Izhaja vsak torek popoldne. Naročnina: četrtletno Din 15'—, polletno Dm 25' — , celoletno Din 50' — Naročnina se plačuje vnaprej. Naslov urednišlva in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. Izdajatelj: za S. K.Grafiko Viktor Zorič. Odgovorni urednik Kemperle Ciril, Ljubljana, Gradišče 17/1. — Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61, . >■ 1920 Vtt 1930 Mnogo jubilejev proslavlja svet. Okoli njih se zbere večje ali manjše število proslavljajočih. In navadno merimo vrednost jubileja po številu udeležencev in seveda tudi po številu let, ki jih jubilej obsega. Vendar vse to še davno ni prava vrednost in bistvo jubileja. To bistvo leži v ideji. Ideja — gonilna sila največjih pokretov, ideja stvariteljica najmočnejših gibanj, sila, ki rodi uspehe. Jubilej — pa naj bo še tako slovesen — gre brez haska mimo, mine še tisti trenutek, ko izzveue zadnje slavnostne besede, če ni utemeljen v ideji, ki jo jubilej obsega, in ki mu šele da bistvo in duha ter pravi smisel in splošni pomen. Jubilej, naslovljen le na osebe, doseže svojo utemeljenost le v isti osebi sami in njegovi ožji ali širši okolici. Za vse druge je morda le dogodek ali tudi to ne, vsekakor pa je neploden in brezpomemben. Desetletje je kratka doba. Zlasti danes, ko živimo naglo. In vendar je lahko desetletje bogato na pridobitvah. Za narod, ki mu je prvo desetletje tudi prva doba svobodnega razmaha, samostojnega življenja, je to doba, ki zahteva pregled dela in točno seštetje uspehov. Ugotovitev daje merilo lastne notranje sile in življenjske sposobnosti, nudi pa tudi potokaz za bodočnost. Na življenskih izkušnjah so se učili vsi oni, ki jim je bil pogled usmerjen naprej. Na teh pa zopet temelji ves napredek sploh. Nikjer ne moremo zatajiti, da je vsaka celota sestavljena iz številčnih malih enot. Pri živem narodu je to še bolj jasno. Zato pomeni napredek slehernega poedinca, vsake skupine narodno pridobitev, prispevek k izgraditi narodne samobitnosti. Jubilej Ljubljanskega nogometnega podsaveza ni zgolj številčna enota. Desetletni jubilej je poln ideje. Zato je pomemben in vreden. V prvih letih naše samostojnosti so se pojavile na vseh poljih organizirane celote. Dvigniti razumevanje med narodom za svojo stvar in ga pridobiti zanjo, je bil namen in prvi smoter združevanj. Propaganda in pridobivanje. Da športno udejstvovanje ni moglo ostati raztrgano na brezpomembne in slabotne edinice, je jasno. I udi športno udejstvovanje je potrebovalo okrepitve, ki jo prinaša združevanje vseh skupin z istimi smotri m nameni. Sport je za narod eminetno^važen. Telesna vzgoja poedinca je tesno povezana z zdravstvenimi interesi vsega naroda. Zdravi in krepki poedinci — zdrav in krepak narod. Pa tudi narodna kultura. Zdrav duh v zdravem telesu — star latinski izi ek, ki je bil že neštetokrat potrjen in ki se vedno krepkeje podčrtava, pove, da je tudi duševni razvoj poedincev in s tem duševni razvoj vsega naroda zvezan s športnim delom, ki ga med narodom vrše športne organizacije. Ljubljanski nogometni podsavez je organiziral nogometne športne klube. In baš nogomet je ena najvažnejših športnih panog. Pri nas je bil pred desetimi leti —- torej pred postankom Ljbljanskega nogometnega podsaveza — šele v prvem razmahu. Le nekaj let preje je bil nogomet povečini smatran za zabavno igro, ki morda malo starejšim in resnim ljudem sploh ne pristoja. In če se je tudi kmalu za tem tako mišljenje bistveno spremenilo ter so vedno večje množice merile nogomet z drugačnimi pogledi, je vendar bilo potrebno šele orati neobdelano ledino. In to delo je pričel pred desetimi leti Ljubljanski nogometni podsavez. Naloge so bile številne. Mala vrsta dotedanjih športnih klubov je znatno narasla. Ljubljani sta se pridružila Maribor in Celje. Vsem klubom se je tako povečala možnost udejstvovanja in medsebojno tekmovanje, najvrednejša gonilna sila vsakega nogometnega kluba, je pridobilo na smiselnosti in privlačnosti. Število tekmujočih moštev je nudilo vse bolj pestro revijo naših nogometašev, prihajali so novi tekmeci za čim-boljšo pozicijo med klubi, in vse to je dvignilo delo klubov in ustvarilo intenzivnejše udejstvovanje nogometašev. Združitev podsavezov v vsedržavni savez je seveda zopet odprla nova polja udejstvovanja. Koliko plodnega dela je Ljubljanski