorja, kije skoraj četrt stoletja opravljal svoje delo nadvse strogo in korektno. Na tem skupščinskem zasedanju je bil sprejet še sklep o podelitvi Plakete Ormoža, kot najvišjega občin- skega priznanj, ki ga bivši požarni inšpektor dobiva za svoje dolgoletno delo. vida Topolovec ORMOŽ — OBNOVLJENA POSLOVALNICA HRANILNO KREDITNE SLUŽBE Ni nam vseeno, kje je naložen kmečki denai* V stavbi na Ptujski cesti, kjer je bila v Ormožu že konec prejšnjega stoletja posojilnica, ki je na svoj način pomagala slovenskemu kmetu, so minulo sredo pričeli poslovati v obno- vljenih in posodobljenih prostorih Hranilno kreditne službe Jeruzalem. Ob tej priložnosti je bila ob prisotnosti direktorja Zveze HKS Slovenije ter Slovenske zadružne kmečke ban- ke in ostalih, krajša slovesnost, ki so jo popestrile ljudske pevke iz Obreža. Novoobnovljeni prostori ormoške HKS. "Ponosni smo, da bomo tudi na ta način svojo ponudbo v so- dodnejše opremljenih prostorih nudili našim komintentom. To zadovoljstvo je v današnjem času še večje, ker čutimo prav na področju kmetijstva vse večje stiske, ki se kažejo tudi v hraniIništvu, " je uvodoma po- vedal Franc Krabonja, podpred- sednik upravnega odbora Kme- tijske zadruge Ormož. Govoril je tudi o pomenu HKS, saj je bila v preteklosti prisotna ob sredstvih republike in občine pri kreditiranju skoraj vseh adaptacij in novogradenj hlevov ter nabavi kmetijske mehaniza- cije. "To delamo še danes in bomo nadaljevali tudi v prihod- nje, seveda pa v okviru finanč- nih možnosti in interesa posa- meznih investitorjev. Potrebe so velike, zato nam ni vseeno, kje bo naložen kmečki denar," je še povedal Franc Krabonja. "V slovenskem kmetijskem zadružništvu posluje danes 62 HKS s skupno preko 200.000 varčevalci, predvsem kmeti, zaradi katerih so HKS tudi ustanovljene. Žal pa danes ta služba kmetom ne more več nuditi toliko ugodnih kreditov, kot je to bilo pred leti, ker obrestne mere za kmeta niso več sprejemljive, dohodki kmetov pa ne dopuščajo za- dolževanja kmetij. HKS so bi- le svoj čas prave kmečke ban- ke, dokler so jim to omogo- čale gospodarske in politične razmere. V zadnjem času opa- žamo, da se zanimanje kme- tov, predvsem za kreditiranje tekoče proizvodnje spet oživ- lja. Velik interes je tudi za kredite na demografsko ogro- ženih območjih, čeprav kredit- ni pogoji še vedno niso takšni, da bi vzpodbujali naložbe v kmetijsko proizvodnjo, " je povedal direktor Zveze HKS Slovenije. > Počasi se vrača zaupanje kmetov v naš novi bančni si- stem in v domačo valuto. To velja tudi za odnos varčevalcev do hranilno kreditnih služb, ki so v stanju, da sproti izplačuje- jo hranilne vloge. Vse hranilne vloge pri HKS so kar trikrat za- varovane. Najprej zanje jamčijo ustanovitelji - to so kmetijske zadruge z vsem premoženjem, na drugem mestu jamči Za- družna banka in na koncu še Republika Slovenija. "Brez lastnega hranilništva ni pravega zadružništva in brez pravega zadružništva se bo tudi kmetom slabo pisalo. Upam, da bomo to še pravočasno spoznali in s skupnimi močmi gradili na tistem, kar je bilo doslej dobre- ga in kmetom v korist. S tem ciljem pripravlja Zveza HKS nov način organiziranja zadruž- nega hranilništva, ki bo zadostil pogojem monetarnih oblasti, postavil tudi hranilništvo na ekonomsko podlago in zagoto- vil, da kmečki denar ne bo odte- kal drugam, ampak služil kme- tom samim za razvoj njihovih kmetij," je sklenil direktor Zve- ze HKS Slovenije. Obnova prostorov in nabava opreme ormoške HKS je veljala okoli 4,5 milijona tolaijev, za kar je HKS vzela delno kredit pri Zvezi HKS Slovenije, delno pa je pokrila obnovo in novo opremo iz lanskoletne akomulacije. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec tednik TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan . PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. BOSNA IN HI:K( la.OVi, NA: Te dni potekajo ostri boji za Maglaj, ki utegne vsak čas pasti v roke združenih hrvaških in srbskih sil. Napetosti se stop, njujejo tudi v Bihaču, pa tudi v Sarajevu spopadi ne jenjujcjo. Sestradano prebivalstvo poziva ZdA naj spet vzpostavijo polete letal, ki so s padali odmetavala živež in zdravila in so jih pred nekaj dnevi umaknili. SRBIJA: Na Trgu republike se je v ponedeljek pričela gla- dovna stavka štiridesetih opozi- cijskih politikov. V Beograd je v podporo zakoncema Draško- vic prišla žena francoskega predsednika Danielle Miter- rand. Zdravje opozicijskega li- derja Vuka Draškoviča je zelo ogroženo, še posebej pa zadnje dni, ko zavrača hrano in zdravi- la. Danielle bo skušala posredo- vati za izpustitev Vuka in njego- ve soproge, ponudila pa jima je tudi zdravljenje v Franciji. KAVKAZ: Že nakaj časa po- tekajo v nekdanji Sovjetski zvezi najbolj vroči boji v Abhaziji in v Gorskem Karabahu. V bojih med gruzinsko in abhazijsko vojsko za prestolnico Suhumi so Abhazijci pričeli veliko ofenzivo. Doslej je bilo ubitih več kot 300 gruzijskih vojakov, ki branijo Suhumi. V ne- varnosti pa je tudi gruzinski pred- sednik Eduard Ševardnadze, saj je tik ob avtomobilu, v katerem so ga peljali, eksplodirala bomba. Vendar predsednik ni bil poško- dovan. V Gorskem Karabahu poteka velika ofenziva armenske voj- ske, ki je zdaj začela prodor čez meje Karabaha, globoko na azerbajdžansko stran. VELIKA BRITANIJA: Veči na Britancev in Ii-cev si želi. da bi se znova pričeli pogovarjati o bo- dočem statusu Severne Irske in na njih naj bi sodelovali tudi predstavniki Irske republikanske armade. Tako vsaj kažejo rezulta- ti Gallupovega inštituta, ki jih je opravil med Britanci, Irci in Se- vernimi Irci. Hki-ati pa anketiran- ci dvomijo v pogajanja in ne ver- jamemo v njihovo ugodno reši- tev. Obnovitev pogajanj si želi kar 87 odstotkov Britancev, 93 odstotkov Ircev in 81 odt.sotkov prebivalcev Ulstra. MADŽARSKA: Dogajanja minulega konca tedna pričajo, da se na Madžarskem krepi vpliv desnice. Nacionalisti so v nedeljo v Budimpešti organizi- rali zborovanje, ki se ga je ude- ležilo več kot tisoč pristašev. Opozarjali so, da vlado na Madžarskem še vedno vodijo komunisti, voditelj desnice in pisatelj Istvan Csurka pa je Madžare pozval naj usodo vza- mejo v svoje roke. CIPER: Pogajanja o federa- ciji na tem otoku so znova v slepi ulici. Vodja ciprskih Tur- kov Rauf Denktaš se je odločil, da na pogajanjih ne bo več so- deloval, ker ne podpira predlo- ga OZN o skupni državi z dve- ma federalnima enotama. .JADRANSKO MORJE: Ra dio Brod, ki je na Jadranskem morju, blizu Hercegnovega in Dubrovnika dva meseca oddajal celodnevni program, je pred tednom dni utihnil. Ustanovili sta ga Evropska skupnost in francoska humanitarna organi- zacija Pravica do besede. V njej so sodelovali novinarji Jutela in nekateri sv;obodni novinarji jn publicisti. Čeprav sojo slišali le ob jadranski obali, je povzročila precej negodovanj hrvaških in srbskih politikov. Očitali so ji. da je promuslimansko usmerje- na. Največ hude krvi so pov- zročali komentarji o osebnostni podobi in politični dejavnosti Miloševiča in Karadžiča. pa tu- di hrvaškemu predsedniku Tudmanu niso prizanašali. NEMČIJA: Predsednica Bundestaga Rita Sussmuthova se mora te dni zagovarjati zara- di domnevnega zavzemanja za omejitev svobode nemškega ti- ska. Pogrešala naj bi načelno soglasje med novinarji in politi- ki o tem, kje so meje svobode tiska. Časnik Bild am Sonntag jo je zaradi tega zelo kritiziral, predsednica pa se sedaj brani, češ da se je zavzemala za za- ščito osebnosti posameznika in tako tudi politikov. pripravila: DLZ POROČAMO, KOMENTIRAMO I/ ptujski industriji še naprej kritično v prvih petih mesecih letos se je industrijska proizvodnja v ptujski ^hčini v primerjavi z enakim obdobjem 1992. leta zmanjšala za 9,8 gjstotka, v republiki za 6,9. Nekoliko spodbudnejši pa so rezultati, do- jC/oni v maju. ko seje industrijska proizvodnja v občini v primerjavi z jpiilom povečala za odstotka, v republiki pa za 3.5. blokade se povečujejo \)ii se razmere v ptujskem gospodarstvu vse bolj zaostrujejo, j;a/.ejo tudi podatki o številu blokad. V začetku prejšnjega tedna je [lilo v blokadi 14 družbenih in 31 zasebnih firm. Gre za podjetja, ki so imela v preteklih 75 dneh nad 50 dni blokiran žiro račun. Dnev- ni znesek blokad je presegel dve milijardi tolarjev. Lani v tem ob- jobju je znašal eno milijardo. ^em" predlogov ...................................................................... Ptujska podružnica službe družbenega knjigovodstva je letos za stečaj predlagala sedem zasebnih firm, v katerih niso imeli zaposle- nih. poslovni dogodki pa so bili takšni, da so morali predlagati uvedbo stečajnega postopka. Na osnovi določil zakona o finančnem poslovanju pa bi jih lahko še več, če bi ne bilo moratorija na stečaje. Država si v tem trenutku stečajev ne želi tudi zaradi bojaz- ni pred socialnimi nemiri. Sicer pa se bo o ukinitvi moratorija, ki ga je leta 1991 sprejela takratna Peterletova vlada, moral izreči državni zbor. Motel Podlehnik, ki je včasih živel od tranzitnih gostov, že dve leti preživlja hude čase. Sedaj je v glavnem odvisen od gostov do Zagreba, saj je cesta do Beograda zaradi vojne še vedno v glavnem neprevozna. Z uvedbo nekaterih dodatnih dejavnosti pa kljub hudi krizi počasi povečujejo promet, ne da bi odpuščali delavce. Kupili so premični bife. s katerim opravljajo gostinske storitve na ra- zličnih prireditvah, za prodajo na bencinskih črpalkah pečejo kekse in opravljajo še nekatere druge storitve. Več deset njihovih delav- cev pa se vozi na delo v druge Petrolove objekte, v Lom. Tepanje in gozd Martuljek. v zaščiti povečujejo proizvodnjo modne konfekcije Zaradi vedno manjšega povpraševanja po zaščitnih sredstvih, se v kidričevski Zaščiti vse bolj preusmerjajo v proizvodnjo modne konfekcije. Iščejo pa tudi nove programe. Precej smelo so začrtali proizvodnjo bolniškega programa, ki so ga že uspešno predstavili v ptujski bolnišnici. V jeseni bodo z njim obiskali tudi mariborsko in slovenjegraško bolnišnico. V kratkem pa se bodo bodočim kupcem tega programa predstavili tudi v ličnem prospektu. Kot je povedal direktor Roman Tement se v tem trenutku srečujejo z velikimi težavami. Sicer pa so poletni meseci za tekstilce že od nekdaj "sušni". Med 20. julijem in 10. avgustem bodo delavci na kolektiv- nem dopustu. V teh dneh pa so začeli proizvajati tudi že modno Iconfekcijo za jesen in zimo, s katero se bodo predstavili na sejmu mode v Ljubljani. 20. septembra. Pripravljajo pa se tudi na prev- zem zastopstva za prodajo izdelkov firme Marc Aurel v Sloveniji, za katero opravljajo dodelavne posle. tudi v ptuju svetovalec za ^g™ ™ V okviru Obrtne zbornice Slovenije, ki je ena od ustanoviteljic pospeševalne mreže malega gospodarstva, je licenco za svetovanje v podjetništvu in obrti pridobilo že 18 njenih delavcev. Svetovanje sedanjim in bodočim članom je ena od temeljnih dejavnosti vsake Obrtne zbornice, saj se v njej združujejo gospodarski subjekti. Li- cenco v okviru ptujske Obrtne zbornice je pridobil Boris Repič. aektrotehna elex in le^ sklenila pogodbo ^skupnem sodelovanju Na pobudo Elektrotehne Elexa in ptujskega Lesa, ki sta podpisa- la pogodbo o skupnem nastopu na tržišču, je bilo 9. junija na Šva- bovem strokovno in družabno srečanje predstavnikov švicarskega podjetja Sprecher Energie in slovenskih energetskih podjetij ELES- a. Savskih elektrarn, jedrske elektrarne Krško, Elektra Ljubljana in nekaterih drugih. Udeleženci srečanja so se seznanili z delom Spre- cher Energie in možnostmi za reševanje problemov pomanjkanja rezervnih delov pri visoko napetostnih napravah, ki jih je izdelal li- cenčni partner Minel iz Beograda. Po pogodbi, ki stajo Elektroteh- na Elex in Les Ptuj sklenila lani. Les prevzema organizacijo kom- penzacijskih poslov za pridobivanje denarja za nakup blaga, Elek- iiotehna Elex pa opravlja vsa zunanjetrgovinska opravila. V bistvu gre za skupno nastopanje obeh podjetij na zahtevnem trgu. V tem smislu pa se tudi pripravlja pogodba o zastopanju Sprecher Energie v Sloveniji. Gre za švicarsko podjetje s sedežem v Oberentfeldnu, ki zaposluje okrog dva tisoč delavcev in se ukvarja s številnimi proizvodnimi področji. Med njimi velja omeniti odseke za tako imenovane naprave na ključ, za srednje in visokonapetostne napra- ve. Na tujem prodajo več kol 85 odstotkov svoje proizvodnje, letno pa v raziskovanje in razvoj porabijo okoli enajst milijonov švicar- skih frankov. uud je "so" 7glavnem prs'preimenovan ju ............................................. Dosedanje razprave o preimenovanju ulic v Ptuju v okviru tako ime- novane druge etape so pokazale, da ljudje v glavnem sprememb ne podpirajo. Tudi na delnem zboru v krajevni skupnosti Bratje Reš, kije bil 29. junija, niso podprli predloga za preimenovanje nekaterih ulic. /-nana pa je že tudi odločitev prebivalcev Peršonove ulice, da se ta ne Preimenuje v Sovretovo oziroma v Rabelčjo vas. Občinska komisija za Pieimenovanje bo javne razprave izvedla še v krajevnih skupnostih }vana Spolenaka in Toneta Žnidariča. Zatem bo delo končala, občinski 'Aršni svet pa bo na osnovi njenih ugotovitev "napisal" odlok o prei- nienovanju ulic ali pa tudi ne. Vse kaže, da velikega dela ne bo imel. Mimo volje ljudi pač ne bo mogoče. Pripravila: MG PETI EKOLOŠKI TABOR KONČAL DELO Slovenske gorice pod ekološko lupo Peti ekološki raziskovalni tabor v orj^anizaciji /elenih Ptuja - Drava 93 je letos domova! v osnovni šoli na Po- lenšaku. 25 mladih raziskovalcev iz domače in delno iz drugih slovenskih občin, je deset dni raziskovalo območje Slovenskih goric in Ptujskega polja. Za njimi je 5 tisoč prevoženih kilometrov in velika zakladnica zbranega gra- diva, ki ga bodo obdelanega predstavili tistim, ki morajo skrbeti za pozitivne spremembe v okolju. Vidno zadovol- jni so mladi raziskovalci, njihovi starši, mentorji in vod- stvo tabora ter stranke Zelenih v ponedeljek končali delo. Rezultati dela mladih raziskovalcev so shranjeni v računalniku. Pomembno je, kot so povda- rili na zaključni predstavitvi dela tabora, da zbrano gradivo ne ostane v arhivih, temveč je osnova za ekološko osveščan- je javnosti ter podlaga odgo- vornim za okolje, da tam, kjer je potrebno, ustrezno ukrepa- jo. Mladi raziskovalci in men- torji so opravili veliko delo, za katerega bi kakšna strokov- na institucija porabila veliko več časa in neprimerno več denarja. Poleg tega je pomen tabora vzgojno izobraževalni, pa priložnost za lepo preživet- je dela počitnic. Raziskovalci so delali v petih skupinah: omitološka skupina se je lotila opazovanja in popisa ptičev, predvsem bele štorklje, malega ponirka, opazovali so tudi ptice v senožetih ter sadov- njakih. Na osnovi podatkov je moč ugotoviti ogroženost posa- meznih vrst ptic in ukrepe za njihovo zaščito. Druga skupina je raziskova- la prisotnost sove in rnalih se- salcev, ki so v pretežni meri hrana te ogrožene ptice. Sku- pina botanikov se je lotila ra- ziskave rastlinskih vrst v goz- dovih in ribnikih. Ugotovili so, da je Pesniška dolina kar dobro mesto za razvoj rastlin, med katerimi so mnoge na seznamu ogroženih. Opravili so tudi javnomnenjsko razi- skavo o zdravilnih rastlinah. Kar 60 odstotkov ljudi, sode- lujočih v raziskavi pozna zdravilne rastline. Mnogi jih nabirajo ob cestah in ne na polju, kar je slabo zaradi one- snaženosti. Manjšina pa nabi- ra zdravilne rastline na od- maknjenih, čistejših krajih ali jih namensko goji. Skupina, ki je izvedla anketo med 245 prebivalci Ptujskega polja in Slovenskih goric je ugotavljala mnenje ljudi glede onesnaženoasti podtalnice, od- nos kmetijstva in melioracij, problematiko jedrskih odpad- kov in odlaganja komunalnih odpadkov. Na splošno so v an- keti ugotovili visoko stopnjo ekološke zavesti, na drugi strani pa zmotno prepričanje, da posa- meznik naredi dovolj za eko- loško čistost okolja. Peta skupina mladih razisko- valcev se je lotila voda v okoli- ci Polenšaka. Na terenu so je- mali vzorce in jih laboratorijsko obdelovali. Ugotovili so, da so raziskane vode v pričakovanem drugem razredu onesnaženosti. Na zaključni predstavitvi so predstavili zgolj prve rezultate raziskovalnega tabora. Vse skupaj bodo računalniško ob- delali, pripravili temeljita po- ročila in kot že omenjeno, po- datke posredovali izvršnemu svetu, sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja in še komu. jb Ptuj — V Grajiki kavaroi bo v četrtek, julija ob dvaj- setih svečanost ob odprtju ra^tstiive oljnih miniatur sczonske- jja svetja ljubiteljske slikarke Marije Gregorc iz Ptiija. Na razstavi bodo h prijaa^no&ti sodeloval tudi člani mariborskega trobilnega kvinteta, ki ga sestavljajo: Janez Kopše — troben- ta, Milan Fegu.š — trobenta, Andrej Žgank — rog, Stanko Vaub — pozabita in Darko Roškar — tuba* —OM Bančno poslovanfe Iz fotelja Od 1. julija deluje pri Kreditni banki Maribor računal- niško komunikacijski sistem HOME BANKING - VAŠA BANKA DOMA. Gre za sistem, ki omogoča prek poštne- ga omrežja nenehno povezavo osebnega računalnika upo- rabnika z bančnim računalnikom. Številne najnovejše bančne informacije bodo nenehno dosegljive, bančne transakcije pa bo mogoče opravljati od doma tudi takrat, ko je banka zaprta. Sistem je v prvi fazi namen- jen obrtnikom, ki imajo žiro in tekoče račune pri Kreditni ban- ki Maribor, po ureditvi poveza- ve z SDK bodo lahko v sistemu še podjetniki, poseben sistem pa banka pripravlja tudi za osta- le komitente. Do prvega sep- tembra deluje sistem poskusno, vanj je vključenih okoli 30 obrtnikov, pozneje pa bo na vol- jo vsem ostalim obrtnikom, saj jih je kar 95 odstotkov anketira- nih izrazilo interes za nov način poslovanja z banko. Dan pred začetkom poskusne- ga delovanja sistema je banka pripravila predstavitev prak- tične uporabe sistema HOME BANKING. Za vključitev vanj potrebujete osebni računalnik, modem in ustrezen program. Nasvete in instaliranje mehan- ske in programske opreme nudi- jo posebne tehnične ekipe ban- ke. Če že imate osebni računal- nik, vas vključitev v sistem sta- ne okoli tisoč mark. Podatki v bančnem računalni- ku so skrbno varovani, zato je za vključitev vanj potrebnih več gesel in seveda ni nobene možnosti, da bi lahko kdo dobil podatke o stanju na drugih računih. Od doma, iz fotelja ali pisarne, lahko dobi uporabnik vseh 24 ur na dan podatke o de- viznih tečajih, o možnosti naje- manja kreditov, obrestnih merah in podobno. Od 6. do 20. ure pa je mogoče opravljati prek raču- nalnika tudi finančne transakci- je, torej vsa nakazila. Na ekranu računalnika ima na voljo podat- ke o stanju na njegovem teko- čem ali žiro računu, s pomočjo računalnika lahko naroča čeke, ki nato prispejo po pošti, lahko uredi kredit, mogoč bo tudi na- kup deviz. Možnosti so že sedaj takorekoč brezmejne, banka pa bo sistem še izpopolnjevala. JB 4 — PO NAŠIH KRAJIH 8. JLLIJ 1993 TEDNIH V PTUJSKEM CENTRU ZA BEGUNCE Proslavili zaidjučelt šolsl(ega leta V začasnem /.l)irnem centru za begunce ol) Zagrebški cesti v Ptuju je bila v sredo, 30. junija zvečer svečanost ob za- ključku šolskega leta osnovne šole za begunce. Prek 50 mladih, učencev od 1. do 8. razreda, ki so ob popoldnevih, sku- paj s svojimi štirimi učitelji, zahajali po znanje na breško šolo, je prejelo zaključna spričevala z žigom slovenkega mi- nistrstva za šolstvo. Po meddržavnem protokolarnem dogovoru med Slovenijo in Bosno in Hercegovino, se ta šola, vsem, ki sojo redno obiskovali in si pridobili ustrezno spričevalo, šteje kot enakovredna v matični domovini. Učenci begunske šole so v zahvalo pripravili kar 16 točk kulturnega in zabavnega sporeda. Zbranim gostom, učiteljem, učencem in njihovim staršem je na zaključni slovesnosti za do- sežene uspehe najprej čestitala vodja zbirnega centra Vanda Kosi. V imenu občanov ptujske občine jim je čestital še Janez Mere, načelnik oddelka za obrambo občine Ptuj,iz občin- skega skretariata za družbene dejavnosti pa se mu je pridružil še Žarko Markovič, ki je spri- čevala tudi razdelil. Dvanajstim odličnjakom so izročili še po- sebne priložnostne praktične nagrade in obesek s keramičnim likom rimskega Genija. Razi- grani šolarji pa so v zahvalo pripravili kar 16 različnih točk kulturnega programa. Ravnatelj begunske šole Ni- kola Mihočinovič je povedal. da je šolanje potekalo zelo uspešno in razgibano ter med drugim poudaril; "Temu v prid govori tudi po- datek, da je kljub psihofizičnim pretresom zaradi vojne kar 12 učencev izdelalo z odličnim uspehom. Za možnost šolanja se iskreno zahvaljujem vsem občanom ptujske občine, državi Sloveniji, še posebej pa ravna- teljici breške šole Darji Ra- dičevič. saj nam je zagovotila takšne pogoje šolanja, kot jih mnogi v Bosni nimajo in jih žal še lep čas ne bodo imeli. Pomembno je predvsem dej- stvo, da šoloobvezni otroci kljub vojni v domovini niso iz- gubili šolskega leta. Za to se za izredno prizadevanje zahvalju- jem tudi našim učiteljem. Prvi in drugi razred je poučevala Ve- ra Bombek. doma iz Maglaja. sicer poročena s Slovencem, mislim, da celo iz okolice Ptuja; tretji in četrti razred je poučeva- la Ljubica Bilanovič, doma i* okolice Zenice; peti in šesti ra- zred sem poučeval jaz, sedmi in osmi razred pa Manuela Mašič iz Jajca. Na breški šoli so nas vse iz begunske šole sprejeli kot svo- je. na voljo so nam bile tudi specializirane učilnice in na- sploh smo se z njimi dobro ra- zumeli. Naši begunski otroci so s svojimi likovnimi in literarni- mi deli sodelovali tudi na repu- bliškem razpisu pod naslovom Kaj je to .sreča in osvojili kar štiri prve nagrade; begunski center pa je prejel posebno na- grado za uspešno sodelovanje. Ob koncu šolskega leta so dobi- li učenci in učitelji begunske šole tudi darilo ptujskega Certu- sa — zaključni izlet po Pohorju. —OM "MoJa Je želja mala i pro- sta — da ne bude rata, i to mi Je dosta!" — Aida, 9 let, doma iz okolice Sarajeva. Ravnatelj begunske šole Nikola Mihočinovič. — Foto: M. Ozmec Žarko Markovič je 12 odličnjakom poleg spričeval izročil še posebne praktične nagrade. Govori se... ...DA si mnogi davkoplače- valci želijo, da bi program REVIT pustil sledove preo- brazbe tudi v poslanski misel- nosti in navadah. Že to bi bilo dovolj, če bi lahko župan po vzoru Zahoda za poslansko nedisciplino izterjal 200 do 400 DEM globe. Ali bi naredil red, ali pa bi lahko bistveno znižali vse druge dajatve v državno blagajno. ...DA bi bil potreben REVIT tudi v zgornjih, nadramenskih, delih tistih, ki so kar počez proti ureditvi mestnega pro- meta v smislu predlaganega skupščinskega sklepa. Saj so še hujši od cesarja, ki je vsaj na eno mesto hodil peš. ...DA niso resnične trditve predsednika državne sosede, da jim Slovenci nočemo omo- gočiti evropskega koridorja prek na.