nogometni podsavez izvršil v teku prvih deset let svojega obstoja! Organiziral je neštevilna tekmovanja. Prvenstvena, pokalna, državna. Vse to je bilo združeno s številnimi pripravami, z bogatim podrobnim delom, ki ni tako zelo vidno, ki pa je vselej morda najvažneje in bi brez njega gotovo izostal vsak večji uspeh. Koliko požrtvovalnega in nesebičnega organizatornega dela je izvršenega v enem desetletju v organizaciji, kakor je Ljubljanski nogometni podsavez, ve samo tisti, ki pozna društveno življenje in je v njem kdaj aktivno sodeloval. Neizmerno energij je bilo v tem forumu slovenskega nogometa darovanih v prospeh te lepe športne panoge. Vse to je neprecenljiv dar narodu. Jubilej desetletnega obstoja Ljubljanskega nagometnega nodsaveza ni puhla številčna enota, nego je sumar izvršenih nalog in doseženih uspehov. Morda niso izvršene še vse naloge. Morda manjka še mnogo, kar je napredku našega nogometa potrebno. To je gotovo. Saj pa je tudi šele prva obletnica. V enem mahu se vendar ne da vsega doseči. V prvih desetih letih ne more nihče izvršiti vseh nalog, ki mu pripadajo, ki mu dajejo življenjsko nujnost, ker bi tudi sicer odpadla eksistenčna utemeljenost. Gotovo je le eno: da je tekom desetletnega obstoja Ljubljanskega nogometnega podsaveza delala v njem cela vrsta športnih delavcev in priznanih organizatorjev in da je ta vrsta delavcev s svojim delom pripomogla, da se naš nogomet nahaja danes v lepem razvoju. Dosedanje desetletno delo Ljubljanskega nogometnega podsaveza nas utrjuje v prepričanju, da bo na dosedanjih uspehih nadaljevano delo prineslo novih plodov. Naš nogomet je potreben nadaljnjega razvoja in je sposoben najširšega razmaha. Potrebno je, da postane naš nogomet v državi enakovreden činitelj. Ker nismo narod bogatašev, ker nima naš sport številnih mecenov, da bi ga podprli in olajšali materijelno stran, moramo ta minus nadomestiti z intenzivnejšim organiziranim delom. Požrtvovalno in poglobljeno organizirano delo bo nudila vse ono, kar naš nogomet nujno potrebuje za svoj razvoj in napredek. Medsebojna strpnost v bodoče naj omogoči, da se bodo sešli prav vsi, katerim je napredek našega nogometa pri srcu. Ljubezen do nogometa, do te lepe športne panoge naj podre vse ovire, ki so kdaj onemogočale, da se ne snidejo vsi oni naši športni delavci, ki so sposobni, da vrše važne naloge in imajo tudi voljo, da jih v interesu našega nogometa tudi vrše, pri skupnem organizacijskem delu v podsavezu. Torišče klubskega fanatizma naj ostane omejeno na klube! Naš najvišji nogometni forum pa naj bo samo torišče fanatičnega dela za napredek vsega nogometa. Saj tudi pri takem delu ni izključena skrb za lasten klub in ljubezen do lastnega kluba, ki je razumljiva in potrebna. Ob desetletnem jubileju Ljubljanskega nogometnega podsaveza želimo, da bi izkušnje prvega desetletja prinesle še plodnejše drugo desetletje, naš nogomet pa naj doseže razmah, ki ga bo enakovrednega postavil vsemu nogometu v državi in tudi izven nje. Okusna in zdrava je I TVORNICA CIKORIJE OUNSKA KAVA! TRIUMPH-AUTO DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA ZASTOPSTVO SVETOVNIH PROIZVODOV „FIAT“ KONSORCDA ■ Garaže in delavnice: Celovška c. 38 Telefon 2663 Osebni typi: 509 fl, 514, 520, 521, 525, 525 S. najnovejsi modeli 514 odprti in zaprti, to je izboljšani 501, v najmodernejši obliki in izdelavi na razstavi v prostorih. Pisarna in skladišče rezervnih delov: Dunajska c. 31 Telefon 2187 Tovorni typi: 621, 621 RL, SPA 25 C 10, 30, 31, 34. Otvorjena stalna razstava avtomobilov za prodajo. Predno si nabavite osebni ali tovorni avtomobil, si oglejte pri priložnosti to razstavo in našli boste sigurno vozilo, ki Vam ugaja in odgovarja Vašim zahtevam. LJUBLJANA VII. — Medvedova cesta poleg Gorenjskega kolodvora. — Telefon štev. 2444 Deset let IJubllanskega nogometnega podsaveza 1920 - 1930 Športno žvljenje v Sloveniji se je omejevalo pred vojno na komaj kakih pet športnih društev, ki se pod takratnimi okoliščinami in razmerami niso mogli uspešno razvijati, še manj pa so mogli imeti kak poseben vpliv na kulturno življenje naroda. Po polomu centralnih držav, ko smo Postali na svoji zemlji svoji gospodarji in ko se je začelo za nas novo življenje na vseh poljih, se je pričel tudi mogočen razvoj in napredek v vseh panogah sporta. V