šc posesti. Koridor že imajo, saj na cesto, polno Šahovnic, Slovenci tako več ne upamo. Niti toliko ne, da bi pokosili visokostebeljne rože na bankinah. Ali pa so plavice sosedom v pozdrav?! ...DA delavci velike ptujske firme razmišljajo o tem, če ni morda fasadna rja udarila kam noter. Na konkretna mesta konkretnih ljudi. ...DA tokrat agencija GS ne navaja nobenih novic v zvezi z našimi vodilnimi občinarji. Vemo samo to, da je župan doma, izvršnik pa v Umagu na teniškem prvenstvu. ...DA ima radiacija. tudi navi- dezna. dokazane učinke na po- spešeno rast oči. Nekaterim so namreč ti organi tako zrasli, da vidijo odlagališče SNRAO že v gradnji in kar v Dolanah. ...DA je naš radijski kolega, zaposlen v Ljubljani, delujoč pa na Ptuju v torek srečal Abraha- ma. Pijemo samo arhivsko. Iz bistriške občine PREMALO JE TEH, KI POTREBUJEJO POMOČ Pred poldrugim letom so pri Centru za so- cialno delo v Slovenski Bistrici pričeli z or- ganizacijo pomoči na domu, ki je namenjena v glavnem sliu-ejsim in onemoglim. Organi- zirali so jih preko javnih del, je uvodoma po- vedala direktorica Centra, Marija Dobnikar. Socialna delavka Nada Bradan pa je potrdila, da je takšna pomoč starejšim več kot dobro- došla. "Med nezaposlenimi ženskami smo poiska- li primerne, ki imajo v prvi vrsti veselje do tovrstnega dela in vsaj minimalno znanje. S svojimi viu^ovanci so se mnoge zelo dobro ujele. Med ženskami, ki so v tem projektu pripravljene sodelovati, je okoli 14 takšnih, ki imajo veselje do tega dela, pomagajo pa 28 starejšim Bistričanom in okoličimom, saj odhajajo tudi v Oplotnico, na Kebelj in Zgornjo Polskavo." Kol smo izvedeli, bi lahko pomagali še večjemu številu starejših ljudi, ki velikokrat portrebujejo tudi človeka, da bi se z njimi vsaj pogoviu-jal. Kol smo izvedeli od Nade Bradan, bodo pričeli jeseni v njihovem centru še s projek- tom "Pomoč pri vzgoji otrok", namenjen pa bo Ušli m družinam, ki ne najdejo pravega slika s svojimi olroki. NAGELJ IZ TOTONTA V SLOVENSKI BISTRICI Slovenjebislriški rojak Ciril Soršak, doma iz Prelreža pri Črešnjevcu, je s skupino 20 fimtov in deklet, potomcev četrte generacije slovenskih priseljencev v Kanadi navdušil slovenjebisiriško občinstvo. Minuli petek zvečer v dveumem programu, bilo je celo nekaj ponovitev, je Ciril Soršak, kije v svoje delo vtkal ogromno prostega časa in ljubezni do slovenske pesmi in plesov, na "doma- čem" terenu za nastop svojih varoviuicev požel aplavz za aplavzom. Vsi so bili mnen- ja, da si takšnih nastopov še želijo, saj so mladi plesalci zaplesali sproščeno, neobre- menjeno, kot bi vse življenje ne počeli nič drugega. Še posebej je obiskovalce veselil sklepni del prireditve, ko so se predstavili v do- mačem, slovenskem jeziku in povedali od kod izvirajo njihovi starši. Pa mogoče še to, vsi imajo še vedno lepa domača — sloven- ska imena, da o priimkih ne govorimo. V BISTRIŠKEM PARKU, NADALJUJEJO JIH PRI UREDITVI VINTGARJA Dela, ki so jih v bistriškem grajskem par- ku, nekoč ponos mesta Slovenska Bistrica, opravili preko javnih.del, so v minulem ted- nu sklenili. Seveda niso opravili vsega, pač toliko, kol je bilo dentu^ja za njegovo obno- vo. Podrli so bolna drevesa in jih nadomesti- li z novimi, obnovili so ludi del parkovnega obzidja, ki že kaže lepše lice. Rešiti pa bo potrebno še "problem" mopedistov in kole- sarjev, ki se nemoteno in ludi nekaznovano podijo po sprehajalnih stezicah in skozi več kot 300 letni gabrov drevored. Tako se ob la- kih "sprehodih" lotevajo ludi luči in klopi. V tem tednu so že pričeli urejati poti skozi Bistriški Vintgar, vse do slapa Šumika. Ure- dili bodo markacije in varnostno ograjo pri Rimskem kamnolomu, kjer so pred davnimi stoletji lomili pohorski marmor za led^mji najbližji rimski mesti Celeio in Poetovio. Z ureditvijo poli ob potoku Bistrica skozi Vintgar se bo popestrila turistična ponudba, težave povzročajo samo še klopi, ki od te prijetne poti odvrnejo marsikaterega obisko- valca. Vida Topolovec Zanimivosti Iz ormošite oticlne v PONEDELJEK PRIČELI Z ŽETVIJO Na njivah podjetja Kmetijstvo - Jeruzalem Ormož, kjer imajo pšenico posejano na 615 hektarjih njivskih površin, so v ponedoK jek pričeli z letošnjo žetvijo. Predvidevajo, da bo pridelek bolj pičel, kot so ga bili vajeni prejšnja leta, je ned drugim povedal Ivan Zinko, direktor obrata Poljedeljstvo, ko so pridelali med 7 in 8 ton zrnja na hektar. Letošnja suša pa je predvsem na prodnatih tleh močno oklestila letošnji pridelek, tako. da pričakujejo samo okolj 5 to.p pšenice na hektar. Kombajni, kijih imajo pri Kmetijstvu ravno dovolj za to delo, so pričeli z delom v Obrežu ter nadaljevali v Središču ob Dravi.(Foto: VT) PRI MIKLAVŽU SE NADALJUJEJO DELA PRI GRADNJI MRLIŠKE VEŽICE, NA KAJŽARJU NAMERAVAJO GRADITI TRAFO POSTAJO V tej krajevni skupnosti namenjajo vsa sredstva za gradnjo tam- kajšnje mrliške vežice. Dela na krajevnih cestah mirujejo, nekaj so jih že gramozirali in na eni izmed cest si zasebnik sam aslaltira 200 metrov dolgo cesto. To pa je tudi vse, je povedal Mirko Tramšek predsednik sveta miklavževske krajevne skupnosti. Dodal je še to, da so minulo nedeljo njihovi gasilci, ki so praznovali 70 letnico svojega obstoja, prevzeli novo orodno gasilsko vozilo TAM. V teh dneh so imeli na Kajžarju. enem izmed zaselkov v mi- klavževski krajevni skupnosti, sestanke, kjer so se dogovorili, da bodo postavili novo trafo postajo. NADALJEVANJE KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA, UREJANJE OKOLJE, VAŠKA RAZSVETLJAVA Kot je povedal tajnik podgorške krajevne skupnosti Franc Hergu- la, so pri njih letošnji plan uresničili že v precejšnji meri. Ob magi- stralni cesti v Cvetkovcih so dogradili vaško razsvetljavo, po refe- rendumskem programu so asfaltirali cesti v Ritmerku, kjer so na novo asfaltirali 300 metrov in naredili končno prevleko v dolžini 400 metrov ter 950 metrov na novo asafaltirane ceste v Sterjancih. Tu so krajani po pogodbah zbirali več kot polovico sredstev, tako, da so v krajevni skupnosti uspeli narediti še enkrat več, kot je zapi- sano v programu krajevnega samoprispevka. Na takšen način bodo zbirali sredstva še dobro leto, ko se jim se- danji krajevni samoprispevek izteče. Priprave za nadaljevanje kra- jevnega samoprispevka, ki pa morajo biti temeljite, podprte z do- brim programom pa bodo pričeli v letošnji zimi. Menijo pa. da bo- do morali ob vseh težavah, ki so prisotne tudi na vasi, zmanjšati obveznosti plačevalcev samoprispevka. Trenutno opravljajo manjša dela pri urejanju pokopališča, kar jc pri njih stalna naloga. Urediti morajo parkirišče in okolico, ki še ni povsem urejena. Obnavljajo tudi vaške kapelice, v samih Podgorcih pa so uspeli urediti še kanalizacijo za meteorne vode. ORMOŽ — ASFALTIRANJE CEST, NAJVEČ DENARJA PA BODO NAMENILI ZA GRADNJO TELOVADNICE Trenutno so sklenili asfatiranje nekaterih krajevnih cest, opravili gramoziranje najpotrebnejših delov nekategoriziranih vaških cest." največji del denarja, kot imajo zapisano pri krajevnem samopri- spevku. namenjajo za izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli Or- mož. Denar za ta namen imajo trenutno naložen pri SKB banki v Ormožu, kjer se bo primerno oplemenitih. nekaj nameravajo vzeti tudi kredita, tako, da bodo investitorju ob pričetku gradnje izročili 10 milijonov tolarjev, kolikor pri izgradnji ormoške telovadnice od- pade na krajevno skupnost. V IVANJKOVCIH PRED DNEVI BLAGOSLOVILI MRLIŠKO VEŽICO, ASFALTIRAJO VAŠKE CESTE IN^ ŠIRIJO .............................................................. Pred desetimi dnevi so sklenili vsa dela pri ivanjkovski mrliški vežici, opravili so že tudi obred blagoslovitve, trenutno pa nadalju- jejo dela pri izgradnji telefonskega omrežja, na voljo pa imajo 420 telefonskih številk. Spomladi so zgradili preko potoka v Ivanjkov- cih nov most. ter asfaltirali dva cestna odseka proti Veličanam in Cerovcu. kjer nameravajo narediti že končno prevleko. Pripravljajo se na asfaltiranje ceste proti Runču. kjer med drugim računajo tudi na sredstva iz naslova demografsko ogroženih območij. Vida Topolovec Slovensko ekološko gibanje — SHG je že lani sprožilo javno pobudo na Ministrstvu za finance oziroma pri vladi R Sloveni- je. da se odpravi prometni davek pri zbiranju starega papirja in še nekaterih drugih koristnih odpadnih surovin, vendar odziva ni bilo. Še pred leti so bile Osnovne šole tiste, ki so zbrali naj- več starega papirja. Po uvedbi prometnega davka in načina plačevanja preko računov, so akcije vidno upadle. To seveda ni edini razlog, saj se je tudi močno povečal uvoz starega papirja. Država zagotovo ne bo propadla, če se bo odrekla temu davku. Učinki akcij zbiranja pa so zagotovo dolgoročni in v tem pri- meru velja tisto, kar se Janezek nauči... SEG prosi vlado R Slovenije, da ta problem razreši v okviru pristojnih ministrstev ter o tem obvesti širšo javnost in SEG. V fEDNIK 8. JULIJ 1993 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 piše: Tjaša l^rgole-Jukič ZGODOVINA REUGIJE ZA MUDE 41- pOZEJDON_ po/cjdon je bil verjetno star jj^oiski bog Pelopone/a. častili oa ribiči in v Mikenah ga ve- likokrat omenjajo. Ta kult so p,ev/.eli Jonci in Durei. Po/ej- jona so častili kol božanstvo Igorja in /avestnika konj. Kot i,i;iisikateri je tudi Po/ejdonov vsrkal vase celo kopico jiugih krajevnih kultov. Mitolo- gija nam pripoveduje, da je Po- ^i;jdon sin Koronsa in Reje. Ko j(;'/,eusu uspelo premagati očeta 5O si bratje ra/.delili 3 kralje- ^iva. /eus je dobil /emljo, Po- /ejdon morje in Had podzemlje. Kot vladar morja ima Pozejdon svojo palačo v globinah morja. Po morju se vozi v zlatem vozu v katerega so vprašani iskri konji z zlato grivo. Vsi bogovi morja ga častijo in cenijo. Po- zejdon prinaša mirno, ugodno morje, ali pa (največkrat v jezi) naredi visoke peneče vlaove in vihar. Kadar pa je resnično zelo jezen strese zemljo in mi temu pravimo potres. Njegovo orodje je trizob (po- doben tistemu s katerimi poleti v morju lovijo sipe). S to trizo- bo palico (tridens-om) vznemir- ja valove ali pa jih kroti, kakršne volje je pač. Pozejdona so častili tudi v krajih, kjer ni morja. Tam je predstavljal predvsem zavetnika rastlin in konj, saj je prav on daroval lju- dem konja in ljudi naučil ravna- ti s to živijo. Kakor Zeus je tudi Pozejdon slovel po velikem šte- vilu ljubic in otrok. Kiparji si ga predstavljajo podobnega /eusa, le da je bolj suh in ima čvrstejše mišice, l.ase pa ima črne in zmršene. V Grčiji je imel Pozejdon veli- ko svetišč in njemu v čast so v Isthmu prirejali Isthmenske igre, kjer je zmagovalec prejel smre- kov venec. Pozejdonu je namreč posvečeno drevo smreka. In še. ker se približuje poletje in boš morda šel na morje, žrtvuj nekja temu staremu bogu in morda te bo uslišal in boš imel mirno morje. Če pa bodo kljub temu visoki peneči valovi boš vedel kdo in kako jih je na- pravil. Da pa bi bil frajer povej zgodbo še drugim in uspeh pri dekletih ti je zagotovljen. PEMETRA_ Boginja Demetra. kot boginja plodnosti in poljedelstva je čisto Grško bo/anstvo in je ime- la veliko veljavo, saj sojo časti- li po vsej Grčiji in je zato imela tudi obilo svetišč. Mitologija pravi, da je De- metra hči Koronosa in Ree, sestra treh vladarjev Zeusa, Pozejdona in Heda. Demetra na začetku ni veljala za Olim- pisko božanstvo, to pravico si je pridobila šele kasneje. Ni- koli se ni prav "zlila" z ostali- mi bogovi Olimpa. Morda pa je temu tako, ker je bila veliko med ljudmi in mitologogija pravi, da je ljudi naučila pol- jedelstva, darovla jim je žito in jih naučila pridelovati kruh. Kot boginja poljedelstva rodnosti, rasti, poljskih pri- delkov, zlasti žita je veljala za boginjo zemlje. Vsako leto so njej v čast prirejali elevzin- jske misterije. To so obredi o katerih vemo le to, da so v času žetve in setve, in poveza- ne z.daritvami. Demetro so prikazovali umet- niki ponavadi z žitnim vencem na glavi, v eni roki je nosila ba- klo, mak in klas, v drugi pa jer- bas (košara za sadje). Velikob-at so zraven nje upodobili prašička kot simbol rodovitnosti. Še nekaj o sorodstvenih ve- zah. Demetra je imela z Jazo- nom sina Pulta (pomeni boga- stvo), z Zeusom pa Persepo- no, ki jo je ugrabil Had in jo vzel za ženo. Tudi Persepona je bila znana in čaščena bo- ginja po vsej Grčiji. Uh, končala sva z opisom vseh, ali si jih štel? dvanajstih bogov. Na Olimpu je torej žive- lo 12 bogov toliko, kolikor je mesecev v letu. Ti bogovi so bi- li razdeljeni v 6 parov: Zeus in Hera; Apolon in Ar- timeda; Atena in Hermes; Ares in Afrodita; Hefajst in Hestija; Pozejdon in Demetra. Demetra z žitom. Pozejdon sedi na prestolu. Olimpijskih bogov je 12 kakor mesecev v letu. Predstevitev ppavic, ki jih zagotavljajo zakoni Urad z^i žensko politiko Vlade Republike Slovenije je izdal priročnik VODNIK PO MO- JIH PRAVICAH. Priročnik na enostaven način nudi informacije o pravicah, ki nam jih m- Kotavljajo zakoni ter o službah, ki nam pomagajo pri reševanju posameznih problemov. Vodnik daje informacije od lomeljnih človekovih in držav- ljanskih pravicah do pravic po- iiošnikov. V priročniku najdete odgovore na množico vprašanj, >> katerimi se srečujete v vsak- rame. lako imamo izdelan razvojni proj»ram za Haloze, za Slovenske gorice, pripra- vljamo razvojno - sanacijski proj^ram za Dravsko in Ptuj- sko polje, pa tudi za samo me- sto Ptuj. V bodoče se moramo skladno s temi usmeritvami tudi orj^ani/irati, zato ne- •strpno pričakujemo zakono- dajo, ki bo urejala lokalno in državno samoupravo, pa tudi orj^anizacijo sod.stva. Obstaja še dilema, ali bomo v naši družbi omogočili vsem enako- meren oziroma policentrični razvoj, ali ne. V ptujski občini razmišljamo tako, da naj bi se ljudje orj^anizirali v več ob- čin, dosedanje krajevne skup- nosti v mestu naj bi se orj»ani- zirale v mestno občino Ptuj, občine naj bi se povezale v po- krajino, mesto Ptuj pa naj bi dobilo funkcijo pokrajinskega središča..." Za ptujskim županom je o se- danjih, nič kaj rožnatih razme- rah v upokojenskih vrstah govo- ril predsednik zveze društev upokojencev Slovenije, Stane Hvala, in med drugim poudaril: "Na tej dobro organizirani prireditvi z bogato vsebino in željo po odločnem reševanju vaših življensko pomembnih vprašanj, boste gotovo utrdili skupne interese, nabrali novih moči za nadaljevanje konkret- nega, za interese upokojencev pomembnega dela, dobili še več osebnega zadovoljstva in veselja po druženju. Skupno nam je spoznanje, da smo upokojenci še vedno tako kot dolga leta doslej, s svojimi stališči in akcijami pripravlje- ni .sodelovati pri reševanju vseh odprtih vprašanj sedan- jega časa. Ob tem pa odločno zahtevamo, da se naše pravice v ničemer ne smejo prepustiti razpravam, da so glede na pe- rečo ekonomsko situacijo preširoke. Nasprotno, resnica Je ta, da .so potrebna dograje- vanja ob spoštovanju na.šega minulega dela." Po tem. ko je opozoril na ob- čutke upokojencev do razvoja slovenske države, je opozoril tudi na nastale družbene spremembe, ki so nanje močno vplivale: "Pestri dogodki zadnjih let so nam žal bistveno spremeni- li utrip dinamičnega življenja. Borba za osamosvojitev, kot enkraten zgodovinski dogo- dek, prehod na tržno gospo- darjenje, nova zakonodaja na področju stanovanjskega, zdravstvenega ter pokojnin- sko-invalidskega zavarovanja, ki Je preveč smelo posegla v naše dotedanje pravice, dru- gačna ureditev celotnega siste- ma odločanja v družbi, izve- dene demokratične volitve pa še kaj, so prinesle veliko novi- tet, ki .so nas sprotno vznemir- jale; tako v dobrem in v vese- lje, kot v slabem in v razoča- ranje, predvsem zaradi izgube nekaterih pravic našega minu- lega dela." Že med potekom zadnega de- la prvega srečanja upokojencev je v žetalski kotlini in okoliških grabah zadišalo po pečenih spe- cialitetah iz kotla in žara. Med- tem, ko so nekateri iskali drago- ceno senco pod katerim od po- stavljenih velikih šotorov, so drugi pri poljskih šankih tešili žejo in lakoto; na odru pa se je odvijal izredno bogat in pester kulturni spored, v katerem so nastopili učenci in upokojenci iz ptujske občine. Tako so poleg podlehniških godbenikov in pevcev mešanega pevskega zbora društva upoko- jencev iz Ptuja, s prikupnimi skeči, folklornimi in zabavnimi točkami, nastopili še učenci osnovnih šol iz Zetal in Markov- cev, pa ženski pevski zbor dru- štev upokojencev iz Podlehnika, Žetal in Cirkovc, moški kvintet upokojencev iz Hajdine, otroška folkorna skupina prosvetnega društva iz Destrnika, Ljudski pevci društva upokojencev iz I.ovrenca na Dravskem polju, vaške pevke iz Markovcev. pa pevci in vinogradniki iz Vidma pri Ptuju, tamburaški orkester in pevci iz Zagojičev in še kdo. Ob koncu so prebrali še pro- testno izjavo zoper odlaganje jedrskih odpadkov v Halozah. Mnogi so bili ob vsem tem, dobri dve uri trajajočem pro- gramu že kar utrujeni; mnogi pa so se kljub sopari in izred- ni vročini za nameček še po- veselili ob zvokih domačega ansambla Interval. Vsekakor je bilo tokrat v Žetalah mnogim upokojencem in njihovim svojcem lepo in nepozabno, tako da so zlahka pozabili na vse težave, ki jih tarejo ob nizkih pokojninah in visokih življenskih stroških. M. Ozmef O razvojnih usmeritvah ptujske občine je upokojencem govoril župan Vojteh Rajher. V letalski dolini še nikoli ni bilo toliko obiskovalcev. Pogled na prireditveni prostor iz hriba farne cerkve. Na nerožnat položaj upokojenske generacije je opozoril predsednik Zveze društev upokojencev Slove- nije Stane Hvala — Foto M. Ozmec Po sledeh zapisnika SOK Ptujski javni tožilec Marjan (ilavar je na ovadbo A.G., ki jo je podala UNZ že reagiral. Postopka ne bo začel, ker je ugotovil, da utemeljenega suma za storitev kaznivega dejanja, za katero je bil A. G. osumljen ni, in tako ovadba ni utemljena. Javni tožilec torej meni, da ovadba na osnovi prejetega gradiva s strani UNZ ni utemeljena. Zanimivo je, da na izrecno vprašanje, kako to utemeljuje, ni hotel odgovoriti in tudi obrazložitve ni želel pokazati. Omenimo le, da v spisu k ovadbi, ki ga je oblikovala UNZ, ni bil priložen zapisnik SDK in da javni tožilev ni poznal besedila in zaključkov tega zapisnika. Poslovanje s Srbijo je samo eno od poglavij v zapisniku SDK. Vendar ovadbe zaradi drugih zadev, ki jih bomo v nadaljevanju še nevadli, UNZ ni podala, javni tožilec pa, kot smo zapisali, zapisnika SDK v svojem spisu nima. Glede poslovanja s Srbijo zapišimo, da je Alojz Gojčič še decembra leta 1991 govo- ril, da je potrebno sodelovanje s srbskim trgom nadaljevati, kmalu za tistim pa je, kot je znano, odstopil. In še to: priporočilo na katerem ute- meljuje svoje početje A.G., češ da je bilo neuradno s stra- ni slovenskih politikov namig- njeno, trgujte s Srbijo, gotovo ni bilo mišljeno: "trgujte s Srbijo, četudi vam dolgujejo velike vsote in morebiti skle- pate, da vam jih tudi v prihod- nje ne bodo mogli poravna- ti..." Poslovanje z nekom še ne pomeni, da moraš z njim trgovati za vsako ceno in ne- poravnanim dolgovom nav- kljub. namesto novih lokalov le dobre provizije Kot je znano je Perutnina de- cembra leta 1989 s firmo Marr i/ Riminija sklenila pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo pod imenom Pe- rutnina - Marr z znamko Yutaly in z razmerjem vloženega kapi- tala 40 odstotkov Perutnina in 60 odstotkov Marr. V drugem členu je bila dejavnost družbe določena kot gostinstvo, po- speševanje turizma, hitre resta- vracije, investicijska dejavnost za potrebe svoje dejavnosti, nu- denje know-howa v zvezi s po- slovnim predmetom. Dejavnost pa so aprila 1991 še dopolnili in jo razširili s pogodbo z Marr o akviziterski prodaji PP družin- skega paketa. V njej je določe- no, da Yutaly prodaja PP dru- žinske pakete v svojem imenu in na račun Perutnine preko mreže Vutalovih akviziterjev na področju Jugoslavije v dogovo- ru in v sodelovanju s Pe Trgovi- na. V 4. členu pogodbe je dolo- čeno. da Perutnina zagotavlja Vutaliju popust pri prodaji PP družinskega paketa v višini 20 odstotkov od tekočih malopro- dajnih cen svojih proizvodov v paketu, cene pa se s spremembo maloprodajnih cen usklajujejo, vendar ne prej kot prvega v na- slednjem mesecu. SDK je kontrolirala doku- mentacijo o prodaji družinskih paketov za meseca december 1991 in marec 1992. V času kontrole so ugotovili, da se "... v nekaterih primerih izda- ni količinski podatki o prodaji niso ujemali s podatki na do- bavnicah in da nekatere do- bavnice niso bile zajete v me- sečne zbire prodaje in da so bili v analitičnih evidencah kupcev na karticah tudi izdani računi za že prodane družin- ske pakete končnim kupcem." SDK je ugotovil tudi, da so posamezni akviziterji pri- našali denar v blagajno kar 17 dni po prejemih blaga in datu- mih na dobavnicah in da je akviziter ali Yutaly določeno število dni obračalo likvidno- stna sredstva Perutnine. 10 odstotna provizija akviziter- jem jc decembra 1991 pome- nila zanjo stroške v višini 205 264 tisoč tolarjev in marca 1992 v višini 209 980 tisoč to- larjev. SDK je ugotovila, da je Perutnina s prodajo družinskih paketov preko akviziterjev do- segla manjši prihodek, kot i^a če bi izdelke sama prodajala po cenah na malo z davkom. Pri tem je potrebno upoštevati še, da je Perutnina imela tudi stroške embalaže, delovne si- le, ki pakira v pakete in delov- ne sile, ki zbira in dnevno se- stavlja specifikacije čekov za prodane pakete ter kontrolira vnovčevanje čekov pri ra- zličnih bankah. Glede na od- stopanja, ki so bila ugotovlje- na pri dobavnicah perutnin- skega mesa podjetju Yutaly pa je bil predlagan tudi popis pe- rutninskega mesa za leto 1991 v perutninski klavnici. Nastala odstopanja v vrednosti 10 mi- lijonov 176 tisoč tolarjev je komisija opravičila z zamenja- vami posameznih delov pi- ščančjega mesa in predlagala pohot med presežki in priman- kljaji. Ne glede na to, da pri- manjklaj ne presega predpisa- nega normalnega kala, SDK ugotavlja, da je primankljaj pretirano visok v primerjavi s primankljajem iz preteklih let in je lahko posledica odtuje- vanja. m—™ Upravni odbor Yutalya je ta- krat "vodil Alojz "Gojčič,- -v Domžalah pa je Perutnina 3.1. 1991 sklenila pogodbo s Predan Trade d.o.o. o prodaji perutnin- skih proizvodov. V začetku so- delovanja je kupec poravnaval svoje obveznosti, pozneje pa so se pričeli problemi. Neporavna- no stanje 26.5.1992 je bilo 17 milijonov 256 tisoč 727 tolar- jev. Poleg tega pa je v letu 1992 tudi spremenil način prodaje poizvodov Perutnine. Pričel je s prodajo proizvodov Perutnine v svojem imenu in za račun Perut- nine. Za takšen način prodaje Perutnina s kupcem ni sklenila pogodbe, niti ni bil o tem spre- jet sklep poslovodnega organa ali organa upravljanja. Pri jav- nem tožilcu smo izvedeli, da je postopek proti Predan Trade bil sprožen in predan sodišču. Prihodnjič: POSLOVANJE S KOOPERANTI Darja Lukman Žunec N8 Gomili gpaio Mstlenl dom s postavitvijo tretjega raz- glednega stolpa seje pričelo po- novno turistično oživljanje Go- mile. Okrog petdeset resnih in zagnanih turističnih delavcev si je zadalo smele načrte. Srce vsega je turistični dom, ki ga postavljajo ob že obstoječi kle- ti, zgrajeni pred desetirhi leti. Temelje za klet so že naredili, pa tudi material za gradnjo do prve faze imajo. Predsednik Martin Zajdela je povedal, da si bodo denar za gradnjo zaslu- žili tudi z veselično dejavnost- jo. Ljubitelje Slovenskih goric in Gomile vabijo, da jih obišče- jo v nedeljo, IL julija ob 14. uri, ko bodo pričeli z vrtno ve- selico. Na njej bo za zabavo in ples igral ansambel Veseli slavčki iz Maribora. Za hrano in pijačo pa bodo poskrbeli člani turističnega društva. Vrtno ve- selico prirejajo ob obletnici državnosti in prvi obletnici po- stavitve novega razglednega stolpa. Obiskovalcem se bodo tokrat predstavili tudi z novo tu- ristično razglednico, na katen poleg stolpa prikazujejo sosed- nje krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu, Malo Nedeljo, Jur- šince in Videm ob Sčavnici. Pri izdaji razglednice sta jim z de- narjem pomagala Občinska turi- stična zveza Ptuj s 30 tisoč to- larji in KS Juršinci z 20 tisoč tolarji. Za pomoč so zaprosili tudi Tomaž pri Ormožu. Malo Nedeljo in Videm ob Sčavnici, vendar jim na vlogo še niso od- govorili. Razglednico Gomile prodajo v turističnoinformativ- nem centru v Ptuju, vinotoču Slaček v neposredni bližini raz- glednega stolpa in ob samem stolpu. Martin Žajdela je tudi povedal, da so se za gradnjo tu- rističnega doma odločili tudi za- to, ker je ob lepem vremenu na Gomili vedno veliko obiskoval- cev. Te pa želijo vsaj za nekaj časa zadržati v lepem in spro- ščujočem okolju. MG Nova razglednica Gomile. fEDNIK 8. JULIJ 1993 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 7 SREČKO DVORŠAK ŽELI ŽIVETI NA KMETIJI paleč od ponorelega sveta Počitnice so čas oddiha, ki oa mnogi šolarji izkoristijo za potovanja in potepanje. Tisti učenci, ki so doma s kmetov, imajo zaposlitev, brž ko so odložili knjige in zvezke. V Trotkovi pri Benediktu smo po naključju spoznali petnaj- stletnega Srečka Dvoršaka, ki se v času počitnic ne bo pre- dajal brezdelju in lenarjenju. S Srečkom smo se srečali, ko smo občudovali njihovo kobi- lo, ki se je svobodno pasla po pašniku ob njihovi domačiji. Fantič je povedal, da je kobili imel Lebra in da jo imajo šele dve leti. Ker je videl naše nav- dušenje nad konji, nam je po- nudil tudi jahanje. Kdo bi se mogel odreči temu vabilu. Srečko je poklical Lebro in že je bil na njej, kar brez sedla. Fant je kar žarel, ko je videl, da nas zanimajo konji in dru- ge živali. Razkazal nam je hleve, v katerih so bili štirje telički, imajo pa tudi sedem krav, prašiče, muce in druge domače živali. S svojim psič- kom pa nam je uprizoril pravo predstavo, saj ga je naučil ve- liko spretnosti. V pogovoru je Srečko povedal, da je letos za- ključil osnovno šolo, ki jo je obiskoval v Benediktu. Na vprašanje, kam zdaj, nismo dobili odgovora. Srečko je molče in malce v zadregi umaknil pogled. Mama Anto- nija je prekinila mučno situa- cijo, ki je nastala in povedala. da si sin zelo želi ostati na kmetiji. Rad ima živali, poma- ga pa tudi pri delu na polju. "Bojim pa se, da naša knietija ne bo dajala dovolj zaslužka za vse družinske člane,"je z grenkobo dodala Srečkova mama. Zraven njiju so pri Dvoršakovih še oče Feliks ter sinova Beno in Tonček, ki je trenutno v TO na Ptuju. Nihče od njih ne hodi v službo. Do sedaj smo še nekako skromno lahko živeli, pravijo zadovol- jno Dvoršakovi, vendar so časi vse manj naklonjeni kme- tom. Ko smo odhajali od Dvorša- kovih nam je bilo prijetno, saj so vsi, kljub težavam in delu, ki ga ne zmanjka, zelo gostol- jubni in veseli ljudje. Pa ven- dar se nismo mogli izogniti grenkobi, ki je ostajala. Sko- da, da ne znamo izkoristiti ta- kih potencialov. Potihem pa upamo, da bo Srečku uspelo uresničiti vsaj nekaj svojih idej, ki so za zdaj samo sanje, V tem čudovitem predelu bi rad imel kmečki turizem, kjer bi lahko turisti uživali v ja- hanju in v drugih preprostih, vsakdanjih stvareh, ki nam jih v tem okolju še ponuja narava. Mogoče pa mu bo le uspelo, saj je v njem nekaj slovenjego- riške vztrajnosti in sam je dejal: "Ne vleče me v mesto - niti v šole ne, rad bi živel tu. Čim bolj vstran od ponorelega sveta." Tekst in fotografija: Marija Slodnjak Kobila Lebra je žlahtne krvi in na to je Srečko še posebej ponosen. Mama Antonija pove, da sin preživi z živalmi veliko časa. Društvo invalidov doMo uredilo svoje prostore Ptujsko društvo invalidov, ki ima tre- nutno okrog 630 članov, si je vrsto let prizadevalo, da bi dobilo primerne pro- store za svoje delo. Po zaslugi zdravstve- nega doma Ptuj in dr. Henrika Žlebnika, občine Ptuj in Zveze društev invalidov Slovenije so jih končno pridobili in tudi žc uredili. V Čučkovi ulici 2 so najprej uredili en prostor, pred kratkim pa tudi drugega, ki ga bodo uporabljali za sestan- ke, različna srečanja in kot klubske pro- store. Za člane delajo vsako sredo in pe- tek, od 9. do 11. ure. Za morebitna vprašanja pa so jim na voljo tudi na tele- fonskih številkah 772-848, 772-092 in 764-384. Predsednik društva Martin Sibila je povedal, da si želijo pridobiti čim več novih članov. V ptujski občini je veliko invalidov, večina pa se jih ne vključuje v društvene oblike delovanja. S tem, ko bodo povezani, bodo veliko lažje reševali številne težave, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem življenju in delu. Pred kratkim so na domu obiskali 37 nepokretnih članov ter jih skromno obdarili. Veliko skrb posvečajo tudi družabnemu življenju in izletniški dejav- nosti. 7. in 8. julija bodo obiskali Izolo. Letošnji program izletov je zelo bogat, vsak mesec bodo organizirali vsaj enega. Letni program izletov je dobil vsak član, ki je poravnal članarino. MG Upokojenci nismo vec irahlevne ovčke Prireditve ob sedmem tednu upokojencev občine Ormož so sklenili minulo soboto. Razen glasbeno - zabavne prire- ditve "Tudi po domače je lepo", to so zaradi objektivnih razlogov prestavili na jesen, so opravili vse, kar so zapisali v program. Pripravili so razstavo cvetja in likovnih del, upokojenski piknik na Malem Kogu, prisluhnili so ljudski pisa- teljici Krni Meškovi in predavanju na temo "Ormož skozi stoletja", opravili razna športna tekmovanja in v soboto v velikem številu prišli na srečanje, ki ga je tokrat pripravilo I)U Kog. Sklepno prireditev je spremljal bogat kulturni pro- gram. Led so prebile do- mačinke, članice dekliškega scksteta iz Koga. V nadalje- vanju so nastopili še ormoški oktet in upokojenski pevski zbori iz Ljutomera, Maribora '^•'r Ptuja. Vse skupaj je pope- Jilrila godba na pihala iz I^onižal ter mladi Kogovčani Klavdija, Brane in Brigita. ^^rijetnega srečanja upoko- jencev občine Ormož sta se udeležila tudi oba občinska predsednika, skupščine in izvršnega sveta, dr. Jože Beš- virin Vili Trofenik. Preko 450 tisoč upokojen- cev, kolikor jih je v Sloveniji, je brez dvoma mogočna arma- da, s katero morata računati, tako vlada, kot parlament, je v svojem nagovoru med drugim povedal Ivan Kebrič, član upravnega odbora in predsed- stva Zveze društev upokojen- cev Slovenije in predsedstva Zveze društev upokojencev Maribor, ko je govoril o po- ložaju upokojencev v Sloveni- ji, kjer preko 60 odstotkov za polno pokojninsko delovno dobo ne dobijo niti 33 ti- sočakov pokojnine. Vendar vsi niso v enakem položaju, saj imamo tudi pri nas določen odstotek tistih, ki prejemajo preko 100 tisočakov in še kaj zraven. Zveza upokojencev Slovenije, ki je nepolitična or- ganizicija, vsaj tako je zatrje- val Ivan Kebrič, je pred dnevi poslala protestno pismo pred- sedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku, v katerem ga seznanjajo o socialnem po- ložaju slovenskih upokojen- cev in pa tudi ministrici za de- lo Jožici Puharjevi, ki na skri- vaj pripravlja nov zakon o po- kojninsko - invalidskem zava- rovanju in kjer nameravajo pravice invalidov ter upoko- jencev močno okrniti. Upoko- jenci zahtevajo, da bi sodelo- vali pri osnutku tega zakona in tako že na začetku vplivali na vse tisto, kar jih zadeva. "Mi ne želimo še bolj zate- govati pa.sov," je sklenil Ivan Kebrič. Predsednik Zveze društev upokojencev občine Ormož Franjo Lovrenčič je povedal, da jih posebej skrbi neneh- no upadiinje zaposlenosti, saj je žc sedanje razmerje med uživalci pokojnin in tistimi, ki pokojninski sklad polnijo, neugodno. V ormoški občini, ki šteje okoli 18.000 prebivalcev je nekaj nad 3.200 upokojencev. V enakem razmerju, kot so bi- le v ormoški občini v prete- klosti plače zaposlenih, so da- nes tudi njihove pokojnine, kar pa seveda ni vzrok, da se nekateri ne vključujejo v upo- kojenska društava, kjer je vključenih le dve tretjini vseh upokojencev občine Ormož. Tudi jesen življenja je prijet- na, je poudaril predsednik ZDU, če si jo znaš primerno popestriti. Tega pa je v posa- meznih društvih obilo, od kul- turnih, športnih in drugih de- javnosti, do raznih družabnih prireditev. Podelili so tudi priznanja za dejavno društveno delo. Preje- li so jih Vera Lesničar, Martin Kramar, Franc Jakopič, Jakob Bac, Franc Plohi, Alojz Trste- njak, Ivan Petovar, Janez Ci- merlajt, Mirko Venta, Franc Leben, Alojz Anderlič, Jakob Habjanič, Franc Munda in Alojz Ozmec. Posebna priznaja sta prejula Alojz H. p :la iz To- maža in Vinko RatoK ' Koga. Vid; ^->polovec ■ sobotne prireditve na Kogu. (Foto: Štefan Hozyan) Kljub silnemu pri- tisku in težkim razmeram za za- sebnega kmeta, se je le malo kmetov odločilo za za- družništvo "viš- jega tipa", to je za vstop v obde- lovalno zadrugo. Vse številke Na- šega dela v letu 1949 so zgovoren primer enostranskega obveščanja, objavljanja le od oblasti narekova- ne propagande, odkritih in prikri- tih groženj. Brali so ga predvsem aktivisti, število stalnih naročni- kov je bilo malo, z zainteresirano- stjo so časnik brali predvsem tisti, ki so bili tako ali drugače v kate- rem od sestavkov prizadeti. Jože Vrabl je delal kot novinar, fotoreporter in odgovorni urednik. Vsega dela sam si zmogel, zato so že s 1. majem 1949 na upravi časnika namestili Antona Bauma- na, učitelja, doma iz Središča ob Dravi kot novinarja in pomočnika urednika. Bil je resen, bolj vase zaprt, pri deju zelo vesten. Po značaju je bil pravo nasprotje Vra- blu. Verjetno sta se prav zaradi te- ga dopolnjevala in znosno pre- našala drug drugega. Bauman je bil tudi politično bolj samostojen, med vojno je bil v nemškem kon- centracijskem taborišču, njegov polbrat Milko Gorišič pa je bil v ožjem vodstvu CK KPS. Poleg obširnih poročil iz sodnih dvoran in "uspešnega" širjenja ob- delovalnih zadrug, je Naše delo v letu 1949 obširno poročalo tudi o "neprestani in vztrajni borbi" za uresničevanje petletnega plana o boju za zmago resnice nad lažmi in kletvami, ki so se širile iz Mo- skve in so jih poskušali podkrepiti "s priznanji" na montiranih proce- sih v Tirani. Sofiji in Budimpešti, o propadu poskusa politične osa- mitve naše države v OZN in o po- dobnih dogajanjih. Vse to ni bilo opisano v samostojnih sestavkih, temveč v referatih in govorih vo- dilnih politikov in državnikov. Zasledimo lahko tudi prispevke o tem, da so z novim letom 1949 začeli delovati novi KLO, v ja- nuarju pa so že bile razpisane vo- litve v zvezo skupščino. Veliko prostora je Naše delo namenjalo tem volitvam, ki so bile 26. marca 1949. Ptujski okraj je bil razdeljen na dve volilni enoti. Na desnem bregu je bil kandidat dr. Jože Potrč, njegov namestnik Milan Lacko. Volilna udeležba je bila 85,44 odstotna (najslabša v Slove- niji), v večini okrajev je bila čez 90% v 4 okrajih celo čez 99 od- stotna volilna udeležba! Za volilni okraj Ptuj-levi breg je bil kandidat Dušan Kvcder, tedaj še generallajtant v JA, njegov na- mestnik pa Zlatko Kovačič, tedaj tajnik OLG Ptuj, doma pa iz Or- moža. Tu je bila volilna udeležba 91,83 odstotna, zato pa je bilo v skrinjici brez lista 12,5 % glasov (tudi tu največ v Sloveniji). Na podlagi teh rezultatov so v I.ju- bljani ocenjevali, daje v ptujskem okraju slabo politično delo in da je krapko dejavna reakcija. Maja 1949 je bil ustanovljen oblastni ljudski odbor v Mariboru, zato je precej sposobnih ljudi na vodilnih mestih, predvsem do- mačinov bilo premeščeno v Mari- bor (Janez Petrovič, Borut Carli, Anton Purg itd.) v Ptuju pa so na vodilnih mestih sedeli predvsem ljudje, ki so prihajali od drugod, ki naj bi "izboljšali politično delo in onemogočali delo domače reak- cije". Med take akcije je treba uvrstiti tudi veliko gosp<.xiarsko razstavo, ki je bila od 16. do 23. oktobra v Ptuju (šola Mladika) in si jo je ogledalo 26.(X)0 ljudi, veli- ko tudi iz drugih krajev Slovenije. Odprtje razstave in druge priredit- ve v zvezi z njo so bile povezane s politično — propagandnimi nasto- pi, ptxieljevanjem številnih nagrad delavcem in nemeščancem za "ne- sebično in požrtvovalno zalaganje pri izvajanju planinskih nalog". l'retežni del razstave je bil na- menjen kmetijstvu. Razstavljala so državna pt)sestva, resorne eko- nomije in obdelovalne zadruge, zlasti vinogradniške in sadjarske "Osojnik". Zasebno kmetijstvo ne- posredno ni bilo zastopano, tem- več le po odkupnih podjetjih. In- dustrijski del razstave je bil veliko manjši in skromnejši. Omenim naj le tisti del, kije prikazal načrt na- peljave električnega omrežja v Slovenske gorice in Haloze, .saj sta bili tedaj obe navedeni ob- močji še brez elektrike. V letu 1949 so tudi ukinili hotel Jugoslavija v J^rešernovi ulici in zgradbo proglasili za "dom OP". Vanj so se vselile vse družbenopo- Htične organizacije, razen KPS. ta je ostala v Havelkovi hiši, tedaj Miklošičeva 10. V tistem domu v Prešernovi je dobilo svoj prostor tudi uredništvo in uprava tednika Naše delo. Za vzdrževanje doma se ni nihče brigal, pa tudi denarja ni bilo, zato so ga že naslednje le- to vsi zapustili in je bil dodeljen armadi, ki gaje spremenila v Dom JLA in po desetletjih tudi prepu- stila razpadanju. Za obnovljenim pročeljem je pred leti zrasel nov hotel "Zlati noj", povezano s tem je bilo potrošnega precej črnila in papirja, sedaj pa deluje kot hotel Mitra. naše delo je oma Vzdušje iz leta 1949 se je pre- neslo tudi v prvo leto druge polo- vice dvajsetega stoletja. V začetku je kazalo, da se bodo začele raz- mere zboljševati, toda vse hujši pritisk z vzhoda, potem pa še izjedna suša in napačna kmetijska politika, vse to je položaj ljudi še poslabšalo. Nič niso pomagala iz- jemna prizadevanja, nobene nove kmetijske obdelovalne zadruge jim ni u.spelo ustanoviti, komaj ustanovljene pa so že kazale znake razpadanja. Veliko zemlje je ostalo neobde- lane. Zato so v ptujskem okraju v nedeljo, 16. aprila 1950 začeli z "množičnim pregledom setvenih površin". Akcijo so vodili okrajni aktivi- sti, v njej pa so sodelovali vsi od- borniki KLO, političnih organiza- cij, gasilci in drugi. Iz poročil, ki so bUa objavljena v Našem deluje moč povzeti, da bo po ugotovitvah "preglednih skupin" v nekaterih krajih ostalo do 20 odstotkov ne- obdelanih ornih površin, da skoraj nikjer ni dosežen plan setve načrtovanih kultur, presežen je bil le pri krmnih rastlinah, ker so kmetje zaradi pomanjkanje semen njivske površine pustili ali zasejati s travno mešanico. Država je bila v vse težjem gospodarskem stanju. Admini- strativni aparat se je strahovito razširil. Samo maja 1950 je bilo na območju ptujskega okraja v 78 KLO-jih od 3 do 5 uslužben- cev, večinoma polpismenih evi- dentičarjev in pisarjev. Začeli so "boj za zmanjšanje birokrat- skega aparata "in pisarniške moči usmerjali na gradbišča in v proizvodnjo. Med prvimi je pomanjkanje denarja občutilo tudi Naše delo, ki se vodilnim politikom v okraju ni zdelo več potrebno, saj njegova vsebina ni tako "po- zitivno vplivala na kmečke množice", kot so prvotno mislili oziroma želeli. V letu 1950 je izšlo 25 številk do 23. junija in v tej številki je bilo zapisano: "Sporočamo našim naročni- kom in bralcem, da preneha Naše delo zaradi tehničnih te- žav do nadaljnjega izhajati. Glede dobroimetja naročnikov bomo s posamezniki uredili pi- smeno. Zamudnike prosimo, da svoje zaostanke takoj poravna- jo. Vsem dosedanjim dopisni- kom se zahvaljujemo za sodelo- vanje." Ne vem. zakaj je bilo to spo- ročilo tako skopo in brez po- drobnejše obrazložitve? Franjo Rebernak, urednik Našega dela do januarja 1949, pozneje med ustanovitelji Radia Ptuj in prvi predsednik programskega odbora radia. 8 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 8. JDLIJ 1993 TEDNIK Ob osmih raziskovalnih taborih tudi etno festival stara ivanjkovska š«)la, ki na vrhu Mihalovskega hriba sameva nekaj let, ima že dru- go poletje svoje stalne obiskovalce. Okoli 300 se jih /vrsti od začetka julija do konca av- gusta. Domačini, vajeni mirnih poletij, saj je bila v preteklosti med poletjem tudi šola brez otroškega živžava, se nekako stežka navajajo na vse te spremembe. Motijo, tako povedo, jih tudi marsikaj drugega in menda težko razumejo, da mladi ljudje, ki so v tej šoli le zastavili določene naloge, to po njihovem izpolnjujejo prepočasi. Kijub temu pa stvari le gredo naprej. V primerjavi z lanskim letom so letos veliko postorili, če bo de- luir, v kar pa |)ri podjetju za razvoj Mikrokozmos iz Ljutomera nimajo prevelikega upanja, bi jeseni uredili odpadajočo fasado na stari šoli. KLjub vsemu pa ima stara šola svojo dušo, saj v poletnih mesecih privablja številne razi- skovalce in predavatelje ne sa- mo iz Slovenije, temveč tudi od drugod. V šoli, kjer je že sedaj zanimiva galerija etno predme- tov, je tudi sušilnica sadja, v teh dneh pa so uredili še sanitarije, kolikor jih v teh starih zidovih, ki jim ne manjka vlage, lahko uredijo. Letošnje svetinjsko poletje se je pričelo z otvoritvenim kon- certom. ki ga je minulo nedeljo v svetinjski cerkvi izvajal duo Duma. Od 4. julija pa do 29. av- gusta se bo zvrstilo osem razi- skovalnih taborov. Pri organiza- ciji imajo v letošnjem letu nekaj finančnih problemov, je^ med drugim povedal Goran Šoster. direktor podjetja Mikrokozmos iz Ljutomera, ki je tudi organi- zator vseh teh dejavnosti. Mini- strstvo za šolstvo in šport jim je zaprlo pipico pri finansiranju raziskovalnih taborov, tako, da so morali udeleženci plačati participacijo kar sami. Pri prvem raziskovalnem ta- boru. ki se bo končal v nedeljo, je govora o biodinamičnem kmetijstvu. Glavni namen je spoznavanje možnosti za ta na- čin obdelovanja zemlje predv- sem v Prlekiji in Prekmurju. Glavna tema naslednjega razi- skovalnega tabora, ki se bo od- vijal med 11. in 18. julijem je ohranjanje socialno etnološkega izj-očila. Štiri skupine raziskoval- cev bodo iskale korenine tradi- cionalnega zdravilstva in starega načina kmetovanja. Raziskovale bodo tudi položaj ženske in otro- ka v tradicionalni kmečki družini. Ob vsem pa bodo proučevali še lokalno zgodovino. Pri delovno terapevtskem tabo- ru se bo deset mlajših invalidov in prav toliko sodelavcev uspo- sabljajo za delo na kmetiji, de- lali bodo tudi na statvah in dru- gih, manj zahtevnih domačih obrteh. V času od 25. do 31. julija bodo raziskovali in evidentirali vse zanimivosti vasi Bukovnica na Goričkem. Namen pa je bo- doča revitalizacija vasi. Delo bo potekalo na terenu in bo zasno- vano interdisciplinarno. Dotak- nili se bodo socioloških, krajin- skih. arhitektonskih, arheolo- ških in ekoloških vidikov načr- tovanega projekta. Zdravljenje zemlje z glavnim predavateljem Markom Po- gačnikom je tema. za katero se je odločilo največ interesentov, zato so se pri Mikrokozmosu odločili in za to raziskovalno delo določili dva termina. Prvi bo od 31. julija do 6. avgusta, drugi pa od 23. do 29. avgusta. Na tem taboru se bodo učili pre- poznavati duhovne vrednote krajine in načine, kako posa- mezni kraji dihajo in kako se povezujejo v celoto. V avgustu bosta še dva tabo- ra. prvi bo namenjen biologom in botanikom, drugi pa vsem ti- stim tenkočutnim staršem in senzibilnim umetnikom ter mla- dim z željo po delu z barvami pri vzgoji otrok in samega sebe. Raziskovalne tabore bodo spremljale kulturne prireditve, kjer bo brez dvoma najodmev- nejši etno festival, ki se bo odvijal 18. julija. Nastopile bodo folklor- na skupina iz Podgorcev. Bučkov- ski ljudski pevci, tamburaši, Ne- deljkovi iz Savec, folklorna skupi- na iz Ivanjkovec, instrumentalna skupina Trinajsto prase, ljudske pevke s Koga, ljudski pevci in godci iz Svečine, skupina Kuija koža in Mai-ko Banka. Ob staiih pesmih, plesih in spoznavanju sta- rih instrumentov, bodo posamezne skupine prikazale še pletenje iz slame, luščenje koruze in di-ugo. Častni gost svetinjskega po- letja pa bo tudi Vlado Kreslin. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Stara svetinjska šola se v poletnih mesecih pomladi. Slovenec Slovenca vabi Slovensko kulturno društvc Globasnica praznuje letos 90 le in je eno najbolj aktivnih na av- strijskem Koroškem. V društvu deluje igralska skupina, gojijo zborovsko pesem, odrasli in otro- ci, aktivna je folklorna skupina, ne manjka pa tudi likovnikov. Prejšnjo soboto so se predsta- vili, Mešani pevski zbor Peca in Folklorna skupina v dvorani v Gorišnici. Zbor je bil ustano- vljen pred 35 leti. v začetku ga je vodil organist in skladatelj Janez Petjak. zadnja leta pa ma- gister muzikologije Stanko Pol- zer. Zbor je izdal tudi kaseto svojih pesmi Nmav čriez Jizaro. Folklorna skupina dela od leta 1973 in ima tri skupine. Sobotni večer je bil prijeten večer zborovske pesmi in ljud- skih plesov, društva, ki že de- vetdeset let goji slovensko bese- do onkraj meje v Globasnici... N. V. Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice — Foto: Laura Poletna Literarna šola Ko za sabo zapremo šolska vrata, učitelji ali učen- ci. male, srednje ali velike šole. nas običajno zajame navdušenje. In. ko ta ista vrata zopet stisnemo za kljuko: ah, ta šola. A so tudi lake šole, ki raje puščamo vrata narahlo priprta, da se čimprej vrnemo. Minuli teden je bilo tako v POLiri NI I.rn:RARNI ŠOLI. ki jo vrsto let uspešno prireja Zveza kulturnih organizacij Slovenije (strokovna svetovalka za lite- rarno dejavnost Dragica Breskvar). Letošnjo, ki seje odvijala v prijetnem okolju hotela Špik v (iozdu Mar- tuljku. ji' obiskovalo tridi.-set učencev (mladi literati, ■.lavisti. knjižničarji) z vsoh koncev Slovenije. Literarna Sola je temeljila na dveh delavnicah: lita- rarni. ki jo je vodil pisatelj Marjan Tomšič in mentor- ski, ki jiije uokviril Miha Mohor. Dopoldne sta bili obe delavnici zdrui^.eni na preda- vanjih: v'elostno življenje in učenje (predavateljici Stanka Kušče - Zupan in I.judmila Ivšek); Asisciativ- na dramaturgija in govorna interpretacija pesniškega besedila (Branka Bezeljak-Cilazar); Jezikovni pouk malo drugače (Martina Križaj-Ortar); Literarni esej (Denis Poni?.); Najnovejši španski roman (Branka Kalenič-Ramšak); Novi tokovi v sodobni amenški prozi (Andrej Blatnik); Poezija v popularni glasbi (Jure Potokar); Širjenje bralne kulture v šolah (okro- glo mizo sla vodila Marjan Tomšič in Miha Mohor). Popoldnevi so v leterami delavnici minili ob kreativ- nem pisanju, v mentorski pa smo teoretično in praktično obdelali eno samo. a obsežno lemo — Literarni večer. Učitelji in učenci smo celodnevne literarne energije stop- njevali vsak večer, ko smo gostili imenitna glasbenika Klariso Jovanovič in Vena Dolenca. reži.seija Ikluarda Mileija, pesnika Marka Kravosa, pisatelja Petra Božiča. Gozd Martuljk smo zapustili polni novih idej. ki se bodo kmalu odražale v Šolah, knjižnicah in literar- nem ustvarjanju mladih. Lilijana Klcmcnčič - Knjižnica Ptuj Zapleti okrog objektov sportno- rekreacijskega centra v Oseku v Oseku v Slovenskih goricah je pred leti nastal v prijetnem ambientu športno-rekracijsl^ center. Mnogi ga poznate po tekmovanjih iz motokrosa. V widnjem času pa je veliko polemik^ in ugibanj okrog prostorov v Oseku 104, katere sedaj koristi AMD Mototurist Lenart. uekaj o zgodovini društva "Najprej se je društvo ime- novalo AMD- Lenart in takrat je imelo okrog 400 članov. Namen našega druženja je bil, vzgajati občane o cestno pro- metnih predpisih. Pri nas so občani opravljali vozniške iz- pite za vse kategorije. Av- tošolo smo pozneje opustili, ker nismo imeli dovolj redno zaposlenih inštruktorjev. Ta- krat smo imeli društvene pro- store na Ptujski cesti, vendar smo jih pozneje prodali. Ker društvo ni imelo vira financi- ranja, si je pridobilo za spon- zorja podjetje Unior. Podjetje je zahtevalo, da prevzamemo tijihovo ime in tako se je dru- štvo preimenovalo AMD Unior Lenart. Takrat je bil predsednik Stanko Vindiš, sta- rejši in v društvu je prišlo do razkola. Izjalovila so se os- novna načela, ki si jih je zada- lo društvo ob ustanovitvi 1950 leta", nam je pripovedoval ve- teran tega društva, Franc Ro- gan iz Lenarta. Od 1.3.1992, ko sta se društvi združili (AMD Unior Lenart in AMD Mototurist Lenart) se imenuje AMD Mototurist Lenart. Ne- kateri očitajo predsedniku društva Stanku Vindišu, da si ga je na "divje prilastninil". Ima namreč zasebno podjetje Mototurist d.o.o., ki se ukvar- ja s turistično dejavnostjo. Stanko Vindiš, predsednik AMD Mototurist Lenart nam je dejal: "Kakor za druge po- dobne športe, je tudi za moto- kros potrebno veliko denarja. Ker društvo denarja ni imelo, si je pridobilo dva sponzorja. S podjetjem Unior smo skleni- li pogodbo za pet let. Glavni naš sponzor pa je bilo nekdan- je podjetje Centrovod GPI Le- nart, ki pa je sedaj v stečaju. Leta 1989 smo z omenjenim podjetjem sklenili pogodbo za deset let. Podjetje Centrovod GPI si- cer ne obstaja več, njegov stečajni upravitelj Ivan Bu- kovnik pa trdi, da so prostori v Oseku 104 last Centrovoda." kdo je komu dolžan? 888888888888888888^88888888888888^^ Tudi mi smo si ogledali po- godbo, ki sta jo 1. 6. 1989 sklenila AMD Unior Lenart (op. p. sedanji pravni nasled- nik je AMD Mototurist Le- nart) in delovna organizacija Centrovod GPI Lenart. Že v naslovu pogodbe piše: "Po- godba o prenosu športno-re- kreacijskega in zabavnega centra v Oseku v upravljanje Centrovodu GPI Lenart." V Uvodnih določilih je poleg tega, da omenjena pogodba velja za dobo desetih let, še zapisano: — Centrovod po lastni pre- soji in samostojno brez sogla- sja AMD Unior Lenart (sedan- ji AMD Mototurist Lenart), oblikuje program in dejavnost centra v tem obdobju. — Centrovod si z upravlja- njem športno rekreacijskega centra zagotovi povrnitev vloženih sredstev v izgradnjo centra in istočasno omogoča dokončno izgradnjo centra. .Janez Ferk, zadnji direk- tor Centrovoda: "Centrovod je vlagal v vzdrževanje moto- krosistične steze in v objekt. Podjetje pa si je omenjeni vložek vračalo tako kot je za- pisano v pogodbi. Denar od pobrane vstopnine in vsa dru- ga sredstva, ki si jih društvo pridobilo s prireditvami, so se stekale na žiro račun Centro- voda. Ko sem bil direktor pod- jetja, nismo imeli z društvom nobenih težav. Nasprotno ime- li smo zelo dobre odnose in ponosni .smo bili, ko so člani AMD Mototurist zmagovali na tekmovanjih motokrosa. Iz- polnjevali smo tiste obvezno- sti, ki nam jih je nalagala po- godba. Ko je nad podjetjem Centrovod GPI Lenart bil raz- pisan stečajni postopek, sem bil prepričan, da bo objekt v Oseku 104 prešel v last AMD Mototurist Lenart. Saj so sa- mo oni registrirani za take pri- reditve, ki so pa povezane z ogromnimi stroški. Centrovod pa verjetno nima denarja za sponzoriranje." "Stečanji upravitelj Centro- voda GPI Lenart načrtno na- gaja in tako moti delo društva. Ker klub ni imel več denarja, da bi omogočil treninge in tekmovanja našim tekmoval- cem, prav to pa bi jim moral zagotoviti po pogodbi sponzor Centrovod. Zaradi tega so pre- nehali tekmovati znani uspeš- ni tekmovalci. Od stečajnega upravitelja bi pričakoval, da nam izračuna, koliko denarja je bilo vloženega v omenjeni center in klub bi poravnal ob- veznosti do Centrovoda. Naši tekmovalci pa bi si lahko pri- dobili nove sponzorje, saj jil dosedanji niso več sposobti financirati. Naslednje leto na črtujemo v Oseku svetovne prvenstvo v motokrosu. Pri ta ko zahtevni organizaciji, nan nejasnosti okrog prostorom jemlje dragoceni čas", dodajj Stanko Vindiš. Ker smo le hoteli izvedeti čigava last so prostori v špor tno rekreacijskem centru ) Oseku 104, smo o pogodbi te o prostorih povprašali tud stečajnega upravitelja Cen trovoda Ivana lUikovnika. "Nekorektno se mi zdi ob našanje Stanka Vindiša ii ostalih članov AMD Mototu rist. Že res, da je stavbo iii Oseku 104 kupil AMD Unio Lenart, vendar so tisto hiše obnovili. Za obnovo tega ob jekta in izgradnjo celotneg; centra je vložil Centrovoc okrog dva milijona DEM Uredil je cesto, parkirišče igrišče, sanirali so plaz ter ob novili celotni center. Člani društva so si pridobil tudi več kreditov, za njihove odplačilo pa se je obveza Centrovod GPI Lenart. Leta 1990 smo sklenili še eno pogodbo z AMD Mototu ristom, s katero imajo pravicc upravljati s športno rekracij- skim centrom, seveda pa mo- rajo za uporabo plačati me- sečno najemnino v vrednosti 500 DEM. Vendar te najemni- ne društvo ni plačevalo in snic pogodbo razveljavili ter vlo- žili tožbo. Nekateri člani pa sc sprenevedajo in še vedno me- nijo, da so center ter prostori društvena lastnina. Člani AMD Mototurist do- bro vedo, da nisem nikoli pre- prečeval motokrosističnih tek- movanj — vztrajam pa, da plačujejo določeno najemni- no. Že res, da ti prostori niso v stečajni masi podjetja Cen- trovod, ima pa pravico do pro- storov. Po sklepu upniškega odbora bi morali določiti ceiio in prostore prodati do leta 1999, do takrat ima Centrovod pravico do njih. Društvu smo jih že ponudili, vendar sc Z nami nočejo niti pogovarjati." Vrjetno se bodo morali čUin' AMD Mototurist Lenart in up- niški odbor Centrovoda kon^-' no sesti za skupno mizo t'-'' rešiti nastali problem okro? prostorov. Medsebojno blatcU' je in obtoževanje je slaba prO' mocija za prihodnost tega ccH' tra. Občina Lenart pa ima ^ svojih turističnih prr^ur^uni'' tudi njega. Marija Sk-dnj^i^ V času našega obiska, je center kazal žalostno podobo — (MS) Motokrosistične prireditve so dobro obiskane. tednik 8. JULIJ 1993 OD TU IN TAM "Ni vse zlato, kar se sveti." Pavlina Maurin i/ Maribora je samostojna kulturna delavka - modna oblikovalka in koreograflnja. Samo to je povedala J) sebi, drugih podatkov i/, osebne i/,ka/nice se nisva "dotaknili", saj pravi, da gre za dolgočasne zadeve. Ponosna je na svoj status, ni ga bilo lahko dobiti. Če pa je želela delati to, kar dela, pa se je bilo vredno potruditi. Doslej je "naredila" že okrog 840 modnih revij. Nekoč si je zastavila cilj, da jih bo tisoč. Če jih bo v resnici toliko, pa v tem trenutku ne ve. n/ianekenstvo je danes image za nekaj slabega "Manckenstvo je postalo ima- ge za nekaj slabega. Zakaj? Ne- kateri mladim dekletom ne zna- jo pravilno predstaviti mane- kenstva, oziroma jim ponujajo neobstoječe sanje. Ker nimajo najosnovnejših predstav o ma- nekenstvu rinejo vanj za vsako ceno. Značilen primer - eno od deklet je pri iskanju super mo- dela leta reklo, daje ni stvari na svetu, ki bi je ne naredila samo, da bi uspela. Sanje so eno, re- snično pa drugo. Ker se mno- gim dekletom te ne uresničijo, pristanejo v diskotekah v ero- tičnem perilu. Sanje o uspehu niso v tem. da bi delale, pred- stavljajo si. da bodo uspele brez dela, da bodo živele na visoki nogi. Tega pa ni. Zelo dolgo sem v menekenstvu, da podrob- no poznam razmere. Tudi z "mojimi" manekenkami se je dogajalo marsikaj. Pred nekaj leti sem imela makenenko, kije zelo hitro uspela na pisti. Iz prevzetnosti je pustila šolo. Ko je počasi spoznala, da se z me- nekenstvom pri nas ne bo mogla preživljati, je odšla v tujino, kjer je potrebno v menekenstvu izredno težko delati. Tega pa ni zmogla, ker ni imela izkušenj. Takšen človek se kmalu izgubi, zanj se ne sliši več. Tudi v me- nekenstvu ne gre brez kvalitete v pravem pomenu besedu. umetnost je biti več kot Vzemimo primer Nine Gazi- bare. V manekenstvu se je obdržala skoraj dvajset let. Čeprav nisem nikoli delala z njo, sem prepričana, da se je obdržala zaradi- kvalitetnega de- la in celovite osebnosti. Morala je trdo delati, v šoli, na pisti in doma. Delo na manekenski pisti zahteva kompletnega človeka. Dvomim tudi, da je bogata, da soji za njene nastope veliko po- nujali. Tako dolgo je ostala v branži. ker je znala biti več kot manekenka. Zato danes lahko z vso verodostojnostjo vodi revi- je. ker pozna posel v pravem pomenu besede. Ena mojih naj- boljših manekenk je končala fa- kulteto in vodi zgledno družin- sko življenje. Vedno je bila pri- pravljena sodelovati, nikoli ni vprašala za honorar. Ob neki priložnosti mi je dejala: "Žalo- stno bi bilo. če bi bila v življen- ju odvisna samo od tega denarja in če bi bila samo manekenka." Danes je mnogim manekenkam premalo, če za uro dela za- služijo petkrat več kot je ura ar- hitekta." svoje čevlje sam naredi dreto" "Delam izključno in samo na celovitih modnih revijah z vse- bino. Angažiranje manekenk je pri mojem delu zadnja etapa. Nisem vodja menekenske skupi- ne. kot bi me radi nekateri pred- stavljali. Žalostno bi bilo, če bi morala živeti kot vodja mene- kenske skupine. -Tega v svetu ni. Manekenke so samostojne osebnosti, ne pa skupina ovac. ki se pusti voditi zvodniku. Ma- nekenke si vedno "naredim" sa- ma, zato, ker jih trenutno nihče ne zna boljše "narediti" oziro- ma nima potrpljenja delati. Sem kot čevljar, ki si za svoje čevlje sam naredi dreto." stanje v slovenskem manekenstvu spominja na divji zapad Kakšne so trenutne raz- mere v slovenskem mane- kenstvu? ^^JI^IL "Takega divjega zapada še ni- koli m bilo. Ne forsira se več moda. temveč telesa. Po mojem prihaja to z Balkana. To sem zaznala že pred tremi leti na beograjskem sejmu, ko nisem vedela več. ali gre za modno re- vijo ali nastop prostitutk." Kakšen je vaš tip mene- kenke? "Moj tip manekenke (vizuel- no) je bil vedno ne oziraje se na svetovne trende - tip visokega slokega dekleta s poduhovlje- nim obrazom, z notranjo srčno kulturo in inteligenco. Nikoli pa niso bile to ustnice BB ali kakšen drug del telesa katerega- koli znanega super modela, ki ga izbirajo v Ameriki. Ena mo- jih prvih menekenk je bila miss menekenstva v Ameriki - Mile- na Omerzu. Tja je ni nihče po- slal. Enostavno si je kupila kar- to in odpotovala ter zmagala. To je vzela kot oseben štos, tega ni nikoli obešala na velik zvon in tudi ne izrabljala." So Slovenke dobre mane- kenke? "Hrvatica postane dobra mene- kenka že v štirinajstih dneh, Slo- venka šele v nekaj letih, medtem pa se jih večina že pokvari." Kaj si mislite o lepotnih tekmovanjih? "Za lepotna tekmovanja naj ne bi bila kompetentna, mi je očital nek novinar. Mislim pa, da sem še kako kompetentna." model mora ugajati ženskam, otrokom in starcem Kako predstaviti nek mo- del? "To je dolga teorija. Mane- kenke vedno učim: "Ve morate biti všeč ženskam kot osebno- stim. Model morate nositi tako, da bo všeč ženskam oziroma otrokom, ki so najboljši kritiki. Zelo rada jim prisluhnem, opa- zujem starce in ženske, nikoli pa moških. Kot da jih ni. Sploš- no pa velja - model, ki je všeč ženski, je všeč tudi otrokom in starcem. Prava manekenka se pri prikazovanju modela ne pa- či. ne forsira lepo.e in telesa." Kaj je za vas lepota? "Izključno notranja lepota." Vaš odnos do mode? "Verjemite, da ne morem več imeti pravega odnosa do mode. Vedno bolj mi ugajajo enostavne, gladke linije. Morda pa je to tisto, kar je ta pravo. Vedno se vračam k Grace Kellly, priznati moram, da me glamur Hollywooda vedno vznemuja. Na to temo bomo je- seni v Mariboru pripravili teden kulture oblačenja." "moja konkurenca ne morejo biti ljudje brez poklica..." Kaj menite o konkurenci pri vašem delu? "Čudno je, če se nekdo predstavlja za tvojega konku- renta ob povsem različnih po- gojih. Zavračam vsakršne očitke o tem, da ne prenesem konkurcnce. To sploh ni res. Če bi ne bilo konkurence, ne bi mogla delati. To me spod- buja. Prava konkurenca je za- me v Ljubljani — to je društvo modnih delavcev Slo-, venije. Absurdno je, da se za mojo konkurenco predstavlja- jo ljudje brez vsakršnih pokli- cev in znanj za to delo, ki jim ni bilo potrebno izpolniti vseh pogojev do družbe, kot sem jih morala sama. To preprosto ne more biti konkurenca, to je lahko le nelojalna konkuren- ca. Povrhu pa še kradejo ideje. Sicer pa je trenutno tako na skoraj vseh področjih dela in življenja v Sloveniji. Vsi bi radi na čim bolj enostaven in poceni način prišli do nečesa, to je aroganca, lo je brutal- nost. Zakaj nočejo delati ne- kaj več kot so sposobni. Upam si trditi, da sem imela pred le- ti odličen fotomodel, ki bi bil danes lahko najboljši mane- ken v Evropi, če že ne v svetu. Najboljši svetovni meneken je njegova kopija! Ker pa je želel biti nekaj več, kar ne obvlada, se je izgubil..." Pavlina Maurin se vedno rada vrača v Ptuj. Prvo modno revijo je pred mnogimi leti pripravila za Merkur na dvorišču minoritskega samostana. Z njim še danes vzor- no sodeluje. Iz Ptuja pa sta tudi dve manekenki, ki ji bosta ostali v dobrem spominu. Obe sta skromni, disciplinirani in inteli- gentni dekleti. To je bila Lea Muanda preden je postala mami- ca. danes pa je to Miša Novak. Kako naprej? "Mislim, da bom celo stvar "potopila", samo tako bo mo- goče očistiti plevel, ki se je se- daj tako razrastel. Vrnila se bom k amaterskemu delu, ven- dar na profesionalni osnovi." Pogovarjala seje: Majda Goznik Dobre stvari se vračajo... — cvetje. Pavlina Maurin je ženska, ki še danes osvaja... (Foto: OM) ...elegantni izrezi Lenapške novice V BENEDIKTU PRAZNUJEJ^^ Letos mineva 1140 let odkar je bil Benedikt prvič omenjen v pisanih virih. Ob tem ljubileju so v tej lenarški KS pripravili Več športnih in kulturnih prire- ditev. Takoimenovani Benediški te- tJen so začeli v soboto z nogo- metnim turnirjem za pokal Be- nedikta. V nedeljo so odprli ce- sto Benedikt - Benedikt vrh - l^rvanja - Eroleh. Danes ob 18. uri se bo pri LD ^^enedikt začelo ekipno tekmo- vanje v streljanju z malokalibrsko Pušico. jutri ob 16. uri pa bodo ^^dprli razstavo obrtnikov in pod- jetnikov v krajevni dvorani, ob ''^■uri pa cesto Obrat - Trotkova - l-ički Vrh. Benedičani pa napovedujejo. ^^ bo živahno pri njih tudi v so- boto. Ob 9.30 bodo odprli laz- ^'avo izdelkov ljudske umenosti ' nabožnimi motivi v župnišču hune cerkve ^in predstavili "lošuro Janeza vŠijanca z naslo- nom Benedikt skozi čas. ob 18. "'■i pa bo na igrišču pri OŠ Be- ^}edikt nogometna tekma med člani krajevne skupnosti, lovske družine, gasilskega društva in aktivom kmečkih žena. Osrednja slovesnost bo v ne- deljo. ki se bo pričela ob 7.30 z budnico. Ob 10.uri bo koncert godbe na pihala pod lipo pri cer- kvi. ob 11 .uri pa slavnostna maša v počastitev farnega patrona Sv. Benedikta, ob 13.30 se bo začelo tekmovanje gasikskih ekip za po- kal Benedikta. Kot se za tako slavje spodobi, se bo tudi Bene- diški teden zaključil z vrtno vese- lico pri gasilskem domu. na kate- ri bo igral ansambel Viničarji. OBČINI ZMANKUJE DENARJA j88Č888a8888888888j88888888^^ Lenarški izvršni svet je na svoji zadnji seji razpravljal o osklajevanju proračunske pora- be v občini za letošnje leto. Usklajevali so potrebe in želje in ugotovili, da so le večje kot možnosti. Obseg proračunskih sredstev je že zdaj večji za do- brih 7 odstotkov, kar pomeni še dodatnih 34 milijonov tolarjev. V občini pa že zmankuje denar- ja, kljub temu da je vse več nuj- nih potreb. Nujno bi morali ure- diti sistem oski be s pitno vodo. Člani vlade so zelo kritično ugotavljali, da .v občini velikokrat popuščajo, saj stroški občinske uprave rastejo. V zadnjih letih so veliko denarja namenili komunal- ni in cestni infrastrukturi, na občinskih plečih pa nosijo breme zadnjih dveh let, ko so v občini Lenart pospešeno gradili in mod- ernizirali ceste. Kljub temu, da de- narja ni, bodo skušali storiti vse, da bi tudi letos uresničili progra- me za pospeševanje razvoja kme- tijstva, obrti in podjetništva. Saj so te dejavnosti prešnja leta v občini zapostavljali. Izvršni svet je med drugim spre- jel osnutek odloka o plakatiranju in upravljanju objektov za reklame v občini Lenart. Pri tem je še posebej poudaril, da je treba čim prej pre- prečiti divje plakatiranje. O odloku bodo razpravljali tudi poslanci občinske skupščine. Denar, ki bi ga zbrali z izvajanjem tega ixlloka, naj bi namenili razvoj turizma in za urejanje okolja. « CENTROVOD ŠE VEDNO ČAKA KUPCE Kot smo poročali v prešnji šte- vilki Tednika, so prodajali prosto- re podjetja Centrovod GPI Lenart. Glavnemu upniku SKB banki pro- storov ni uspelo prodati. Povedali pa so nam. da bodo sedaj skušali prostore in opremo prodati po de- lih. Vsi tisti, ki bi želeli v Lenartu imeti poslovne prostore za svojo dejavnost, imajo torej še pri- ložnost, da pridejo do njih pod ugodnimi pogoji. P.S. V prejšni številki Tednika se nam je pod naslovom članka : Kam je izginil denar? prikradel tiskarski škrat. Pravilno se glasi: Za tovarno suhih malt v Džurdževcu so sklenili kupoprodajno pogodbo s tem, daje bila kupnina plačana le v višini 200 tisoč DEM, prodana pa je bila za dva milijona DEM. Vsem tistim bralcem, ki so se ob znesku razburjali se za neljubo napako opravičujemo. IZBRALI BODO NAJLEPŠO SLOVENKO mmmmmmmmsmssmmms^mm V soboto ob 19. uri bodo pred hotelom Vindiš v Lenartu izbrali miss Slovenije. Tekmovanja se bo- do udeležile vsa najlepša dekleta iz Slovenije. Marija Slodnjak Sporočilo za Javnost Razveselilo nas je dejstvo, da se je dokončno premaknil prob- lem razširitve slovenskega ce- stnega križa, zlasti smer KO- PER — LENDAVA. Zahtevamo pa. da se pri izbiri lokacij spoštuje rodovitna kme- tijska zemlja in na sploh, da mora iti za premišljen poseg v okolje. Zavedamo se. da je ta pristop dražji, vendar samo kratkoročno, dolgoročno pa je to zagotovo neprimerno ce- nejše. Odločanje o gradnji vi- pavske ceste po dolini in nasipu pri Čebulovcu nas ponovno opozarja, da izbirajo na Mini- strstvu za promet m zveze mor- da res najcenejšo, toda usodno varianto, ki bo sprožila nepo- pravljivo opustošenje v naravi. Slovensko ekološko gibanje in druge organizirane skupine s po- dobnimi cilji na obali ostro na- sprotujemo takemu odločanju. Zahtevjmio, da upoštevajo stro- kovno mnenje Inštituta Jožef Šte- fan in upravičena pričakovanja Vipavcev, da kot civilna družba, za kar se proglašamo, ukrepajo v skaldu z njenimi načeli in ohrani- jo ta del naše dežele, kar najmanj prizadet. To velja tudi za traso skozi Savinjsko dolino. Slovensko ekološko gibanje — SEG v zvezi z to problematiko izreka podporo raznim ekološkim in drugim skupinam, ki si priza- devajo za omenjena načela. Naj bo naravovai-stvena stroka in težnja vseh osveščenih Sloven- cev vendar že enakopravna v odločanju o posegih v naravo! Ekološki pozdrav! SI.OVENSKO EKOLOŠKO GIBAN,IE za Glavni odbor Jelka Župan 10--. MLADI DOPISNIKI 8, JULIJ 1993 TEDNIK I Mladi dopisniki ^^ Mladi dopisiiiki ^ Mlad! dopisniki DVOJAJCNA DVOJČKA SPT IN CPT (Slovnična pravljica i/, angleščine) Nekoč sta živela dvojajčna dvojčka SPT in CPT. Odločila sta se, da poiščeta princeso v deželi Nikalna oblika. SPT je potoval tako, da se mu je vse ponavljalo. CPT pa je potoval samo v tem trenut- ku. Imela sta tudi prijatelje. SPT je imel prijatelje Today, Every night, Never in Always. CPT pa je imel enega samega prijatelja Now. Vsi ti prijatelji so se nenehno spreminjali v besedo When. Nekega dne sta SPT in CPT prišla do dežele Trdilna oblika. Tam so ljudje trdili, da mora 3. os. ed. dobiti končnico s in da mora pomožni glagol to be spremljati osnovni glagol z otrokom Ing. SPT in CPT sta se odločila tako, da otroci SPT: He, She in It dobijo v 3. os. ed. končnico s, otroci CPT: Am, Are in Is pa dobijo s pomožnim glagolom še osnovni glagol z otrokom Ing. Ko so se naveličali življenja v Trdilni obliki, so odšli' v deželo Vprašalana oblika. V Vprašalni obliki so ljudje spraševali, če ima pomožni glagol to do obliki do in does in če vprašalno obliko naredi- la z zamenjavo. SPT in CPT sta jim pritrdila. Nato pa še dodala: "Jaz, SPT, imam ujet- nika do in does!" "Jaz, CPT, naredim vprašalno obliko z zamenjavo!" Nadaljevala sta pot in prišla v deželo Nikalna oblika. Tam so ljudje zahtevali, da morala SPT in CPT otrokom poiskati va- ruško Not, ker bi bilo drugače otroke strah. Ko sta SPT in CPT prišla na konec dežele Nikalna oblika, sta našla ovdovelo princeso; a na začudenje vseh-bila je s svo- jim novim možem. SPT in CPT sla bila lako presenečena, da sla obstala kol vkopanca in še da- nes stojita tako. Maša Gulin, 5.c OŠ Ljudski vrt Ptuj MOJA REKA Ob naši vasi leče reka Polska- va. Reka je zelo onesnažena, ker ljudje mečejo v njo razne odpadke. Zaradi prevelike onesnaženo- sti reke poginjajo ribe. Ljudje se ne zavedajo, da bo reka zbolela. Ob poletnih mese- cih se kopamo in lovimo ribe. Starši nam tega ne dovolijo, ker je voda umazana. Zakaj ne rečejo še tistim, ki jo umažejo. Darjan Emeršič, 2.r. OŠ Sel a MOJE SPRIČEVALO ...... •■.. ^ ^ .. 5SJSSS8SS Šolsko leto se izteka. Otroci bomo v počitnicah doživeli lepe sončne dneve. Tovarišica je re- kla, da bo v sredo zaključila ocene. Komaj SMO čakali. Ko je tovarišica rekla, da bom odlična sem bila vesela. vSlo- venščino in SND imam pet, ma- tematiko pa štiri. Mala šola. prvi, drugi, tretji in četrti razred bomo priredili proslavo za ma- mice in atije. Pripravili bomo razne igre in plese. Otroci, ki smo prebrali knjige za bralno značko, smo dobili v drobno knjigo nalepko. Vsak mesec smo pobrali de- nar za šolo v naravi. Sedaj je zares konec pouka in vsi se ve- selimo počitnic. Mojca Galič, 3 r. OŠ Sela MOJE POCITNICE Zaprla so se šolska vrata. Mi- zice, stolčki in stene so si od- dahnili. Vsi čakamo počitnice. Nekateri bodo odšli na morje, drugi v loplice, skratka, vse bo lepo. Na počitnice bomo odšli v Čatež. Že lani smo bili v Čatežu in bilo je prijetno. Mislim, da bo ludi letos lako. Komaj ča- kam dan, ko bomo odšli v lopli- ce. Ostali čas počitnic bom preživela doma pri stari mami. Lilijana Rodošek, 3.r. OŠ Sela ENAJSTA ŠOLA POD MOSTOM! Moja mama mi je pripovedo- vala o enajsti šoli pod mostom. Stari ljudje so rekli, da to po- meni šaljiva šola. Ko smo zju- traj prišli v šolo, nam je tova- rišica rekla, da ne bomo sedeli v šolskih klopeh. Zato bomo šli pod most. Tam smo nekaj časa sedeli in opazovali potok. Po- tem smo se igrali. Deklice so nabirale rože, dečki pa lovili ri- be. Ko so nalovili dovolj rib, smo si jih pekli. Tam smo se na- jedli in napili. Postali srno utru- jeni in se ob vodi posedli oa tla. Tovarišica se je spomnila, da bi spuščali ladjice. Vsi smo se raz- veselili in naredili ladjice. Po- tem je tovarišica vzkliknila: "Kaj če bi to imenovali enajsta šola pod mostom?" Vsi smo začudeno pogledali in odšli do- mov. Tako sem si zamislila enajsto šolo pod mostom. Mateja Auer, 3.r. OŠ Sela NA ŠOLSKEM DVORIŠČU Sedimo pred šolo. Obdaja nas prelepa narava, v kateri so vsa živa in neživa bitja. Okrog nas le- tajo metulji raznih barv. Daleč naokrog se sliši petje in žvrgolen- je ptic. Na šolskem dimniku pose- da štorklja, ki bo zvalila mladičke. Šolo obdaja majhna zelenica. Na njej so zrasle lepe rože. a vendar jih bo treba kmalu pokositi. Tudi mali vrt stoji ob cesti, v katerem raste razna zelenjava . Ljudje se vozijo po cesti mimo naše šole, eni v službo, drugi na polje. Tudi v šolo pridejo mamice vpisovat otroke za v malo šolo. Spel sem zaslišala glas murna, ki neutrudno prepeva. Nenadoma je priletela osa na zvezek in me je tako pre- strašila. da sem začutila glas; tre- ba bo iti k malici! Tanja Ko rd in ar. 3.r. OŠ Sela V RAZREDU ^^^^^ Hodim v 5. razred osnovne šole. V mojem razredu je 13 dečkov in 10 deklic. Moji sošolci in sošolke so: Andrej Čeh. ki se rad šali, Kri- stjan Golob rad telovadi, Gabri- jel Holc zelo obvlada nemščino, Boštjan Jerebič, Dušan Kostan- jevec, Jani Kj-ampelj, Marjan Ljubeč, Rajko Lajh in Igor Ne- deljko radi igrajo nogomet, Bo- ris Pignar, Darko Plohi rad igra ragbi, Danijel Žmauc dobro so- deluje pri hrvatskosrbskem jezi- ku in Andrej Žnuderl. Suzana Berlak je^dobra matematičarka. Nataša Čuš, Tatjana Kajnih, Mojca Lorenčič, Tanja Nedel- jko, Tanja Plohi, Suzana Repič, Tanja Simonič, Tina Slodnjak, Nataša Vesenjak pa rade igrajo košarko. Sedaj sem pa na vrsti jaz. Meni noben predmet ne de- la težav. V 5. razredu imamo prijazne- ga razrednika. Helena Šoštarič, 5.r. OŠ Juršinci NA TEKMOVANJU VESELE ŠOLE V soboto. 8. maja smo hodili na Ptuj Bilo je občinsko tekmovanje. Tekmovanje je bilo v osnovni šoli Olge Meglič. Najprej je bil pozdravni govor. Odpravili smo se v razrede po starosti. V ra- zred sla prišli dve tovarišici. Hna je razdelila teste. Časa smo imeli štirideset minut. Jaz sem končala prej. Darja Butina je iz Ljubljane prinesla majice, ki so bile raznih barv. Vsak sije vzel eno majico in je šel malicat. Ko smo se najedli, smo šli v mesto. Po vrnitvi je bila razglasitev re- zultatov. Skoraj v vseh razredih so zmagali učenci Olge Meglič. Vsi zmagovalci bodo šli na re- publiško tekmovanje. Na tekmovanju je bilo lepo in upam. da bo naslednje leto še bolj. Helena Šoštarič. 5.r. OŠ Juršinci NA PROMETNEM TEKMOV^JI^^ Hodila sem na prometno tek- movanje. Tekmovanje je bilo v Kidričevem. Najprej smo se peljali v Ki- dričevo. Tam so nas lepo spreje- li. Dobili smo številke in se pel- jali po ulici ter si ogledali pot. Ko smo se vrnili, smo šli v učil- nice in smo pisali test. Ko smo končali, so nam pregledali var- nost kolesa. In potem smo se začeli voziti po ulici. Polje bila polna potegavščin. Ko smo zvo- zili pol po ulici, smo šli vozil med ovirami. Bile so zelo težke. Potem smo imeli malo odmora. Ta čas so sodniki seštevali točke. Na koncu je bila še raz- glasitev rezultatov. Skupno smo zasedali 15. mesto. Dobili smo tudi torto, ki smo jo na Ptuju v slaščičarni pojedli. V Juršince smo se pripeljali s kolesi. Bili smo zelo utrujeni. Skratka, bilo nam je všeč in zabavno. Tanja Nedelj ko, 5.r. OŠ Juršinci VESELE IN MALO MANJ VESELE IZ NAŠE ŠOLE V Celo večnost sem čakala na trenutek, ko bomo končno odrinili iz Ptuja. Bilo je 9. junija ob 6. uri in vsi smo bili že presneto neu- čakani. Med potjo v Ankaran smo se ustavili tudi v Postoj- nski jami ter si ogledali veliko zanimivosti. Ko smo končno prispeli v Ankaran, je bila tam neznanska vročina, ki je traja- la vseh šest dni, kolikor smo bili tam. Razen ob dežju se je shladilo. Že prvi dan so nam dali ur- nik našega bivanja. Zame ni bil pretirano strog. Vsak dan smo vstali ob 7 uri, se do 7,30 umili, pospravili in odšli na zajtrk. Kopali smo se dopol- dne do 12 ure in popoldne od treh do večerje. Spat smo ho- dili okrog dveh. Razen tega smo hodili tudi na izlete. Najbolj se rhi je vtisnil v spomin izlet v Piran z vmesnim postankom na solinah. Po pri- hodu v Piran smo morali najprej mimo pristanišča na Tarlinjev trg in tam seje zgodilo. Opleta- la sem s torbico, v kateri sem imela denar in ključe. Nenado- ma pribiti mimo nekdo, ki se mu je mudilo, in me je sunil. Torbica je bila v trenutku v vo- di. najhuje je bilo. da seje to zgodilo v pristanišču, kjer j,, voda umazana. Pa vseeno jc tov Švagan stopil v vodo in torbico s ključi rešil. Ampak občutkov, ki so me takrat navdajali, ne moreiri zapisali. Denarje bil .s^. mo malce vlažen, kajti torbica je iz materiala, ki ne prepušča veliko vode. Zelo sem bila hvaležna tova- rišu. Šola v naravi pa seje kljub temu dogodku srečno končala. Barbara Lolrič, 6.c OŠ Olga Meglič Ptuj V VESOLJSKO ŠOLO (domišljija) Ponoči, ko sem spala, je na okensko sleklo nekaj potrkalo. Zbudila sem se. odšla k oknu in pogledala ven. Videla sem ve- soljsko ladjo in zraven nje je stal vesoljec. Naskrivaj sem si vesoljca dobro ogledala in vide- la, daje žalosten in da joka. Zasmilil se mi je in odšla sem k njemu. Tiho sem rekla: "Zdra- vo, ime mi je Mateja!" Nasme- jal seje in govoril: "Zdravo ime mi je Maksimir!" Nato je spet zajokal. "Zakaj jočeš?" sem bila radovedna. Maksimir me je po- gledal in spregovoril: "Jočein zato, ker sem se zaletel v drevo in na vesoljski ladji seje zloini- la antena. Seveda tudi goriva ni- mam več." Potolažila sem ga: "Lahko ti pomagam!" Nehal je jokati in me zamišljeno gledal. Rekel mi je. če mu pomagam, mi izpolni eno željo. Bila sem takoj za to. Odšla sem domov po anteno in vodo. Nato sva skupaj pritrdila anteno in vodo zlila v del ve.soljske ladje. Tedaj sem mu zaupala svojo željo: "Hočem v vesoljko šolo." Ker mi je obljubil, da mi izpolni vsako željo, me je tudi vzel s sabo. Med potjo je govoril: "Veš, pri nas je vse drugače kot pri vas. Imamo drugačen čas. Dan in noč sta dolga 12 ur. V šoli se učimo seštevati, odšteva- ti, delili in množiti, vendar na drugačen način." To me je še bolj zanimalo. Prispela sva na njihov planet. Izstopila sva iz ladje in odšla v šolo. Vsedla sem se na tla. ker lam nimajo stolov in ne miz. Za pisati imajo krede in z njimi pišejo po svojih tablicah. Poslušala sem jih kako računajo. Računajo zvezde plus luna in sonce plus luna. Vse drugače kot mi. V šolo hodijo dve leti. Učijo se samo matema- tiko in v šoli so samo eno uro. Ker je tam čas hitro potekel, sva z Maksimirom hitro odšla iz šole. Ustavila sva se pred šolo. Dobro sem si jo ogledala. Bila je zgrajena iz skalovja, streha je bila koničasta in je imela vse polno anten in satelitov. Čas jc hitro minil in sem se od njih po- slovila. Maksimir me je odpel- jal domov in se mi še enkrat zahvalil. Zlezla sem pod odejo in premišljevala o nočnem poto- vanju v vesolju. Mateja Erlač, 4.b. OŠ Markove i tednik H. jfllLIJ 1993 MOiti šmP'—•f i Umetnost je morje brez dni Dčenci prvih letnikov Kkononiske šole v Ptuju, natančneje bodoči ekonomski in upravno administrativni tehniki, imamo v svojem učnem programu tudi predmet Umet- nost. V okviru obve/nih izbirnih vsebin /adnji teden v marcu in juniju se nas je skoraj 50 odločilo, da si svoje znanje, pridobljeno pri pouku med letom, obogatimo še z ogledi l^ulturnih znamenitosti Ptuja, Maribora in IJubljane. ■•Marčevski kulturni teden" je potekal ob ogledu Ptuja, kjer smo se še podrobneje kot med letom, spoznali z življenjem za grajskim obzidjem, izvedeli smo marsi- Icakšno podrobnost o grajskih iodbinah. ki so se skozi stoletja nienjavale na ptujskem gradu. Tudi ptujske ulice niso več zani- inive le zaradi bogatih izložb. Se- daj nam nekaj pomenijo tudi za- nimive fasade, od katerih vs;ika skriva v sebi svojo zgodbo. 30. marca smo se odpravili v našo slovensko prestolnico. Vo- dila nas je prof. Estera Jelenko, ki nas uči predmet umetnosti. Z nami sta bili tudi prof. Mojca Cigler Milovanovič ter Silva Brodnjak. Najprej smo obiskali Moder- no galerijo in si ogledali števil- na likovna dela od imperisioniz- ma do današnjih časov. Z zani- manjem smo sledili razlagi, ta- ko, da nas je vodič na koncu ce- lo pohvalil, ker smo si tako vne- to zapisovali njegove besede. Sledil je "sprehod" po Lju- bljani. kjer nam je prof. Jelen- kova pripovedovala o Plečniku in njegovi neizmerni zapuščini. ki jo je zapustil nam in našim naslednikom. Ogledali smo si Tromostovje, Tržnico, številne trge in Narodno ter univerzitet- no knjižnico, ki nam je ostala v najlepšem spominu zaradi svoje izjemne zunanjosti, saj je njena fasada veličastno preprosta. V notranjosti pa nas je poleg te- mačnosti v predelu stopnišča skoraj presunila tišina, kije vla- dala v veliki čitalnici. V mislih smo si predstavljali sami sebe čez nekaj let, ko bo morda kdo od nas nadaljeval šolanje v Ljubljani. Junijski del izbirnih vsebin je bil nekoliko drugačen. Prvi dan smo si ogledali Volčji potok, drugi dan pa smo posvetili srečanju z dvema ptujskima sli- karjema. Julij OŠLOVNIK, slikar sa- mouk, nas je pričakal "v šoli pod mostom". Razred radoved- nežev je z zanimanjem prisluh- nil njegovi pripovedi o tem, ka- ko se je prvič srečal s slikar- stvom, da ga je za to navdušil akademski slikar Albin Lugarič, kako je najprej poskušal svoj pogled na svet izraziti v ra- zličnih tehnikah, nazadnje pa ga je v celoti prevzel akvarel. Pred našimi očmi je najprej nastala skica, ki jo je izdelal s svinčni- kom, nato pa je začel nanašati barve na strehe hiš, pojavile so se fasade, okna, nazadnje nebo in Drava. Kar težko smo se poslovili od g. Ošlovnika, a kazalec na uri nas je opozarjal, da nas že pričakuje naš gostitelj, akadem- ski slikar, prof. Albin Lugarič. Prijazno nas je sprejel in v sproščenem pogovoru nam je na zanimiv način predstavil svoje delo. Povedal je, da v glavnem slika v olju, dostikarat pa se loti tudi akvarela, da ima rad kraji- ne, da je naslikal že več kot dvatisoč slik, daje sodeloval že na mnogih razstavah... "Umetnost je kot morje brez dna...", je zaključil svojo boga- to pripoved g. Lugarič, potem, ko nam je v svojem ateljeju po- kazal številna likovna dela in nam vsako posebej opisal. Za razumevanje abstraktnih del je potrebno več znanja, da človek lahko iz barv in potez čopiča razbere, kaj je umetnik želel izraziti z neko sliko. Za spomin na naši srečanji smo na koncu naredili še sku- pinski posnetek z obema slikar- jema. ki^sta si ta dan vzela čas za nas. Žal nam je. ker z nami ni bilo vseh sošolk in sošolcev, ker so bili udeleženi v drugih aktivnostih. Prikrajšani so za prijetno doživetje, ko smo lahko nekateri v enem samem dopol- dnevu spoznali dva znamenita Ptujčana, ki sta vsak s svojimi deli ponesla sloves našega me- sta ob Dravi delač po svetu. Ta- kih srečanj si še želimo, saj se na njih mnogo naučimo, skrat- ka, odpirajo se nam oči tudi za tisto, česar do včeraj še nismo videli ali zaznali. Zaključek dneva je po pripo- ročilu proL Jelenkove preživel vsak po svoje. Eni smo zavili v razstavni paviljon ob Dravi, kjer smo si ogledali Miheličevo zbirko, drugi smo obiskali gale- rijo Elorjan na Mestnem trgu. nekateri so si ogledali razstavo na Magistratu. O vsem dožive- tem smo se vsak po svoje razpi- sali v referatih, ki smo jih sesta- vili. delček tega pa bi želeli predstaviti tudi bralcem Tedni- ka. Veseli bomo, če bodo, tako kot odslej mi, tudi oni kdaj pa kdaj pogledali okrog sebe in ne bodo hodili po gozdu. ne. da bi videli drevesa ob poti. Lidija Meznarič Lidija Rožmarin Klavdija Horvat Martina Kohler Foto: S. Brodnjak Krvodajalci 22. 6. 1993 — Stanko Kovačec, Ul. V. Vlahoviča 79; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b; Leopold Krošl, Draženci 88/a, Hajdina; Milan Jazbec. Krajgerjeva 10. Kidričevo; Boris Gojkovič, Mežanova 14, Ptuj; Anton Zajko, Pobrežje 86/a, Videm; Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137; Bojan Petek. Tibolci 34. Gorišnica; Go- razd Inkret. Kraigherjeva 21, Ptuj; Franc Majcen, Podlože 40, Ptujska Gora; Anton Planinšek, Župečja vas 2, I.ovrenc; Dorde Panzalovič, Tovarniška 3. Kidričevo; Srečko Cajnko, I-legeričeva 3, Ptuj; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Stanislav Rihtarič, Lovrenc na Dr. polju 8; Ibrahim Ekič, 5. Prekomorske brig. 5; Vi- li Angel, Ptujska Gora 92; Dušan Krajnc, Aškerčeva 10, Ptuj; Ivanka Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Franc Vindiš, Soviče 18, Videm; Dušan Janžekovič, Kicar 61, Ptuj; Anton Zaje, Apače 38, Lovrenc; Tomaž Habjanič, Ul. 5. Prekomorske 4, Ptuj; Robert Kunštnik. Iva Andriča 24. Lovrenc; Darko Tomanič, Gerečja vas 1/c, Hajdina; Srboljub Mladenovič. Mladinska 8. Kidričevo; Janez Vogrinec, Pobrežje 140/a; Marjan Jus. Ptujska Gora 2/a; Mirko Sambolec, Župečja vas 2/a, Lovrenc; Viktor Kamenšek, Doklece 9. Ptujska Gora; Srečko Bezjak, Ločič 27, Trnovska vas; Dragica Bavdek, Apače 194; Darka Jurgec, Gradišča 29/a, Cirkulane; Stanko Jus, Ptujska Gora 2; Jože Gajzer. Lackova 9, Ptuj; Dušan Menoni, Lovrenc 120; Milenko Žerjav, Čreča 39/d; Milan Pra- protnik, CMD 17. Ptuj; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Ki- dričevo; Kari Horvat, Drstelja 43, Destrnik; Milenko Bosak. Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Alojz Kelc. Osluševci 7; Marjan Vo- da. Podvinci 50/a, Ptuj; Boris Hasemali, Gregoričičev drevored; Ivan Čeh, Hvaletinci 18, Vitomarci; Milan Ciglar, Ul. 25. Maja 4, Ptuj; Stanko Draškovič, Cankarjeva 2, Ptuj; Bojan Kokol, Bresni- ca 11. Ormož. 24. 6. 1993 — Terezija Pihler, Trnovska vas 15/b; Vladimir Breznik, Biš 36/a, Trnovska vas; Zlatko Kralj, Desenjak 33, Lju- tomer; Marjan Bratec, Sobetinci 8, Markovci; Milan Lesjak, Nova vas 111/b. Ptuj; Ivan Berghaus, Mestni Vrh 25/a; Peter Petek, Sta- rošinci 5, Cirkovce; Majda Šerona. Spolenakova 5; Janko Leva- nič, Kajuhova 11, Kidričevo; Tatjana Matjašič, Prešernova 2, Ptuj; Janez Muršič. Ul. 8. Avgusta 15, Ptuj; Marija Kukovec, Brstje 28/b, Ptuj; Marta Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju; Marija Nedeljko, Ul. 1. Maja 1; Robert Vičar, Tomažičeva 12, Miklavž; Branko Eržen. Slov. trg 7, Ptuj; Ivan Zakelšek, Ul. Borisa Krai- gherja; Andrej Svenšek, Kvedrova 3. Ptuj. 12 — OD TU IN TAM 8. JULIJ W3 TEDNIK Osrednja cilja - uspešno trženje in večji nacionaini dolioileli "/a leto turizma se Je Slovenija odločila predvsem /ato, ker želimo v novi samostojni državi dati prednost turiz- mu. Z letom turizma želimo /.manjšati razliko v turistični razvitosti med nami in sosednjimi državami, zagotoviti večjo udeležbo turizma v nacionalnem dohodku in družbenem proizvodu, skozi razvoj odpreti bodočnost ljudem in doseči, da bo slogan 'Turizem smo ljudje" postal ustvarjalna sila v vsakem kraju, ki ima kakršnoko- li možnost za turistični razvoj. Slovenija ni turistično za- nimiva samo zaradi morja, zanimiva je tudi zaradi vsega drugega, kar ima, relativno očuvano naravo, lepa Jezera in planine, reke, gradove, stara mestna Jedra, zelo uspešna zdravilišča in še marsikaj, kar lahko obogati slo- vensko turistično ponudbo. Dr. Marjan Rožič. (Foto: OM) Leto turizma naj bi spodbu- dilo turistični razvoj in uvelja- vilo nov pogled na to, kaj turi- zem je. V sodobni Evropi turi- zem ni klasična gospodarska dejavnost, temveč sinteza mnogih dejavnosti, ki se na ta način lahko uspešno prodajajo in s tem povečujejo nacionalni dohodek," je o ciljih leta tu- rizma v Sloveniji povedal predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. LETO TURIZMA UVOD V AKTIVNO TURISTIČNO DESTliTJE Turistična zvez^ Slovenije Je pobudnik za organizacijo leta turizma. Kako ocenjuje- te odziv na vašo pobudo in kakšni so programi, ki se že uresničujejo? '"Res je, pobudnik je bila Turistična zveza Slovenije. Nekaj časa pa je trajalo, da je na osnovi naše pobude nastal nacionalni program razvoja turizma v Sloveniji, ki' ga je sprejela slovenska vlada. Po- buda je spodbudila najra- zličnejše aktivnosti. Zato smo se odločili, da leto turizma simbolično povezuje letošnje in naslednje leto. Ocenjujemo, da se bodo letos aktivnosti stopnjevale tako, da bo vrhu- nec dosežen v naslednjem le- tu. Leto 1994 pa naj bi bilo uvod v aktivno turistično de- setletje. Aktivnosti potekajo zelo različno. Največ jih je med ljudmi v turističnih kra- jih. Takšno je bilo na primer srečanje "Turizem v gradovih" v Ptuju, zatem v Cirkulanah, kjer so predstavili projekt raz- voja turizma v Halozah in po- dobno. V številnih krajih so ustanovili turistična društva in pričeli razvijati dejavnosti, ki bodo kakovostno obogatile tu- ristično ponudbo kraja in Slo- venije kot celote. Lahko re- čem, da se povsod v državi nekaj dogaja. Mogoče bi lah- ko dejal, da se najmanj dogaja na področju, za katerega je odgovorna država. Kaj bi mo- rala narediti? Dokončati stra- tegijo razvoja turizma Slove- nije in jo sprejeti v parlamen- tu, z ekonomskimi ukrepi spodbujati razvoj turističnih dejavnosti in sprejeti potrebno zakonodajo, organizirati solid- no, vsebinsko dobro pripra- vljeno in moderno organizaci- jo promocije Slovenije ter or- ganizirati učinkovit informa- cijski sistem. Vse to so tudi elementi nacionalnega progra- ma razvoja turizma v Sloveni- ji. Trenutno se v okviru leta turizma uresničuje okrog dve- sto različnih programov. Mi- slim pa, da jih jc veliko več, saj nimamo ambicij, da bi jih preštevali, ker bi s tem samo dušili pobude ljudi. Ocenjuje- mo, da je nekaj programov pa vendarle- potrebno posebej iz- postaviti. Gre za javna dela v turizmu, natečaj za turistično krajinsko fotografijo in spo- minke ter izdajo poštnih znamk s turističnimi motivi." ZAGOTOVITI STABILNE RAZMERE ZA DELOVANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV Kako pa se v leto turizma vključujejo turistična dru- štva? "Turistična društva se vklju- čujejo v okviru možnosti, ki jih imajo. V njih se ljudje združuje- jo ljubiteljsko in na osnovi svo- jega zanimanja. Lahko pa tudi profesionalno delujejo. Opra- vljajo informativno službo, iz- dajajo promocijsko gradivo. V letu turizma si predvsem želi- mo, da bi zagotovili stabilne razmere za delo društev v prav- nem. finančnem in sistemskem pogledu. Pričakujemo, da bomo še letos ali najpozneje prihodnje leto sprejeli zakon o turistični dejavnosti ter s tem zagotovili razmere za delo društev. Pri- čakujemo pa tudi, da bo razvoj komunalne samouprave naklon- jen razvoju turistične dejavnosti in s tem razvoju društev." Spraševala: Majda Goznik Občina - subjekt razvoja nove tlržave /akaj Slovenija potrebuje program Revit? "Slovenija se mora razvijati, njeno gopodarstvo se mora povezati s tuji- no, z l^vropo in drugimi tržišči, /a razvoj in povezovanje pa potrebuje nekaj novih znanj, ki pa jih prej nismo razvi- Jali. dre za znanja na področju strateškega razvoja in vodenja projektov ter hitrejšega izvajanja le-teh v podjetju in na ravni občine ter pridobivanje drugih informacij, ki Jih Slovenija potrebuje za vključevanje v svet. Odločili smo se, da Je občina subjekt razvoja naše države," Je povedal profesor dr. Anton Hauc, avtor programa Revit. Program Revit je zasnovan po načelih prenosa znanja oziroma usposabljanja za delo. Rezultati se kažejo na več načinov. Prvi se kaže v znanju in prenosu znanja strokovnjakov iz tujine, v tem tre- nutku Bavarske. Drugi je katalog Revit, v katerem se predstavljajo občina, njena strateško razvojna področja, p(.)nudba in povpraše- vanje s konkretnimi projekti, ki jih imajo posamezni subjekti raz- voja občine. Katalog bo osnova za vključitev v informacijski sistem Revit, v evropsko in slovensko in- formacijsko bazo povpraševanja in ponudbe. Rezultati pa se kažejo tudi poslovnih borzah. Katalog Revit bo pripravljen po evrop- skem vzorcu, ki bo osnova za vzpostavljanje stikov z nemškim gospodarstvom. Kako .se bomo morali orga- nizirati, da bomo prišli do teh rezultatov? "Bistveno za program Revit je sodelovanje občinskega menedž- menta s podjetniškim in drugimi nosilci razvoja v občini - zdrav- stvom, komunalo, prometom ... Če do sodelovanja pride, ga ni po- trebno posebej organizirati. Po- membno je, da program Revit po- teka tako. kot smo si ga po načrtu sestavili." Dr. Hauc, kakšni so pogoji za vključevanje v program in kako ocenjujete odziv med slovenskimi občinami? "Na strateško pripravljalni kon- ferenci. kije bila marca v Kotljah, se je prijavilo 21 občin, prišlo jih je 18. Prva, ki je pričela uresni- čevati program Revit je bila obči- na Ravne, sledila ji je Idrija, zad- nje dni junija sta ga pričeli ure- sničevati občini Ptuj in Ormož, se- daj pa poteka uposabljanje v obči- ni Ribnica. Druge se bodo vklju- čile v jeseni oziroma do konca le- ta. Do takrat pa bodo omenjene občme že pnpravde katalog RevU, kar bo spodbuda za druge občine." Kakšni so pogoji vključe- vanja? "Občine se lahko vključijo na več načinov. Na občinski ravni morajo ustanoviti projektno orga- nizacijo, ki bo odgovorna za vo- denje in izvedbo projekta na tej ravni. Naloge projektnega sveta za izvedbo na ravni občine opravlja izvršni svet. Vsaka občina imenuje tudi profesionalnega vodjo projekta Revit. Zagotoviti mora člane ekipe, ki so se pripravljeni usposabljati in trdo delati. Organizirati pa mora tu- di strateško razvojno konferenco na ravni občine, na kateri potrdi in sprejme katalog Revit." uSSNJ""^ PROGRAMA REVITA V PTUJSKI IN ORMOŠKI OBČINI Profesionalni vodja programa Revh^v ptujski občini mag. Šte- fan Čclioi je o dosedanjem ure- sničevanju programa v ptujski in ormoški občini povedal: "Štirje dnevi v prejšnjem tednu so bili za skupino, ki dela na programu Re- vit, zelo delovni. Prva dva dni je prof. dr. Anton Hauc sodelujoče seznanil s pomenom in metodami projektnega dela. Prikazanih je bi- lo veliko postopkov, ki bodo služili kot pripomoček posamez- nim strokovnjakom pri izdelavi ponudbe in povpraševanja za kata- log Revit. Tretji in četrti dan pa je gospod Pannenbacker, kije s stra- ni bavarske vlade odgovoren za izvedbo programa Revit, s celo skupino delal na konkretnem pro- jektu. Kratek povzetek rezultatov dvodnevnega dela prikazujemo s sliko. S pomočjo metode imeno- vane "Brain Storming" se izdela strukturni plan projekta. Analiza postavljenih ciljev projekta je osnova za izdelavo delovnih pake- tov, ki predstavljajo drugo etapo projekta. Podrobni opis posamez- nih aktivnosti znotraj vsakega de- lovnega paketa zahteva mnogokrat ponovno vrednotenje ciljev pro- jekta. Najpomembnejšo etapo predstavlja določitev projektne or- ganizacije (naročnik in izvajalec). Po postavhvi projektnega tima se izdelajo terminski, kapacitetni in stroškovni plan. Pridobitev omen- jenih znanj je osnova za uspešno vključevanje v mednarodne po- slovne tokove." Pripravila: MG Struktura projektnih aktivnosti. PROMOCIJA OBVEZNIC OBČINE ORMOŽ Najvarnejša obveznica v ih<žavi Sloveniji Ob prisotnosti predstavnikov posameznih slovenskih bank, Ljubljanske borze, Centra za gospodarsko svetovanje iz I>Jubljane, SDK ter članov ormoške občinske vlade in direktorjev posameznih ormoških podjetij, je bila minuli petek promocija obveznic občine Ormož, ki so jih izdali v skupni nominalni vrednosti 2,5 milijona nemških mark, ki se vplačujejo in izplačujejo v sloven- skih tolarjih, vendar je dolg iz obveznic vezan na porast tečaja tuje valute in z 10 odstotno letno obrestno mero. Izdane so v apoe- nih z nominalo 100, 500 in 1000 nemških mark. Obveznice se obrestujejo od 31. decembra 1992 dalje. Obresti za prvo leto se pri- pišejo glavnici. Izplačane bodo v .štirinajstih enakih polletnih anuitetah. Prvi kupon zapade v plačilo 30. Junija 1994, naslednji pa v.sakega pol leta. Zadnje izplačilo bo 31. decembra leta 2000. Prodajali jih bodo pri Kreditni banki Maribor, Stanovanjsko komu- nalni banki in v Centru za gospodarsko svetovanje. Na Ljubljanski borzi se bodo z ormoškimi občinskimi obveznicami pričeli uk- varjati potem, ko bodo že prodane. Osnovni razlog za izdajo ob- veznic je pomanjkanje denarja pri reševanju perečih komunal- nih problemov v občini. Kot je povedal predsednik ormoškega izvršnega sveta Vili Trofenik, so v preteklosti iz žepov občanov jemali sredstva za urejanje ko- munalne infrastrukture ter dru- gih prepotrebnih reči v ormoški občini kar dvakrat ter ponekod celo trikrat. To so bile relativno visoke prispevne stopnje bivših samoupravnih interesnih skup- nosti. nato samoprispevki, kra- jevni in občinski. Ponekod so sredstva za izboljšanje komu- nalne infrastrukture zbirali še dodatno po pogodbah z občani. Na prvem mestu je v ormoški občini potrebno urediti vodoo- skrbo, nato plinovodno omrežje in komunalne odplake. Tudi ce- stno omrežje, kljub temu, da so iz republiške vlade dobili oči- tek, češ, saj nimate niti kilome- tra regionalnih in magistralnih cest v makadamu, je potrebno obnove. Neuresničeni dolg iz preteklosti je ostal tudi pri šol- skem prostoru, kjer še vedno manjka telovadnica pri ormoški osnovni šoli. Magister Milan Lovrenčič iz Centra za gospodarsko svetovanje v Ljubljani, ki je izdaji oiTnoških občinskih obveznic tudi botroval je omenil, da je za to potezo po- trebno ormoškemu občinskemu vodstvu čestitati. Ko je govoril o poslovanju z vrednostmi papirji je povedal, da je takšen način v sve- tu uveljavljen že okoli 150 let in marsikaj, kar imamo mi iz prete- klosti, tudi iz avstroogerskih časov, je bilo zgrajeno z denar- jem, zbranim z obveznicami. V štirih letih, odkar so obveznice ponovno v obtoku, je ormoška, si- cer občinska po vrsti trinajsta, vendar prva, ki je izšla po popra- vljenem zakonu o poslovanju z vrednostnimi papirji pri nas. Vse občine pred Oimožem so se zadolževale za večje vsote, za- to je ormoška, kjer poraba ne bo presegla več kot 10 odstokov občinskega proračuna, po mnenju mag. Lovrenčiča tudi najvai-nejša. kar jih je bilo izdanih v minulih štirih letih. Ob tem je pohvalil tu- di zunanji izgled obveznice, kije med najlepšimi pri nas. In kdo so potencialni kupci ormoških občinskih obveznic? Kot smo izvedeli od predsedni- ka ormoške občinske vlade, bi jih naj četrtino odkupili izvajal- ci posameznih investicij v ob- čini. Seveda pa občina poniija v odkup svoje obveznice tudi dru- gim, saj predstavljajo dobro na- ložbo. proračun in premoženje občine ter njeni pravni nasledni- ki, pa jim zagotavljajo varnost prihrankov. Vida Topolovec Iz promocije občinske obveznice. (Foto: Ema Žalar) Oblikovno lepo izdelana obveznica občine Ormož. tednik 8. JOLIJ 1993 POGOVARJALI SMO SE 13 Ce zadostikrat ponovimo laž, postane resnica Mnogi po/.nanu) Ivana Lauro i/ Stojnc, učitelja zgodovine in /eniljepisa v sedemdesetih letih v Leskovcu, kasneje tre- nerja namiznega tenisa in učitelja v Kobaridu. (lost sloven- skih medijev je postal šele pred nekaj leti, ko je kar dvakrat /,a|)olnjeni. saj ni upra- vičenca po zakonu o denaciona- lizaciji. Ker pa ni upravičenca. tudi ni možno izdati odločbe o denacionalizaciji, ki se lahko glasi le na ime upravičenca in to ne glede na to ali se zahteva vrnitev v naravi ali v obliki od- škodnine. Denacionalizacija v obliki odškodnine v tem prime- ru torej sploh ni možna. La- stninjenja stavbnih zemljišč v primerih, v katerih je pravica uporabe že prešla na drugo ose- bo (n. pr. z dedovanjem na de- diče) zakon o denacionalizaciji ne ureja. Lastninjenje teh stavb- nih zemljišč bo urejal poseben zakon. Zazidana stavbna zem- ljišča se ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičnca. Podržavlje- na nezazidana stavbna zem- ljišča, ki so bila izročena ob- čini v skladu z zakonom zara- di uresničitve prostorskega iz- vedbenega načrta, se ne vrača- jo, če so bila že odana za gradnjo. Tudi ta zemljišča pa se vračajo, če so bila izročena občini pred več kot dvema le- toma pred uveljavitvijo zako- na o denacionalizaciji, investi- tor pa do uveljavitve zakona ni začel z gradnjo. V tem pri- meru se zemljišče vrne upravi- čencu v last in posest. Isto velja tudi za zemljišča, ki so bila izročena občini pred več kot dvema letoma pred uvelja- vitvijo zakona o denacionaliza- ciji, pa sploh niso bila oddana. Uresničevanje zakona o de- nacionalizaciji je vsekakor eden izmed najbolj zahtevnih in odgovornih družbenih pro- cesov v današnjem času. Sa- mo odločanje o zahtevah za denacionalizacijo pa je stro- kovno izredno zahtevna in od- govorna naloga. Matilada Klasinc. dipl. prav. ZANIMIVOSTI --- 15 vez med učiteljem In učencem 12^__ Mitski odnos med učiteljem (gurujem) in učencem je v vseh verstvih opevan kot od- nos, ki presega meje zaznav- nega sveta. Vendar ni nikjer tako čaščen kot v vzhodnih re- ligijah, kjer oba, učitelj in učenec, duhovno rasteta iz življenja v življenje. Ker gre za kozmične princi- pe in si oba sledita skozi mno- ge preizkušnje in življenja, naletimo na takšne primere tu- di na Zahodu, tn ni ga bolj vznemirljivega odnosa od vezi med Jezusom Kristusom in Ja- nezom Krstnikom, ki sta po bibličnih indicijah žc živela kot Elizej in Elija. ELIJA IN ELIZEJ_ Elija v Stari Zavezi poose- blja Preroke, skupaj z Mojze- som, ki predstavlja Postavo, pa simbolizira sinajsko zave- zo, njeno odrešitveno vlogo in neminljivost. Njena "postav je bila dana po Mojzesu zato, da pripravi pot milosti in resni- ci." (Jan 1,17) Elija je postavo izročil novemu Izraelu, da jo dopolni. (Matej 17, 10) Janez Krstnik je z "Elijevim duhom in njegovo močjo" (Luka 1, 17) šel pred Mesijo. In ta je dejal: "Ne mislite, da sem pri- šel razvezovat Postavo ali Pre- roke; ne razvezovat, marveč dopolnit sem jo prišel." (Ma- tej 5, 17) Ni naključje, da sta se Mojzes in Elija prikazala Jezusu in apostolom na gori, tik pred križanjem (Matej 17, 3), kajti Jezus je s svojim trp- ljenjem in poveličanjem do- polnil postavo. Pot je bila dol- ga in naporna, vendar jo je Je- zus začel že kot Elizej, kot mu je Elija sredi polja dal svoj pla,šč, simbol preroškega na- sledstva. Eliji je njegov notranji glas, ki ga je prepoznal kot Gospo- dovo besedo (Logos), naročil naj vzame v uk mladega Eli- zeja. Sapatovega sina in naj ga nardi za "preroka namesto sebe." Elija je zavzeto pouče- val Elizeja vse do trenutka, ko je spoznal, da je njegovo delo na zemlji končano. Tedaj je vprašal Elizeja: "Kaj ti lahko zapustim pred odhodom?" In Elizej je v hudi žalosti odgo- voril: "Prosim, da bi bila v meni dva deleža tvojega du- ha." Elija mu je odvrnil: "Težke reči me prosiš. Če me boš videl, ko bom vzet od te- be, se ti bo tako zgodilo." (2. Kralji 2, 1-10). Ko sta šla po poti in se po- govarjala, je pridrvel ognjeni voz s konjsko vprego. Elija se je vzdignil nanj in se odpeljal v nebo. "Moj oče, moj oče! Izraelov voz in njegovi konjeniki!" je zaklical Elizej. Potem je raz- trgal svoja oblačila in se ogrnil z Elijevim plaščem. Ko •so ga od nasprotne strani vide- li preroški učitelji iz Jerihe, so rekli: "Elijev duh počiva na Elizeju." (2. Kralji 2, 12-15). Konec Stare Zaveze napove ponovno inkarnacijo Elije in Elizeja preko Malahijevih be- sed: "Glejte, pošiljam vam Elija, preroka, preden pride dan Gospodov." Torej pred prihodom Jezusa (hebrejsko: Jašua — Jahve (Bog) je rešitelj). JEZUS IN JANEZ_ Priletni duhovnik Zaharija si je zelo želel sina, toda nje- gova žena je bila neplodna. Nekega dne pa ga je v templju ogovoril angel Gabriel: "Ne boj se Zaharija; zakaj uslišana bo tvoja prošnja: tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in daj mu ime Janez (hebrejsko: Bog je milostljiv)... Mnogo Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu, njih Bogu; in on sam pojde pred njim (Jezu- som) z Elijevim duhom in nje- govo močjo... da pripravi Go- spodu popolno ljudstvo." (Lu- ka 1, 13-17) Jezus je dva krat nedvoum- no identificiral Janeza Krstni- ka kot Elijo: "A povem vam, da je Elija že prišel, pa ga ni- so prepoznali." Tedaj so učen- ci razumeli, da jim je govoril o Janezu Krstniku. (Matej 1, 12-13) In drugič: "Kajti vsi preroki in postave do Janeza so napovedovali; in če hočete priznati, on je Elija, ki mora priti." (Matej 11, 13-14) Ko sta se Jezus in Janez prvič srečala, ga je slednji s pomočjo eteričnega vida (t.i. tretje oko) takoj prepoznal. S to sposobnostjo so se preroki in modreci zlahka prepozna- vali med seboj, saj so videli, da ima prerok veliko moč- nejšo auro od drugih ljudi. Občudovanje in spoštovan- je, ki ga gojita učitelj in uče- nec drug do drugega, sta Jezus in Janez ganljivo izpovedala v Sv. Pismu. Tako je na primer Jezus dejal: "Resnično vam povem; med rojenimi od žena ni vstal nobeden večji kot Ja- nez Krstnik." (Matej 11, 11) Janez pa pravi o Jezusu: "Jaz nisem vreden niti, da bi mu zavezal jermen na njegovem obuvalu." (Janez 1, 27) In na- daljuje: "Za menoj pride mož, ki je pred menoj: zakaj bil je prej kot jaz." (Janez 1, 30) Ja- nez nedvoumno pove, da je Jazus starejša duša (po iz- kušnjah) od njega. Ko je Janez zanikal, da je Elija (Janez 1, 21), je mislil, da v ponižni preobleki Janeza Krstnika ne igra več vzvišane vloge Elije, velikega Učitelja. V prejšnji inkarnaciji je pre- dal "plašč" svoje slave in du- hovnega bogastva svojemu učencu Elizeju, ki je medtem kot Jezus, že postal božansko dovršen. Jezus je svojo skromnost v odnosu učenec — učitelj, po- kazal ob reki Jordan, ko se je prišek krstit. Janez mu je ugo- vorajal: "Ne! Tako ne gre. Ti moraš krstiti mene. Ti si veli- ko večji od mene!" Jezus pa mu je odvrnil: "Pusti zdaj; za- kaj spodobi se nama, da tako spolniva božjo voljo." (Matej 3, 14-15) S tem je Jezus priz- nal božanske pravice svojega guruja Elije. V času, ko se je Elija skupaj z Mojzesom prikazal Jezusu in njegovim učencem na gori, je bil Janez Krstnik že mrtev. Obglavil ga je oblasti-željen kralj Herod, ki ga je pred tem držal zaprtega v svoji ječi. Elija in Mojzes sta se Jezusu razodela v tolažbo in podporo pred zadnjo hudo preizkušnjo. Največji dokaz o resnični identiteti Jezusa in Janeza, pa so Jezusove zadnje besede, ki jih je izrekel tedaj, ko je naj- bolj trpel na križu: "Eli, Eli, lama sabaktani?" Kar je v slo- venski Bibliji neustezno pre- vedeno z "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" (Matej 27, 46) Da gre za resnično ne- pravilen prevod, nam razkriva besedilo, ki sledi; ko se priče čudijo: "Ta kliče Elija!" In dalje: "Poglejmo, če ga pride Elija rešit." Jezus pa je spet zaklical z močnim glasom in izdihnil." (Matej 27, 48-50) Torej so zadnje Jezusove bese- de veljale Eliji in ne Bogu Očetu. Iz tega je razvidno, ka- ko močna je vez med učitel- jem in učencem. Iz Mepcatopjevega ppogpama modne konfekcije EUROLINE Tokrat sem se odločila, da vam predstavim hlače, katere so v HU- ROLINHU najpogostejši predelovalni artikel. Izdelujejo jih v treh različnih dolžinah, saj so vse dolžine aktualne, predvsem pa prak- tične. Izdelane so iz zelo kvalitetnih uvoženih materialov v najra- zličnejših barvah. Ker pa v trgovini HUROLINH na Ptuju mislijo na svoje kupce, so naročili zraven najrazličnejše modele bluzic, pulo- verjev, blejzerjev ... tako, da se lahko pri njih oblečete v celoti. Pridite, gotovo boste našli kaj primernega in lepega, tudi zase! VAŠA VHRA NO BORDER JAM - open alp festival Ptuj vedno bolj postaja središče rockovskega dogajanja v sevem vzhodni Sloveniji. Izredno kvalitetne skupine. Ptuj, 25. junija; Doslej največji ročk dogodek na Ptuju. Tako so v me- dijih označili petkov koncert, še pre- den se je le-ta zgodil. Nastopilo je osemnajst skupin, pravi rockovski maraton. Vse pohvale organizatorjem, skupini mladih entuziastov iz društva KID (Komuna interesnih dejavnosti) in Mariborski založbi Front ročk. Koncert so odprle mlade Ptujske skupine M. I. L. K. , BEERBU — STERS in Al^TIFITIAL PUSSVS in bile deležne dokaj ugodnega odziva publike. Sledile so skupine udeležene na kompilacijskem CD—ju NO BOR- DER JAM. Ideja koncerta je namreč bita v živo predstaviti skupine ude- ležene na kompilaciji. Kot prvi izmed teh so nastopili HELLO MISERY, ki igrajo dokaj domisleno in zanimivo glasbo. Naslednji so biti odlični BA- BY ZDRAVO. Še posebej_ so nav- dušili poslušalstvo s predelavo sklad- be Pink Floydov "Wish you were he- re". Sicer pa so na koncertu nastopili kot gostje, saj niso na omenjenem CD-ju. Bodo pa na naslednjem No border jam 2. No border jam bo nam- reč postal edicija, v načrtu so drugo, tretje, četrto ... nadaljevanje. Kompi- lacije pa bodo predvidoma izhajale vsako leto. Skoraj v celoti je že končano drugo nadaljevnje, se pravi No border 2, na katerem bo sodelova- lo tudi nekaj skupin iz Nemčije. Bi- stvo cedeja je namreč promoviranje domačih, slovenskih, skupin v tujini in seveda tudi promoviranje tujih sku- pin pri nas. Nasploh pa po besedah Dušana Hedla, odgovornega pri za- ložbi Front ročk, vlada med skupina- mi veliko zanimanje za sodelovanje na No border jam, in tako bodo na na- slednjih CD-jih sodelovale še skupine iz vzhodne Evrope, nato iz Francije, držav bivše Jugoslavije in celo iz azij- skih držav. Če se vrnemo nazaj k skupinam na koncertu ne moremo mimo IT'S NOT 4 SALE. Takšno zlitje emocij in ener- gije kot so ga prikazali oni, ni uspeva- lo nobenemu drugemu bandu. Po mo- jem skromnem mnenju, eden izmed najboljših nastopov v petek. C. Z. D. so, čeprav brez drugega ki- tarista igrali mnogo bolje kot smo bili od njih v zadnjem času vajeni. Pričakujemo lahko, da bo z novim ki- taristom, ki ga še iščejo, še boljše. THE SEARCH. FOR WHAT? so kljub temu, da so ena izmed mlajših skupin, bili eni izmed najorginal- nejših. Uspeva jim zanimico zlitje ta- ko različnih vplivov kot so Sonic youth, Motorhead, Stooges... Imajo pa tudi odlično pevko, katere nastop je zelo prepričljiv in poln globokih emocij. SLEAZV SNAILS so imeli stand ardno dober nastop, kar lahko med drugimi pripišemo tudi dejstvu, da \ zadnjih mesecih kar pogosto koncer- tirajo, čeprav je po njihovem mnenju in po mnenju mnogih drugih bandov, priložnosti za koncerta še vedno pre- malo. Tudi Ormoški PRIDIGARJI so v zadnjih časih veliko nastopali, med drugim so igrali skupaj z C. Z. D. na turneji po Nemčiji in posledica je ve- liko boljši nastop, kot smo ga bili pri njih vajeni. Pohvalno! Nikakor se ne da zamolčati dejstva, da so nastopile tudi avstrijske skupi- ne. KURO RT, FLEISCHPOST s svo- jo kompleksno in odbluzeno instru- mentalno glasbo in pa PURE LAINE. Slednji so že stari znanci na Ptuju saj so že četrtič tu in so še v bodoče do- brodošli saj so vsakič boljši. Doletela pa jih je ta nesreča, da ja takrat, ko .so bili na odru, nastal petminutni naliv. To pa je bilo za ozvočevalca koncerta dovolj, da je spakiral opremo. Tako se je po kratkem premoru, ki pa je bil dovolj dolg, da se je večina ljudi od- pravila domov, koncert nadaljeval v podstrešnih prostorih Starega kopa- lišča. S svojim muziciranjem so še prisotne presenetili gostje DEMOLI- TION GROUP. Zaključili pa so POL- SKA MALCA, ki pa z zamenjavo ki- tarista, žal več niso tako zelo dobri, kot so bili v tistih časih, ko je še igral Bojan. Mislim, da je koncert v celoti uspel, škoda le, da ni bilo pričakova- nega obiska (zbralo se je nekako 600- 700 ljudi), kar pa seveda ne gre pripi- sovati orgajiizaciji, temveč dejstvu, da je bilo istočasno v Sloveniji kar nekaj podobnih open air festivalov (Nova Gorica, Murska Sobota, Mari- bor, Brežice). Želimo si lahko še več podobnih koncertov, naslednjič mogoče z neko- liko manj bandi, kajti pri taki množici skupin, kot je bila v petek, publiki pade koncentracija in tako marsikate- ra skupina ni bila deležna pozornosti, ki bi si jo zaslužila. Staro kopališče je čudovito prizorišče za takšne in tudi kakšne drugačne prireditve, po mnen- ju nekaterih celo eden izmed naj- boljših mest v Sloveniji, škoda je le, da je tako zelo redko izkoriščen, rav- no tako kot mnogi drugi prostori v Ptuju, ki so neredko povsem neizko- Boris Voglar Studio Marketing soustanovitelj podjetja za pazvoj turizma Studio Marketing Ljubljana, avtor strategije razvoja turizma v Ptu- ju, se bo na zelo konkreten način vključil v uresničevanje tega, za raz- voj ptujskega turizma, izredno pomembnega dokumenta. Na petkovih pogovorih v Ptuju sta partnerja - poleg Študija Marketing tudi občina Ptui - izrazila oboiestransko zanimanie za pogloblieno sodelovanie. Uskladila sta osnutek ustanovitvene pogodbe o ustanovitvi podjetja za razvoj turizma v Ptuju, ki bo še bolj profesionaliziral delo sedanjega turi- stičnoinformativnega centra. Kot je povedal občinski minister za turizem Peter Vescnjak bodo v roku štirinaj- stih dni pripravili ustanovitvene akte ter pričeli uresničevati dogovore. Čla- ni ptujske občinske vlade so se v pe- tek s predstavniki študija Marketing pogovarjali tudi o projektu spodbu- janja ponudbene strani ptujskega tu- rizma. Imenovali so iniciativni odbor, ki bo oblikoval ta najpomembnejši projekt pri nadaljnjem uresničevanju strategije razvoja turizma v Ptuju in ki bo tudi spodbujal podjetniško ini- ciativo na tem področju. V izhodiščih so zapisali, da je ponudbo v tem ob- dobju potrebno predvsem izboljašati v gostinstvu, trgovini in storitvah ter spominkarstvu in izdelkih. MG 16 — ŠE TO rmij W3 - TEHiim 70 let GD Gvetkovci (Jasilsko društvo Cvetkovci je bilo ustanovljeno leta 1923, torej pred 70. leti. Povod za ustanovitev, takrat prostovoljnega gasilskega društva Cvetkovci, je bil velik požar pri l)io- niziju Hanželiču v Cvetkovcih, dne 23. junija 1923. Vaščani vasi Cvetkovci so modrovali, če lahko obstaja v sosednji vasi prostovoljno gasilsko društvo Trgovišče, zakaj ga nebi bilo ludi v vasi Cvetkovci, ki je še večja vas. Zelje vaščanov so se lako uresničile in nastopil je pre- lomni dan za Cvetkovce. Dne 18. novembra 1923 lela je bil pri velikem posestniku Jerneju Petku ustanovni občni zbor, na katerem je bi- lo navzočih 24 vaščanov. Za prvega predsednika je bil izvoljen Franc Pelek, za podpredsednika Filip Janže- kovič, za tajnika Anton Seni- ca, za blagajnika Martin Venta ter za orodjarja Franc Kruinpl. Glede na to, da na novo ustanovljeno društvo ni imelo nobenih linančnih sredstev, je takoj organiziralo nabiralno akcijo in že naslednje leto (1924) so kupili prvo ročno brizgalno. Istega leta jc bilo zgrajeno prvo orodišče, na la- stniški parceli Tomaža Kola- riča. Tega leta so tudi nabavili prvih 100 metrov konopljenih cevi. Leta 1925 je društvo na- jelo kredit in si dokupilo še nadaljnih 106 metrov cevi, spojke in voz za cevi. Ta voz so tudi koristno uporabili na prvem srečanju z ognjenimi zublji pri Ivanu Herguli. 1926 leta je nastal v društvu velik osip članstva, saj je društvo zapustilo kar 20 aktivnih čla- nov. Izstopili so zaradi nede- lavnosti celotnega društva. Ponovna oživitev društva se beleži v letu 1927 in 1928. V letu 1928 je društvo tudi dva- krat gasilo na svojem požar- nem rajonu. Najbolj aktiven in zagnan član v društvu je bil trobentač Matija Zadravec. Na kongresu leta 1930 v Ljubljani je prostovoljno ga- silsko društvo Cvetkovci na- stopilo z eno desetino. Leta 1932 so bile izvedene volitve in za novega predsed- nika je bil izvoljen Ivan Her- gula. Z novim pred.sednikom je društvo dobilo novih moči. Tako je delo ponovno zažive- lo, nabavili so delovne obleke, plezalne lestve in kočijo, kate- ro so predelali za prevoz mo- štva, kasneje pa v mrliški voz. Po nabavi voza so bili za vprego zadolženi posestniki. Prvo motorno brizgalno "ILO" so nabavili leta 1938, ki je še danes v garaži. Kum novi brizgalni je bil Peter Munda z ženo. Tega leta so ustanovili kul- turni odsek in obenem kupili 150 slovenskih knjig. Med 2. svetovno vojno se je društvo razformiralo, del član- stva je ostal pod nemško ko- mando. Oblast nad gasilci v naši občini je imel "burger- majster" Lah. Po vojni se je društvo zopet na novo formiralo in tako so že lela 1954 kupili dvokolno prikolico za motorko. V letih od 1954 do 1958 so vestni člani razširili gasilski dom in zgradili stolp za sušen- je cevi. Prav tako so svoj prvi društveni prapor razvili v letu 1958. Kum praporja je bil Franc Petek. V letu 1964 so za potrebe celotne vasi kupili motorno brizgalno "JADRAN". Največji uspeh v društvu be- ležimo leta 1971, ko je bil iz- voljen za predsednika Viktor Ozmec. Z pomočjo vaščanov so nabavili nov gasilski avto znamke IMV 1600, ki je služil svojemu namenu kar devet- najst let. Petdeseto letnico obstoja je društvo praznovalo leta 1973, združeno z 1. dnevom gasil- cev občine Ormož. Ponovni vzpon društva be- ležimo v letu 1974, ko .so na- bavili novo motorno brizglano ROSENBAUER. Boter nove brizgalne je bil Milan Marin. 1977 leta pa se je društvo z vsemi gasilskimi častmi po- slovilo oD prvega predsednika društva Franca Petka. Po zelo uspešnih 11 letih predsednikovanja Viktorja Oz- meca, je bil 1982 leta za nove- ga predsednika izvoljen Zvon- ko Dominko,ki še sedaj opra- vlja to dolžnost. Istega leta so stekle priprave za izgradnjo novega gasilske- ga doma, na novi lokaciji v zgornjem delu vasi. Parcelo za gradnjo doma sta podarila Franc Munda in Andrej Mu- hič, del parcele pa je pozneje društvo odkupilo. Šestdeseto obletnico je dru- štvo zelo uspešno proslavilo 1983 leta na prostoru Franca Munda, današnjega častnega člana društva. V novi gasilski dom, kateri meri v dolžino 33,5 metrov in v širino 10 metrov je skoraj v celoti podkleten in vanj se je društvo preselilo novembra 1987 leta. V letih gradnje gasilskega doma, so bila tudi sušna ob- dobja, kljub temu pa so člani društvu prispevali cca. 13.000 prostovoljnih delovnih ur. Kljub gradnji gasilskega do- ma pa so v društvu še našli, s pomočjo širše družbene skup- nosti, toliko finančnih sred- stev, da so 1990 leta kupili nov orodni gasilski avtomobil TAM 80 T 35. Preden zaključim to kroniko društva še moram omeniti, da je v teh letih društvo vodilo enajst predsednikov in sicer: F._Petek, I. Hergula, J. Ozmec, I. Venta, F. Ozmec, D. Ozmec, M. Venta, A. Hanželič, F Trunk, V. Oz- mec in Z. Dominko. Društvo bo dostojno prosla- vilo svoj jubilej 25. julija, skupno z proslavo dneva ga- silcev občine Ormož. Anton Kace Člani GD Cvetkovci pred starim gasilskim domom leta 1973. Obrtniki o zapori starega mestnega jedra Silva Razlag. Silva Razlag: "Prepričana sem, da zaprto mesto ne prinaša razvoja. Lokal v Prešernovi, ki je v coni A. sem sprejela pod drugimi pogoji. Zato glede na predvideno ureditev ne želim biti več v tej coni. Nisem pre- pričana. da bom v novih razme- rah lahko uspešno poslovala." Robert Munda: "30 let ima- mo že lokal v Prešernovi, naj se sedaj zaradi nove prometne ure- ditve preselimo? Staro mestno Robert Munda. jedro ne more biti v celoti za- prlo. Nesmiselno je. da bo sedaj nekdo, ki se mu bo dopoldne ob desetih pokvaril televizor, mo- ral zato čakati do naslednjega jutra." Darko Stropnik: "Ne razu- mem, zakaj je v tem trenutku zapora potrebna. Zadeve bi se morali lotiti s prave strani. Tako pa se že leta in leta srečujemo z nedoslednostjo in nekonstruk- tivnostjo. Najprej bi morali zgraditi podvoz, kar bo general- no sprostilo promet v mestu, za- tem pa naj eksperimentirajo. Si- cer pa tudi s gospodarskega vi- Janez Kogej. dika zapora v tem trenutku ni primerna. Danes se moramo do- besedno boriti za vsako stranko, z zaporo starega mestnega jedra pa jih bomo odganjali." ,Ianez Kogej: "Promet bi mo- ral potekati vsaj v eni smeri. Čudim se, da so trgovci tako ti- ho. Pri nas smo v veliki dilemi, kaj narediti z lokalom, ki so nam ga z denacionalizacijo vrnili, če bo obveljala nova pro- metna ureditev." .lanez Rižnar: "V imenu. Obrtne zbornice in ptujskih obrtnikov sem že na prvi raz- pravi dejal, da je predvidena prometna ureditev za obrtnike nesprejemljiva. Obrtnikov tudi ni nihče vprašal, kako naj bi v mestu potekal promet. Pogojev za zaprtje ni. Da pa bi se obrtni- ki in podjetniki po mestu spre- hajali. tega naj nihče ne pri- čakuje." Spraševala: MG Fotografije: OM Darko Stropnik. Janez Rižnar. Ptuj postaja pomembno središče športnih ribičev o tem, da je prvo mednarodno prvenstvo športnih ribičev v Ptuju uspelo nad vsemi pričakovanji, smo že poročali. Na- tanko 81 ribičev iz osmih držav Kvrope je v počastitev dne- va slovenske državnosti prišlo namakat trnke v Dravo in bi- lo presenečno kako bogata reka je to, pa tudi nad organizmi- cijo so bili zadovoljni, bomov so odhajali polni prijetnih vtisov in drug za drugim predlagali, da postane to srečanje tradicionalno in, da mu je potrebno zagotoviti prostor v ko- ledarju rednih ribiških tekmovanj mednarodne ribiško športne organizacije — CIPSK. Sicer pa, pripravili smo vam nekaj vtisov najvišjih gostov: Marjan Munda, višji sodnik tekmovanja, predstavnik Ribi- ške zveze Slovenije: "To kar je izjavil gospod Baptisti iz Italije, naj vam Ptujčanom ostane v pri- jetnem in predvsem resnem spo- minu. Zavedajte se, daje v Itali- ji ribištvo nacionalni šport šte- vilka 1, kot recimo smučarija pri nas. Na vsakem srednje veli- kem ribiškem tekmovanju se zbere po 5 do 10 tisoč ljudi, to je njihov praznik. Zato so bese- de gospoda Baptista zame tako pomembne in tudi veliko obeta- jo. Sicer pa ste si jih resnično zaslužili. Popolnoma se strin- jam z vsemi pohvalami." Giovani Baptisti, lastnik ita- lijanske ribiško športne firme SAM, kije bila generalni spon- zor tekmovanja v Ptuju: "Prese- nečen sem nad brezhibno izpel- javo tega tekmovanja in re- snično odhajam zadovoljen. Dolžan sem iskreno zahvalo or- ganizatorjem iz Ribiške družine Ptuj, ki so dokazali, da so re- snično kos takšnim in podob- nim velikim mednarodnim ri- biškim tekmovanjem. Zato bom z veseljem sponzoriral še kakš- no tekmovanje, ki ga bodo pri- pravili ti sposobni ljudje. Ker je predsednik CIPSE iz Italije in moj osebni kolega, bom po- skrbel, da bodo v bodoče te vezi še bolj tesne in, da bo vaše tek- movanje, ki očitno postaja tra- dicionalno, našlo mestu v nje- nem rednem koledarju vsakolet- nih ribiških tekmovanj." Jože Hartman, ribiška zveza Slovenije: " Zelo pomembno se nam zdi, da Ptuj, predvsem pa vaši občinski možje čutijo po- membnost tako velikega medna- rodnega ribiškega tekmovanja. To so dokazali tudi s svečanim sprejemom za vodje ekip ude- ležencev in s svojo prisotnostjo nasploh. Zavedajo se, tako kot mi, da so takšna tekmovanja te- sno povezana, rekel bi celo. po- gojena z razvojem mednarodne- ga turizma. In mislim, da ste vsi skupaj na pravi poli. Ptuj je pra- va zakladnica, pa ne le zgodo- vinska, tudi ribiška, to smo vi- deli in to so izjavljali skoraj vsi udeleženci." .Tiri Krami. Češka republike, sicer predstavnik tehnične ko- misije CIPSE: "Že od leta 1979 sodelujem na vseh svetovnih prvenstvih CIPSE in moram reči, da je težko najti lepšo deželo v Evropi, kot je Sloveni- ja. Še posebej sem navdušen nad vašimi vodami, saj so polne rib. Tudi z organizacijo in celot- no izvedbo tekmovanja smo ze- lo zadovoljni, zato želimo, da bi našlo stalno mesto v koledarju CIPSE. Resnično si ob letu želim snidenja tukaj v idiličnem Ptuju. Ta vaš srednjeveški dvo- rec na hribu, tik nad reko, daje še poseben čar, dobre pogoje imate, znate biti gostitelji in pravi ribiči." Srečko Lipovnik, predsed- nik tekmovalne komisije pri Ribiški zvezi Slovenije: "Za- dovoljni smo. Mislim, da je iskrena beseda človeka, ki ima za sabo ne vem koliko takih in podobnih ribiških tekmovanj, tudi nekaj. Športno, oziroma tekmovalno ribištvo jc v ne- nehnem porastu. To potrjuje tudi podatek, da se od okoli 20.000 slovenskih ribičev do- bra polovica ukvarja tudi s tekmovalno dejavnostjo. To jc prava pot do vrhunskih uspe- hov. In glede na to, da sem slišal že nekaj znanih imen vrhunskih športnikov iz ptuj- ske občine, sem prepričan, da bo med njimi kmalu kakšno i/ področja ribiškega športa. Hvala vam Ptujčani." M. Ozmec TEDNIKjiiLlilEHJ^ ŠPORT 17 Olimpijada mladih Od 3. do 9. julija 1993 bo ni/.o/.emsko mestece Valkensuard prevodu Sokolji Vrh) blizu Kindhovna priredilo 2. letne olimpijske dneve mladih, ki naj bi po zagotovilih gostiteljev prekosilo premierno srečanje v Helgiji, tako po številu ude- ležencev, kot po kakovostni ravni tekmovanj. Mladi iz vse Evro- pe bodo merili moči v desetih priljubljenih športnih panogah: atletiki, kolesarstvu, plavanju, gimnastiki, judu, košarki, nogo- metu, odbojki, tenisu in hokeju na travi. Prireditelji se zavedajo zah- tevnosti projekta, ki naj bi, po napovedih, privabil v Valken- svvard 3000 mladih športnikov iz 44 držav. Nizozemci uvrščajo šport med najpo- niembnejše družbene dejavno- sti, o čemer pričajo tako do- sežki njihovih športnikov, go- sta mreža športnih objektov, kot tudi uspešna organizacija številnih velikih tekmovanj. Olimpijski komite Slovenije je sprejel odločitev, da se iger udeleži tudi reprezentanca Slovenije. Po preliminarni pri- javi individualnih in moštve- nih športov nam je organizator potrdil udeležbo v individual- nih športnih in v košarki kot moštvenem športu. Na seji lO OKS 16. marca 1993 je bila potrjena udeležba mladih slo- venskih športnikov in športnic v naslednjih športih: atletika, gimnastika, judo, kolesarstvo, košarka, plavanje in tenis. Po- goj za nastop na igrah je iz- peljan športni kriterij. Razve- seljivo je tudi, da med mladi- mi tekmovlaci na drugih olim- pijskih dnevih mladih so tudi trije mladi športniki iz Ptuja in en vodja ekipe. Ti trije srečneži so Dejan Vogrinec član judo kluba Drava, Marko Petek član judo kluba iz Go- rišnice in član kolesarskega kluba Perutnina Marko Kelner ter kot vodja judo reprezen- tance, Vlado Čuš. Pred samim odhodom na igre smo vprašali vodjo ekipe v judu in mladega tekmovalca Dejana Vogrinca, kaj pričaku- je/a na igrah. Vlado Čuš: "Na pot gre osem judoistov. Vsi so dobro pripravljeni. Na zadnjih med- narodnih turnirjih smo prever- jali trenutno pripravljenost. Na osnovi rezultatov teh tek- movalcev smo optimisti in računamo na osvojitev ene iz- med medalj, kakšna pa bo, pa je sedaj težko povedati. V ju- du je prijavljeno ogromno šte- vilo tekmovalcev, saj jih bo tekmovalo kar iz 44 držav, kar govori o izjemni konkurenci. Tako bo za večino naših tek- movalcev že uspeh zabeležiti uvrstitev med osem naj- boljših. Posebno nas zanima, kakšen uspeh bosta na teh igrah dose- gla mlada judoista Dejan Vo- grinec in Marko Petek. Naša mlada tekmovalca sodi- ta med najperspektivnejše judo- iste v Sloveniji, med katerimi bi lahko prišteli tudi Sebastjana Kolednika, ki pa žal na te igre ne potuje. Njuna Ibrma je dobra in velik uspeh bo uvrstitev med osem najboljših mladih judoi- stov. Kaj predvidevate za kolesar- ja Marka Kelnerja, člana kole- sarskega kluba Perutnina? Od ptujskih mladih športni- kov na teh igrah nastopa tudi Kelner, po informacijah ki jih imam, je dobro pripravljen in upam da mu bo uspela čimboljša uvrstitev. S tremi športniki, ki bodo so- delovali na teh igrah je ptujski šport zabeležil nov uspeh. Tisti ki delamo v ptujskem športu smo prepričani, da je moč do- seči še boljše rezultate. Seveda pa bo nujno zagotoviti boljše pogoje za vadbo naših športni- kov. Dejan Vogrinec: Z judom sem se začel ukvarjati v tret- jem razredu Osnovne šole Ol- ga Meglič. Za ta šport me je navdušil športni pedagog, go- spod Ljubo Gaiser. Tvoji vidnejši uspehi do sedaj! Petkiat sem bil republiški prvak v naslednjih kategorijah: do 28 kg, 31 kg. "38 kg in 42 kg, nadalje tretje mesto na državnem prvenstvu bivše Jugoslavije v Trebnjem, zadnji dve leti državni prvak v kategorijah do 46 kg, oziroma do 50 kg in še več prvih mest na raznih turnirjih. Kaj pričalcuješ na teh igrah? Glede na pripravljenost pri- kačujem uvrstitev med osem najboljših mladih judoistov v kategoriji do 50 kg, kakšna boljša uvrstitev pa bi bila zame velik uspeh. Na koncu vsem mladim špor- tnikom na teh igrah zaželimo obilo športnega uspeha. I. Z. Men ptupn Mafaz Šmigoc v organizaciji Kolesarskega društva Sloga 1902 Idrija je bi- lo v Idriji 3.7.1993 11. državno prvenstvo v spustu za gorske kolesarje. Na progi, dolgi 8 km z 720 m višinske razlike, so se pomerili vsi najboljši (naj- drznejši) slovenski spustaši (iz 9 klubov) za državne naslove v mladinski in članski (amaterski) kategoriji. Naslov članskega prvaka je osvojil Boštjan Brelih, član MBK Črni Vrh, pred domačino- ma — prvim favoritom, lanskim državnim prvakom, Juretom Gantarjem (KD Sloga 1902 Idrija) ter Ludvikom Velikajne- jem (KD Sloga 1902 Idrija)." V mladinski kategoriji je na- slov mladinskega prvaka Slove- nije osvojil Robert Lamovšek (Proloco Šcott, Kranj) pred Lju- bljančanom Blažem Budjo, (Knergija, Ljubljana)^ter prese- netljivo Matjažem Šmigocem, mladim Ptujčanom (še ne 18 letnim), ki tekmuje za edini šta- jerski klub gorskih kolesarjev MTB Team Štajarska. Matjaž Šmigoc, dijak 3. letnika gimna- zije v ptujskem srednje-šolskem centru je s tem uspehom potrdil svoj velik talent v tej športni panogi, za katero je značilno, da mora vsak tekmovalec poka- zati zvrhano mero hrabrosti, drznosti ter imeti pravšen obču- tek za hitrost in zaviranje, d. MALI NOGOMET v soboto, 10. 7., bo na igri- šču OŠ Ljudski vrt pozivni turnir za Slovenski revialni pokal SRP — 93'. Organiza- tor turnirja je domača ekipa KMN Poetovio, ki je bila prvak tega tekmovanja v lan- skem letu, ko so v Izoli pred TV kamerami premagali ekipo Pink šport iz Celja. Na turnir- ju, ki se bo pričel ob 12. uri. bodo nastopale ekipe: SKUPI- NA A: 1. Branik Talci, 2. Vi- deo Panda, 3. Stročja vas. SKUPINA B: 1. Mala Nedel- ja, 2. Buggy, 3. Petelin Lent. SKUPINA C: 1. KMN Poeto- vio, 2. Mojca, 3. Pohorka. Finalni del se bo pričel ob 18.30 uri. Ljubitelji malega nogometa VABLJENI!!! Posloviti smo se morali od letalca Bojana Žmauca človek nima veliko prijateljev. Nasprotno. tu in tam je kdo, ki ti prisluhne v stiski, ki ti pomaga, ko pomoč potrebuješ, ki se veseli tudi uspehov drugih. Takšen je bil Bojan. Požrtvovalen, vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Bil je predan svojim najbližjim. In bil je predan svoji in naši ve- liki ljubezni — letalstvu. Bojan je preživel na letališču na tisoče ur, odkar je kot obetaven gimnazijec pred polnimi osemnajstimi leti postal član ptujskega aerokluba. Letališče mu je postalo drugi dom. Sem je prihajal z drugimi padalci in letalci v zgodnjih jutranjih urah, ko so nočne meglice nad zelenim prostran- stvom izgubljale svojo moč, fantje in dekleta pa so se že pri- pravljali na vroč letalski dan, posut s kopastimi oblaki, ki vsrkavajo vase sanje vsakogar med nami: poleteti, dvigniti se visoko, biti gospodar višin in svojih misli. Bojan je imel rad ta jutra, te od vročega sonca trepetajoče dni in njihov ti- hi zaton v somrak noči. Bojan je imel rad življenje. Bojan je sanjal naše sanje. In uspel jih je uresničiti. Najprej kot padalec. Kot srednješolec in študent filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je z živopisano kupolo nad seboj 1400-krat skočil iz ptujskih letal in letal širom Jugoslavije. V pičlih štirih letih je namreč dosegel vrhunske državne rezultate. Z osvojitvijo naslova republiškega in državnega mladinskega pn'aka leta 1979 se še danes uvršča med peščico najboljših klubskih padalcev. Kot padalski učitelj je skušal prenašati svoje bogate izkušnje na padalsko mladež Pred desetimi leti se je odločil za letenje z jadralnimi letali. Prav ta čas, meseca julija, se je pod vodstvom klubskih učitel- jev naučil pilotskih veščin. Jadralnemu letenju se je popolnoma posvetil. Že naslednje leto je opravil izpite za dovoljenje jadral- nega pilota. To je bilo natanko pred devetimi leti, vtvčega julij- skega dne v Slovenj Gradcu. Tu je leta 1990 postal tudi učitelj jadralnega letenja. Novi piloti, ki naj bi jih izšolal, so ga čaka- li, kot vsa leta od takrat, tudi letos. Do usodnega trenutka je naletel z našimi belimi pticami 960 ur in preletel 27.000 kilometrov. Bil je izkušen in dober pilot. To je potrdil tudi na sedmih tekmovanjih, ki se jih je doslej udeležil- Nazadnje je uspešno nastopil na prvenstvu v Avstriji. Bolj uspešno, kot smo bili upravičeni od debitanta na mednarodnem tekmovanju pričakovati, saj je osvojil celo dnevno zlato. Usodni dan je bila vroča nedelja, prav takšna, kakršne si želimo in kakršne si je želel tudi Bojan. Po mirnem jutru se je razvil visok dan z belimi ovčicami na nebu. Na startni list smo zapisali 4.julij. Tekmovalci državnega prvenstva so od Ptuja leteli proti Lescam. Kaj je premotilo našega Bojana malo pod vrhom Zaplate na Gorenjskem? Tisti nesrečni trenutek, v katerem se je odločil za zavoj, kot se je odločil že neštetokrat doslej, ga je stal vse. Trenutek, ki bi si ga želeli vrniti, ponoviti, dati Bo- janu še eno priložnost. Zakaj smo morali izgubiti vedno nasmejanega Bojana, ki je zrl v svet in ljudi s toliko optimizma in zaupanja? Zakaj sta morala mama in oče izgubiti svojega edinega sina? Zakaj je morala izgubiti Ines svojega izvoljenca in komaj dveletna Hana atija, ki jo je imel najrajši v življenju? Življenje ni panično. Še bodo sončni dnevi. Še bomo vsi, ki imamo radi nebo, san- jali v nam tako ljube kumuluse. Vendar Bojana ne bo več z na- mi. Ostal bo spomin na dobrega letalca in pravega prijatelja. Za Aeroklub Ptuj — Milena Zupanič Ptujčani opnanizlpall teiiniovanje v MursH Soboti Nejasnosti glede ptujskega strelišča na glinaste golobe so te športnike pregnali v bližnjo Mursko Soboto. Tam so namreč Ptujčani organizirali finale lige. "Žal tako tekmo- valci — turisti iz vse Slovenije treh dni pač niso preživeli na Ptuju...," je povedal Igor Kakuša. Od petka do nedelje je bilo v Murski Soboti izvedeno fi- nale tekmovanja v streljanju na glinaste golobe. Ekipno je zmagala ekipa iz Ilirske Bi- strice pred Ptujem in Olimpi- jo. Med posamezniki je bil na- juspešnejši Sergej Ljubomir iz Ilirske Bistrice pred Tonetom Hlupičem in Igorjem Rakušo s Ptuja. Igor Rakuša je dosegel dr- žavni rekord do finala in sicer 118 golobov od 125 možnih. Tone Hlupič je streljal najbol- je v zadnji seriji, ki ga je v končni uvrstitvi pripeljala na drugo mesto. McZ Tragična nesreča zasenčila odlične rezultate Na letališču v Moškanjcih poteka že od prejšnje sobote v organizaciji Aerokluba Ptuj drugo državno prvenstvo v jadralnem letenju. Do zaključka redakcije je bilo izpelja- nih šest tekmovalnih disciplin. Te pogojuje vreme, pri- merno za letenje. Med 26 udeležene! iz Cel- ja, Slovenj Gradca, Nove Gorice, Lesc, Murske Sobo- te, Maribora, Velenja in Ptu- ja zaenkrat prepričljivo vodi Boštjan Pristavec iz Alpske- ga letalskega centra v Le- scah, ki je doslej zmagal v štirih disciplinah. Drugi je zaenkrat njegov klubski ko- lega Miha Thaler, tretji pa Ljubljančan Janez Stariha. Ptujski tekmovalec in repre- zentant Igor Kohu^ič je za se- daj peti z malenkostnim zao- stankom za Ivom Šimencem. Še pred koncem petega tekmovalnega dne je tekmo- valce in vse letalce pretresla vest o nesreči jadralnega le- tala DG 300 na grebenu med Zaplato in Malim Grintav- cem na Gorenjskem. Novica o padcu jadralnega letala s smrtnim izidom je bila urad- no potrjena šele proti 19. uri. Let se je tragično končal za 36-letnega ptujskega pilota Bojana Zmauca, izkušenega tekmovalca z 960 urami na- leta in 27.000 preletenimi ki- lometri. Očividec nesreče je bil zmajar, ki je jadral v ne- posredni bližini, tiikoj je bil pri razbitinah letala planšar z bližine, kmalu pa je prispel tja tudi policijski helikopter, gorska reševalca in član ko- misije ministrstva za promet in zveze. Komisija sicer na- ttmčen vzrok nesreče še razi- skuje, zaenkrat je zn^mo le, da je Bojan Žmauc v levem zavoju zadel v pobočje Dol- gih Njiv, med Zaplato in Malim Grintavcem nad Pred- dvorom. Nesreča seje zgodi- la 4. julija ob 16. uri. McZ Prehodni pokal ekipi lilstroja IVIajolka Drugega in tretjega julija je bil na igriščih TVD Partizan Gorišnica prvi obrtniški nočni turnir v malem nogometu za lovoriko obrtniškega občin- skega prvaka. Pripravili so ga Obrtna zbornica Ptuj in obrt- niki, pokrovitelji posameznih ekip. Sodelovalo je 17 ekip, prehodni pokal in pokal za osvojeno prvo mesto je prejela ekipa bistroja Majolka iz Ju- rovc, druga je bila ekipa bi- stroja Gajec iz Gerečje vasi. tretja pa "sestavljena" ekipa iz Gorišnice Vebro-Hidus. Naj- boljše ekipe so prejele tudi denarne in praktične nagrade. Prva ekipa 14 tisoč tolarjev, druga 10 tisoč in tretja 7 tisoč tolarjev. Nočni turnir je oba večera spremljalo okrog 1500 ljubiteljev malega nogometa. Pokrovitelj zmagovalne ekipe Friderik Brenčič je povedal, da je njihova ekipa uigrana, saj na podobnih turnirjih na- stopajo že šest let. MG Zmagovalna ekipa. (Foto: Ciika, Gorišnica) RegOsko prvenstvo v Babusekovi grabi na Ptu- ju je bilo 23. junija regijsko prvenstvo v streljanju z malo- kalibrskim orožjem. Udeležile so se ga članske in mladinske ekipe iz Ormoža, Slovenske Bistrice in Ptuja. Na tekmo- vanje, ki ga je organizirala Občinska strelska zveza Ptuj in vodil Slavko Ivanovič, so zmagali: Andrej Pulko z MK puško 3x40 pri članih in mla- dincih, prav tako je zmagal pri članih z MK puško 3x20, pri mladincih pa v tej kategoriji Izidor Pulko, Izidor Pulko je zmagal tudi z MK puško leže med člani, med mladinci pa Andrej Pulko. Z MK pištolo 3x20 je pri članih zmagal Alojz Trstenjak, pri mladincih Andrej Pulko, z MK športno pištolo med člani Alojz Trstenjak, med mladinci Vla- do Lovrenčič, med članicami Alenka Peteršič, prav tako je bila Peteršičeva prva pri mla- dinkah. Z MK pištolo proste izbire je bil prvi Alojz Trsten- jak pri članih, pri mladincih pa Vlado Lovrenčič. McZ 18 -- NASVETI JIJLO 1993 TEDNIK ■ ■ «v ■ MB-: \f u VV« « ' V m V tpsnicarstvu si ne moreš privoščiti povrsnosli "1'ridelava trsnega sadilnega materijala se je v /.adnjih letih v svetu spremenila in strogo sledi številnim novim iz- sledkom znanosti in stroke. Množično selekcijo vse bolj zamenjuje individualna ali klonska, katere obvezni sestavni del so testiranja na viruse in njim podobne bolezni. Klasično standardno cepljkenko velike variabilnosti zamenjujejo preverjene ali testirane cepljenke klonskega materijala," pove uvodoma diplomirana ing. agrommiije Alica Topolovec, ki vodi selekcijsko trsnico v Ivanjkovcih, eno izmed dveh v Sloveniji, kot so določili pri Ministrstvu za kmetijstvo. V njeni pisarni v Ivanjkov- cih je menda prijetno tudi zaradi starinskih omar, stene so polne raznih vinograd- niških starin in slik, vse to pa dopolnjuje še obilica rož. Ob njeni pisarni velja ome- niti še rasjlinjak, kjer se na- hajajo bodoči klonski kandi- dati ter priročni laboratorij, kjer lahko delajo ludi nekaj enostavnih poskusov. Ormoška irsnica ima tudi svojega dolgoletnega koope- ranta Stanka Žihra iz Bresni- ce, kjer pa je trsničarstvo že nekakšna družinska obrt večih rodov. Kot je pred leti pove- dal Stanko Žiher, to pri njih sedaj opravlja že četrti rod. trsničarstvo ima v teh krajih dolgoletno TRmiJO ^ v Ormožu deluje trsnica okoli 30 let, vendar ima svojo tradicijo že v predvojnih časih, saj so bile potrebe po obnovi vinogradov v teh kra- jih vedno prisotne. V or- moškem trsničarstvu nadaljuje delo pokojnega inženirja Stan- ka Matekoviča, domačina iz teh krajev, ki je prvi pričel od- birati najboljše trse z naj- boljšimi lastnostmi, kar je de- lal pri sortah laški rizling in sauvignon. Njegovo delo sta nadaljevala mag. Anton Za- fošnik in dipl. ing. agronomije Katja Grabovac, sedaj pa Ali- ca Topolovec. Tu lahko govo- rimo o prvih lastnih domačih klonih laškega rizlinga in sou- vignona. Na vseh dosedanjih selekci- jah so bile znane genetske la- stnosti, zadnji dve leti pa opravljajo testiranje na viruse, kajti vsak klon mora biti tudi zdravstveno neoporečen. Za- nimivo je tudi to, da podlage ali matične ključe pridelujejo v lastnih matičnjakih, ki so na 120 ha na območju najboljših vinogradniških leg Temnarja, Svetinj in Jeruzalema. V Ivanjkovcih je bil objekt zgrajen 1981. leta in od takrat dalje cepijo od milijon do mi- lijon 200 tisoč trsov letno. Le- tos je bilo tega nekaj manj, sa- mo okoli 700 tisoč. "Vedno je bila ivanjkovska trsnica med največjimi v Sloveniji pa tudi na ozemlju nekdanje Jugosla- vije," poudari Alica. Do pred dveh let so 80 od- stotkov proizvodnje prodali znanemu kupcu, to pa so bila v glavnem družbena vinograd- niška posestva ter zadruge, v maloprodajo je šlo samo od 10 do 20 odstotkov. Ob dena- cionalizaciji so se stvari spre- menile, sedaj pa so v glavnem kupci trsničarskega materijala zasebniki, ki pri obnovah svo- jih vinogradov kupijo tudi do 10.000 kvalitetnih trsnih ce- pljenk domače selekcije iz ivanjkovske trsnice. Zanimivo je to, da je tudi pri tem materijalu prisotna "moda", kot drugod. Po vsej verjetnosti so v prejšnjih časih tudi v za- sebnih vinogradih sadili v glav- nem šipon in laški rizling, se- daj pa tudi druge, rekli bi bolj žlahtne sorte, od renskega ri- zlinga , souvignong. chardonna- ya, rulandca, zelene^silvanca, kernerja in rumenega muškata. Ker zadnje čase zasebniki pre- morejo že nekaj znanja o do- brem kletarjenju, imajo prav za- radi vsega navedenega, dobro, kvalitetnejše vino. Kupci trsnih cepljenk v Ivanjkovcih so sedaj tudi znani gostilničarji, ki v svojih gostilnah radi točijo kva- litetno vino. Med njimi sta tudi Bobnarjeva iz Veržeja. Ljudje so ormoško trsnico vzeli za svojo in tako so pred sajenjem in obnovo" v letošnji pomladi v Ivanjkovcih prodali do zadnjega preko 440 tisoč do- ma pridelanih prvovrstnih ce- pljenk. V ivanjkovski trsnici so redno zaposleni samo trije ljudje, vsi ostali pridejo pomagat, ko je največ dela. To pa je v mesecu aprilu, ko je cepljenje in v ma- ju, ko celjenke sadijo. Novem- bra, ko opravijo izkop, sortirajo materijal in opravijo skladiščen- je. Pri tem pa morajo preveriti zaraščenost cepljenega mesta in koreninski sistem, potem pa jih povežejo v snope po 50 koma- dov, jih etiketirajo, umijejo v "vodi, razkužijo v razkužilu in zlagajo v hladilnico, kjer do spomladi čakajo na kupce. "Pravi vinogradnik kupi trsno celjenko za obnovo že jeseni. potem pa jih pusti v ivanjkovski trsnici na skladiščenju, kar pri nas delamo zastonj in jih odne- sejo domov šele dan ali dva pred sajenje. Na željo kupca jih tudi obrežemo in sparafinira- mo", še doda Alica. To naredijo tudi zato, ker kupci največkrat ne vedo, kako pravilno postopati s sicer ob- čutljivim sadnim materijalom. Pri tem pa opozarjajo na dvom- ljivo kakovost trsnih celjenk, ki jih ponujajo na raznih tržnicah ali sejmih, ker največkrat niso tisto, kar bi morale biti. zanimiva terenska TRS^^ v Aličini pisarni sem si z zanimanjem ogledovala stare terenske trsničarske knjige, kjer so vinogradniki v času dozorevanja grozdja opazovali in ocenili vsak trs glede rod- nosti, bujnosti, dozorelosti le- sa, grozdja in vizuelno zdrav- stveno stanje. Tisti trs, ki je v petih letih zbral največje šte- vilo točk, dobi trajno selekcij- sko tablico in potem samo iz teh trsov režejo cepiče za raz- množevanje. Trs, z največjim številom točk, to je 25, je po- tem odbran za elito, oziroma za bodočega klonskega kandi- data. Trenutno imajo v ivan- jkovski trsnici 57 takšnih elit, ki pa jih spremljajo izključno pri domačih sortah. strokovno delo se odvija v sodelovanju s fakulteto in kmetijskim inštitutom Vso strokovno delo, ki pa ga morajo v trsnici opraviti nadvse natančno, se odvija v sodelovanju z Biotehnično fa- kulteto iz Ljubljane, oziroma z dr. Zoro Korošec — Koruza in Kmetijskim inštitutom Slo- venije, kjer na tem področju dela mag. Boris Koruza. Besedilo in posnetki: Vida Topolovec Bodoči klonski kandidati v rastlinjaku. Alica Topolovec — vodja ivanjkovske trsnice. M goSapiO Je Ma znaBI Zadnje deževje in tople noči so končno razveselile tudi go- barje, saj so po skoraj enome- sečnem sušnem premoru spet pričele rasti gobe. Tako je bilo ob koncu minulega tedna v okoliških gozdovih spet polno osebnih avtomobilov, koles in mopedov, obiskovalcev od bli- zu in daleč. Poleg najbolj poznanih jurč- kov in lisičk so pričele rasti tudi topolke ali turki, pa užit- ne golobice, cigančki in še kaj. A ostale vrste v glavnem nabirajo le izkušeni gobarji. Žal pa sta julij in avgust tudi sezona zloglasne ZELENE MUŠNICE, ki je smrtno stru- pena že ob zaužitju manjših količin. Zato najprej opozorilo vsem priložnostnim "obarjem: NABIRAJTE IN UZIJTE LE TISTE GOBE, KI JIH RE- SNIČNO DOBRO POZNATE. Če se vam pojavi le najmanjši dvom, da goba ni prava, jo ra- je vrzite v koš. Zakaj bi za po- trditev vaših dvomov žrtvovali svoje ali še kakšno življenje. Po drugi strani pa gobarska etika dobrim gobarjem (pa tu- di vsem ostalim normalnim ljudem) ne dovoljuje brcati. rezati ali kako drugače uniče- vati tistih gob, ki niso znane. Pa še opozorilo staršem in mladoletnim osebam, pred- vsem tistim, ki so prepričani, da je ves gozd njihov in, da lahko v njem počnejo prav vse, kar jim srce poželi. Ne samo, da je v gozdni tišini zo- prno poslušati kričanje, žviž- ganje in petje brez pravega posluha; najhuje je, ko razni priložnostni in — očitno slabo vzgojeni — gobarji, puščajo za sabo tudi najrazličnejše od- padke. Od plastičnih vrečk, aluminijastih tetrapakov in steklenic, do ostankov cigaret- nih zavitkov in celo cigaretne ogorke, zaradi katerih je v zadnjem času že nekajkrat prišlo do gozdnih požarov. Zavedajmo sc končno, da je gozd del našega okolja, da po- meni naša pljuča - in s pljuči ninakor ne velja ravnati tako kruto in neodgovorno. Zave- dajmo sc tega sedaj, ko je še čas. Ko bo veja, na kateri brezbrižno sedimo, padla, bo prepozno vzdihovati in ugota- vljati, da smo si jo odžagali sami- M. Ozjnec V SADNKM VRI U brž ko oberemo jagode, začnemo od- stranjevati pritlike. Pritlike si- cer služijo za ramnoževanje jagodnega nasada, vendar za pridobivanje sadik uporabimo le odbrane matične grme, neo- kužene po virusnih boleznih. Neodstranjevanje pritlik je za matično rastlino pretirano bre- me in jo slabi v rasti in moči za oblikovanje cvetnega na- stavka. Pritlik ne odstranjuje- mo z otrgavanjem, ker se s tem povzroči prevelike rane, kjer se običajno naselijo gli- vične bolezni, temveč jih od- stranjujemo z nožem. Če v jagodnem nasadu opazi- mo pršico, dvakrat v presledku enega tedna poškropimo z 0,15% ultracidom, da bi preveč ne izčipala jagodne rozete in steni formiranje cvetnega na- stavka za cvet in rodnost v na- slednjem letu. V kolikor že nismo ob času zorenja oziroma obiranja če- šenj, oprvimo čimpreje rez če- šenj in višenj. Izrežemo veje, ki so bile med obiranjem po- lomljene, ob letni rezi je tudi primeren čas da odrežemo vrh drevesa na željeno višino dre- vesne krošnje, izrežemo vse poganjke in veje, ki so usme- rile napačno rast v notranjost krošnje ali da se medsebojno križajo ali prekrivajo. Večje rane od 2.5 do 3 cm premera, zgladimo z nožem hipo in za- mažemo s kambisanom. Za češnje je značilno, da zlasti na starejših drevesih rane zalije drevesna smola, katere izce- dek je tako močan, da se dre- vo izčrpa in prične propadati. Sicer pa je za celjenje ran zla- sti pri koščičarjih naju- spešnejše ob letni rezi, vsled česar ima letna rez koščičar- jev prednosti pred zimsko. Enako kot za koščičarje, velja za orehe, da jih je bolje rezati po- leti. Nekateri sicer dajejo pred- nost zimski rezi, vendar je spoz- nanje, da je premočno solzenje, ki nastane pri orehu, zlasti če ga režemo nekoliko pozno ob koncu dobe zimskega mirovanja, lahko za drevo celo pogubno. Izrezuje- mo le nasprotno usmerjene in pregoste veje, sicer pa oreh že po naravi oblikuje krošnjo, ki poseb- ne skrbi za njeno oblikovanje in vzgojo ne zahteva. V OKRASNEM VRTU spen- javim vrtnicam, ki cveto samo enkrat letno in so pravkar odc- vetele, močno porežemo odcve- tele pogančjke. Vrtnice spenjav- ke imamo običajno speljane po najrazličnejših ogrodnjih. Cvet- ni poganjki se oblikujejo iz za- listnik^ov na dvo in triletnih ve- jah ali rozgah. Zato enoletne, dobro raščene mladike, spelje- mo ob ogrodje, starejše od treh let, ki se že zaradi starosti su- šijo ali v rasti krnijo, odrežemo, stranske poganjke na dvo in tri- letnih rozgah pa krajšamo na dva do tri liste dolge reznike. Iz teh kratkih reznikov se bodo še letos razvili krepki poganjki za- listnikov s cvetnim nastavkom za naslednje leto. Obilen cvetni nastavek za na- slednje leto se bo razvil le na rastlinah, ki bodo najkasneje do srede julija obrezane, da bodo zdrave in ustrezno zavarovane pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci ter dobro prehranjene z rudninskimi gnojili, ki po- spešujejo rast in formiranje cvetnega nastavka. v zelkn,iavnkm vrtu do srede julija sejemo solato en- divijo za hrambo in zimsko rabo. Endivija ne mara kislih niti al- kaličnih tal. zato najbolje uspeva v stari vrtni zemlji, bogati na sprstenini oziroma humosu. Všeč so ji tople in zavetne lege ter vlažno ozračje, kar zlasti velja za vremenske razmere v oktobru in novembru pred nastopom mra- zovja, ko solata dozoreva. V ko- lobarju sledi na polju za zgod- njim krompirjem, dobri pa so pri- delki po strnišču zgodnji žit ječ- mena in pšenice, sicer pa uspeva za grahom, nizkim fižolom, čebu- lo in zgodnjimi kapusnicami, ka- tere junija in začetkom julija za- puščajo vrt. V naših vremenskih in talnih razmerah so se udomačile zele- na eskarijolka in dečkova glava kot najboljši sorti za prezimo- vanje, za jesensko rabo pa sta odlični rumena eskarijolka in pariška mahovka, ki tvori fino- pernate razcefrane liste v soraz- merno veliki rozeti. ^ Oskrba endivije ni zahtevna. Čeprav ji ugaja humozna zem- lja, gnojenje z hlevskim gnojem lahko opravimo le pri predpo- sevku. Gredice, kjer bomo sejali endivijo pred plitvim prekopa- vanjem potrosimo z tri dcg po kvadratnem metru mešanega gnojila — nitrofoskal z malo vsebnostjo dušika toda večjo kalija. Tako gnojilo pripomore, daje pridelek odpornejši na gli- vične rastlinske bolezni zlasti gnilobo in s tem vzdržljivejši in trpežnejši za zimsko hrambo. Endivijo sejemo 1 cm globoko v vrstni in medvrstni razdalji 30 cm. Presejavanje ni priporočlji- vo, pri prvem okopavanju jo ra- zredčimo na dokončno razdaljo. Endivijo ogrožata od rastlin- skih bolezni rja in črna listna pegavost, od rastlinskih ško- dljivcev pa v tleh kjer ni ustrez- nega kolobarjenja. koreniko na- padajo bele ali zelene korenin- ske uši. Proti slednjim škropimo z manj strupenim primorom si- cer pa učinkovitejše zaščite ni, ker sistemični insekticidi nima- jo tako kratke karenčne dobe. da bi v solati ne zapustili vsaj neprijetnega okusa po njih. če že ne ostankov strupa. Proti rji in črni listni pegavosti je pripo- ročljivo vsakih 10 dni posevek poškropiti z 0,2 % bakrenim an- tracolom ali antracolom combi, kajti le zdrav pridelek je odpo- ren na skladiščno gnilobo. S škropljenjem prenehamo v dru- gi polovici septembra, ko je že hladneje in glivične bolezni ra- stlin ne ogrožajo več. Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista od 9. do JI. julija, zaradi kore- nike od 5. do 7. ter od 15. do 17. julija, rastline ki jih pride- lujemo zaradi plodov 4. in 5. ter 12. in 13. julija, cveta in zdra- vilnih zelišč od 7. do 10. ter 14. in 15. julija. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIKjzL^iiHii^ ZA RAZVEDRILO 21 22 POSLOVNA sporočila 8. JLLIJ 1993 TEDMIK tednik 8. iULlJ 1993 OGLASI IN OBJAVE --- 23 Francijevih petdeset šestega julija, pred 50. leti. je bil gotovo srečen dan. Na Drav- skem polju se je rtxlil, takrat kričav, danes pa lepo govoreč l'ranci (Jolob. Iz ptujskih novinar- skih vrst je šel s trebuhom za kru- hom v Ljubljano, ostal pa zvest občini, njenim ljudem in svojim novinarskim kolegom. Novinarjenje, obdelovanje vino- grada in gradnja vikenda, ter spre- hajanje v spremstvu štirinož.nega zvestega prijatelja so njegove jav- no znane aktivnosti. Pomaga tudi ženi pri obdelovanju vrtiča pod gradom, {'oslediei srečnega zakon- skega življenja sta sin in hčerka. Novinarske kolegice in kolegi mu želimo vse najb(.)ljše, pred- vsem pa, da se nui trsi renskega ri- zlinga — pozne trgatve nikoli ne bi posušili. Na zilravje in na mno- ga leta! ■ JB Namesto mikrofona tokrat ribiška palica in z mikroskopom opazna ribica Nesreča na devinskem nadvozu Konec minulega tedna je bil na slovenskih cestah izredno krvav, saj je umrlo kar 9 ljudi. Vzroki so: neprilagojena hitrost, vinjenost in vožnja po nasprotnem voznem pasu. Nekateri pravijo, da je tem nesrečam po svoje botrovala tudi polna luna, ki ima menda določen vpliv na ljudi. Razbitine tovornjaka pod devinskim nadvozom. V soboto zjutraj, okoli 4 ure in 20 minut je "počilo" tudi na Slo- veniki, pri Spodnji Novi vasi. 38 letni Maijan Vodeb iz Ljub- ljane je vozil osebni avtomobil Honda civic od Maribora proti Slovenski Bistrici. Pri nadvozu Devina je zapeljal na nasprotni vozni pas in s sprednjim levim delom trčil v podvozje tovornja- ka polpriklopnika, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 28 let- ni Fajo Kalač iz Ljubljane. Po- polnoma uničeni osebni avto- mobil je odbilo v desno, na od- stavni pas, tovornjak pa zaneslo na levi prometni pas, po 60 me- trih drsenja z levo bočno stranjo je trčil v zaščitno železno ogra- jo na nadvozu, jo prebil in pa- del približno pet metrov globo- ko na nasip ceste pod viaduk- tom. Oba voznika sta v razbitih vozilih umrla, v mariborski bol- nišnici pa se še vedno borijo za življenje sopotnice v uničenem tovornjaku. Kot so povedali očividci, je to- vornjak, ko je padel pod nasip, dobesedno razpadel. Še pozno popoldan se je okoli kraja ne- sreče zbiralo veliko število ljudi. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Po podatkih Uprave za notranje zadeve v Mariboru je v prvih petih mesecih letošnjega leta na našem območju za dobrih 12 odstotkov manj kaznivih dejanj, kot v istem obdobju lani. Tako so letos obravnavali 734 velikih tatvin, trenutno pa iščejo 73 odtujeni osebnih av- tomobilov. Poleg tega so letos obravnavali že 3 roparske tatvine in 11 ropov. Zaskrbljujoč pa je predvsem porast kaznivih dejanj goljufij in vlomov v zasebne prostore. Zato velja prav sedaj, ob pričetku letoštijih šolskih počitnic in letnih dopustov re- sno opozorilo vsem lastnikom stanovanj in zasebnih stano- vanjskih hiš. Svoje odsotnosti nikar ne oznanjajte na okoli med znanci in prijatelji; pa tu- di z raznimi listki in polnimi poštnimi predali ne dajte ve- deti, da vas ni doma. Sicer bi morebitni roparji imeli lahko delo. Poskrbite, da bo med vašo odsotnostjo nekdo vedno praznil poštni predal, zalival rože in da bo vaše stanovanje dajalo videz, kot, da ste doma. Sicer pa naj velja stalno pra- vilo, da tudi v času najkrajše odsotnosti, morda le za nekaj ur redno zapirate okna in vra- ta, predvsem pa poskrbite, da bo vaša ključavnica zavarova- na pred vlomom z ustreznim kovinskim ščitnikom, ki stane le nekaj sto tolarjev. Navsezadnje pa nikar ne pu- ščajte zlatnine in drugih dra- gocenosti nezavarovane. V vsaki banki bodo veseli, če boste shranili vrednostne predmete v njihovem trezorju. Pa še to: nikar ne puščajte glasovnih sporočil v vaši avto- matski telefonski tajnici, da ste do določenega datuma na dopustu, ali podobno. Tudi to je lahko izziv za dolgoprst- neže, ki postajajo vse bolj pre- drzni. In če se že odpravljate na zaslužen dopust, pazite kaj in kako boste puščali v oseb- nem avtomobilu. Nikar ne raz- kazujte vrednih predmetov, kot so fotoaparati, daljnogle- di, kovčki, denarnice in drugo. Raje vse sproti spravljajte na varno. Tako bo veliko manj možnosti za vse morebitne ro- parje in lopove. Teh pa je v kriznih časih zmeraj vedno več. Želimo vam varne in pri- jetne počitnice! —OM Rodile so — čestitamo: Zdenka Hrnejčič, Hlaponci 44, Polenšak — deklico: Tatjana Zavernik, Grajena 28, Ptuj — deklico; Marija Pulko. Lovrenc na Dr. polju 50 — dečka; Mari- ja Kaučič. Podgorci 67, Podgor- ci — Moniko; Jožica Jernejšek, Brezovci 20, Polenšak — dekli- co; Ivanka Rajšp. Trnovska vas 14 — deklico; Marija Cafuta, Zakl 15/a, Podlehnik — dekli- co; Minka Kukec, Hrastovec 28, Zavrč — Jasminko; Suzana Pe- tek, Stari log 18, Pragersko — deklico; Nada Majcen. Tomaž 58, Tomaž pri Ormožu — dečka; Milena Kamenšek, Breg 46/a. Majšperk — dečka; Domi- nika Zupančič. Moškanjci 31, Gorišnica — deklico; Silva Majcen. Zagorje 22, Ormož — deklico; Katarina Jakomini, Rimska pl. 19, Ptuj — Nejca; Ivanka Korenjak, Ilčeva 9. Ptuj — Denisa. Poroke — Ptuj: Marjan Krošl, Lovrenc na Dr polju 23/a in Lilijana Brglez, Ki- dričevo, Ulica Borisa Kraigher- ja 10; Miran Smolinger, Lo- vrenc na Dravskem polju 85/e in Alenka Vuk, Spodnje Jablane 44/a; Gregor Samastur in Janja Švarc, Ulica Heroja Lacka 13, Ptuj; Janez Meznarič in Sergeja Pukšič, Spuhlja 123; Dragutin Faget in Natalija Seidl, Arbaj- terjeva 1, Ptuj. Umrli so: Klizabeta Svajgl, Belski Vrh 31, * 1919 — t 24. junija 1993; Stanislav Satler, "Stanošina 21, * 1935 — t 25. junija 1993; Kgidij Habjanič, Kraigherjeva ul. 15, Ptuj, * 1929 — t 25. junija 1993; Ma- rija Kirič. Šardinje 61, * 1910 — t 25. junija 1993; Marija Godec, Jurovci 25, * 1919 — t 27. junija 1993; Anton Polanič, Kajžar 8. * 1917 — t 28. junija 1993; Marija Čuček, Drbetinci 20. * 1931 — t 29. junija 1993; Anton Korošec. Desenci 1, * 1930 — t 28. junija 1993; Anton Anželj, Solingen, Dorper Pri porokah nam jo je to- krat zagodel tiskarski^ škrat pri mladoporočencih Željku Percu in njegovi izvoljenki Jožici Ozmec iz Šalovec 51 iz Središča ob Dravi. Obema se opravičujemo. V ^ v prometnih nesrečah, ki so se pripetile na slovenskih cestah ob koncu minulega tedna, predvsem v soboto, 3. julija, je umrlo 11 ljudi, od tega trije na našem ožjem območju, veliko pa je bilo težko poškodovanih. motorist oblb^^^ V soboto, nekaj pred 15. uro je 31-letni .lože Prša iz Mari- bora vo/.il motorno kolo po magistralni cesti proti I>enar- tu. V Zamarkovi je prehiteval avtobus, za njim pa je vozil osebni avto, ki je tudi začel prehitevati. Pri tem je z levim l)očnim delom avtomobila oplazil motorista, ki ga je za- neslo na travnik, kjer je trčil v drevo in se tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. Voznik osebnega ovtomobila VW pok) ob nesreči ni ustavil, temveč je odpeljal naprej. Po- licisti so ga čez dve uri že iz- sledili, bil je Janko Donik iz Močne pri I^enartu. sopotnica hudo ranjena Po lokalni cesti od Slovenske Bistrice proti Leporju se je v po- nedeljek, 28. junija ob 14,15 pel- jala z osebnim avtomobilom Li- dija Turk iz Slovenske Bistrice. Zunaj naselja Kočno jo je v de- snem ovinku začelo zanašati, av- to se je prevrnil na levi bok, ne- kaj časa drsel po nasipu bankine in obstal v jarku. V nezgodi se je voznica lažje ranila, njena sopot- nica Majda Podjavoršek iz Makol pa je bila hudo ranjena. z avtom na travnik in pristal na boku v petek, 2. julija ob 20,30 se je po lokalni cesti od Žetal proti Podlehniku peljal z osebnim av- tomobilom Milan Triki iz Do- goš pri Mariboru. Med vožnjo skozi Stanošino pri Podlehniku je na levem preglednem ovinku na nadvozu čez magistralno ce- sto zapeljal desno z vozišča po nasipu na travnik, kjer se je av- to prevrnil in obstal na desnem boku. V nezgodi je bil hudo ranjen sopotnik Nadžat Imširo- vič iz Maribora. udar strele zažgal gospodarsko poslopje v soboto, 3. julija ob 14,10 je med lokalno nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje v Zgornjih Jablanah, KS Cirkov- ce. last Mirka S. Poslopje je zgorelo v celoti, v njem pa več strojev in opreme, med drugim mešalec za beton, obračalnik sena itd. Ocenjujejo, da je ško- de za dober milijon tolarjev. s prižgano cigareto v posteljo v ponedeljek, 5. julija okoli 5. ure je izbruhnil požar na sta- novanjsko-gospodarskem po- slopju v Hajdošah. Prizadevni gasilci iz Hajdoš in iz okoliških gasilskih društev so požar ome- jili in ogenj pogasili, kljub temu je škode za okoli dva milijona tolarjev. Ogenj je nastal zaradi tega, ker je lastnik poslopja Hd- vard Š. zjutraj legel v posteljo s prižgano cigareto v ustih iz za- spal. Najprej se je vnel kavč, na katerem je Kdvard spal, kar ga je tudi prebudilo, da se je rešil. Ogenj se je razširil na opremo v sobi in kuhinji. Zgorelo je pre- cej pohištva, TV sprejemnik, oblačila in razni drugi predmeti. Potem se je ogenj razširil na le- seni strop in ostrešje ter gospo- darski del poslopja, ki je v celo- ti zgorel, v njem pa precej sena in nekaj gospodarskega orodja. ZGOR^OsSlAVTO.................................. v nedeljo, 4. julija okoli 4. ure zjutraj je med vožnjo po magi- stralni cesti pri Kidričevem za- čelo goreti v motorju osebnega avtomobila znamke BMW, last Slavka M. iz Male vasi, KS Go- rišnica. Avto je zgorel v celoti. dva manjša požara Iz še neugotovljenega vzroka je v petek, 2. julija kmalu po polnoči začelo goreti opuščeno gospodarsko poslopje v Gra- dišču, last Stanka V. Ocenili so, da je ogenj povzročil škode za okoli 300.000 tolarjev. V Sodincih, KS Podgorci pa je v nedeljo, 4. julija pol ure po polnoči začela goreti vinska klet, last Jožeta V Zgorelo je ostrešje 3x4 metre, ki je bilo krito s slamo in nekaj opreme. Škodo so ocenili na okoli 100.000 tolarjev. vlomilec je odpeljal vse v noči na 2. julij med 1. in 5,30 je neznanec vlomil v do- mačijo K. v Savinjskem pri Ma- kolah. Neznanec je prebrskal hišo in odnesel precejšnjo vred- nost v nakitu, oblačilih, doku- metnih in tudi gotovine v tolar- jih in devizah. Na kuhinjskem elementu je našel še ključe od avtomobila, ki je stal na dvori- šču, si odklenil avto in vanj na- ložil vse ukradeno ter odpeljal v neznano smer. Družini K. je s tem povzročil škode v skupni vrednosti 3.200.000 tolarjev. Ukraden avto je opel vectra vin- sko rdeče barve z registrsko oz- nako MB-S9-496. Policija za storilcem intenzivno poizveduje. F. F. Pfulčanu zaseill 900 pmov marluane v sredo. 30. jumja ob 01.20 uri. je patrulja prometne policij- ske postaje iz Maribora pri redni kontroli vozil na Zagrebški cesti v Ptuju ustavila tudi 21-letnega voznika S. Č., doma iz Ptuja. V postopku so pregledali tudi osebni avtomobil, ki ga je upra- vljal. Pri tem so pod zadnjim sedežem na levi strani našli črno potovalko v kateri je bilo več plastičnih vrečk posušenih delov rastlin. S preliminarnim testom je bilo ugotovljeno, da gre za 900 gramov marihuane. ki )o je S. Č. nameraval upora- biti za nadaljno prodajo. Kriminalisti oddelka urada kriminalistične službe UNZ Maribor so pri osumljencu opravili tudi hišno preiskavo in pri tem našli 25 sadik indijske konoplje ter nekaj gramov ma- mila marihuana. Glede na tre- nutno vrednost je zaseženo ma- milo vredno okoli 5.000 nem- ških mark. Osumljenega S.Č. so ovadili, ga privedli k preisko- valnemu sodniku in ga po za- slišanju spustili na prostost. —OM V osmih vrečkah so policaji našli 900 gramov marihuane. Foto: arhiv UNZ Maribor