današnji svoji razširjenosti in popularnosti postaja sport ljudska potreba in velevažen činitelj v telesni in duševni vzgoji naroda. Nagli razvoj sporta po vojni, izražen zlasti v naraščanju števila športnih društev, je ustvaril potrebo po širši organizaciji, ki naj bi regulirala razvoj sporta in ga vodila v koristnem pravcu. Iz te potrebe so nastali razni športni savezi in podsavezi, brez katerih si danes ni mogoče misliti smotrenega športnega življenja in tehničnega napredka v nobeni športni panogi. Tako je nastala v Ljubljani leta 1920 »Športna zveza«, ki je tekom svojega obstoja pod vodstvom dr. Cirila Žižka in .losa Gorca neprencenljivo koristila razvoju sporta v Sloveniji, in vzporedno z njo za nogometno športno panogo »Ljubljanski podsavez Jugoslovanskega nogometnega saveza«, na kratko »Ljubljanski nogometni podsavez« (LNP). Teritorijalni delokrog je določila LNP-u ustanovna glavna skupščina Jugoslovenskega nogometnega saveza v Zagrebu dne 8. 9. 1919 odn. kedna glavna skupščina dne 14. 2. 1920: obsega Slovenijo, ime Ljublja-ski NP nosi po svojem sedežu. JNS Se je delil takrat v 5 podsavezov: Zagrebškega, ljubljanskega, beograjskega. sarajevskega in splitskega. Zanimivo je, da je savezna skupščina v Zagrebu sklenila glede Reke. da Se bo mogla po odpravi demarkacijske črte sama odločiti za pripadnost zagrebškemu ali ljubljanskemu bodsavezu... Prvi predsednik LNP ravn. Anton Itig je imel na prvem občnem zboru Športne Zveze, katere član je bil mdi LNP. pomemben programatičen kovor, v katerem je očrtal naloge Športne Zveze med drugim takole: »Počasi pa sigurno pronica v Celokupnem narodu ideja državnega pdinstva. Z zmago nacionalne ideje le vzrasla tako našim voditeljem kot Celemu narodu naloga, da svojo jugoslovansko stvar docela razvijemo lt} dosežemo.« »En pripomoček k temu je goto-vo tudi šport in telesne vaje. Energične telesne vaje ne prijajo samo telesnemu razvoju, one okrepijo zna-C;li in voljo, ojačajo nravstveno sa-^ozatajevanje in tvorijo temelj za ^ernenito duševno in tudi domoljub-110 mišljenje. Če vidimo, s kako vne-tpo «roje danes ravno najbolj izobraženi narodi vse telesne vaje, nam [bora biti jasno, da ni njih zadnji cilj t" vsmoter le negovanje telesa le pžbanje moči in spretnosti, temveč JPn jrj-g za to. da izpopolnijo vso j v°jo osebnost. Če smo že pri stvari fl občudujemo n. pr. v tem pogledu ^ctovni pomen Angležev, potem Jodida ne bo nihče trdil, da obstoja Pomen zaradi velike spretnosti bgležev pri nogometu ali zaradi I ^trajnosti angleških tekačev itd.. e'Pveč vsakdo si lahko izračuna, da "a angleških igriščih odločilni du-seV|ii procesi, da se ne izurijo tam y tP0 na mišicah močni atleti, tem-jtlee krepostni in energični mladeniči s ^ožje, ki zavzemajo v angleški Gtovni državi vodilna mesta in ki » ^Tio dovolj moči. da se kot taki ob-tir^e na r)'ovršju ali drugače poveda-^ : Na športnih igriščih se vzgajajo bolne osebnosti!« Nvi* *0 'e’ ' O ebelica, je tudi športnemu pokretu 'rtvoval mnogo, prav mnogo. Že od a>ie dijaške dobe se je udejstvoval t sportu in za sport deluje še danes oficir naše priljubljene armade. Njegova želja je bila in je, da se sport ponarodi, da bodo narodne sile sveže in v močno podporo narodne države. Zato ni čuda, če je g. podpolkovnik Jaklič znan in spoštovan med vsemi športniki. Orig. amerikansko nalivno peroEagl e je dosti boljše in kljub temu dosti c enej š e. Lj ublj ana Marij in trg 8 Oglejte si našo izbiro ali telefonirajte na 3-4-5-6, da Vas obiščemo. Za vsako roko dobite primerno Eagle nalivno pero. Naš sport stJ2T:lobine narodne zavesti je na-slovenski sport. Minula so za za-n^J^sirane dolga leta borb in tudi Črnosti, preden je bilo možnost Obriti jn docela izpopolniti nogo-k0 nivsp°rtni organizem. Danes lah-$t) *‘ečemo, da je našla ljubezen do a Pot do src malone večine na-leK. naroda. Da je sploh obstojalo 7.takega kot »sport«, je bilo šir-le Plojem ljudstva pred leti znano hiw društvenih tablicah, ki so jih baša društva razobešala v okna svojih posvetovalnih zbirališč. Šele povojni čas nam je donesel v tem pogledu zaželjeni veliki prevrat. Slovenska mladina vseh stanov je začela polniti športna tekmovališča. To lepo, prav za prav socialno gibanje, ki ni bilo stvorjeno umetno, arn^ak je organično izrastlo iz nacionalnega hotenja se mora dalje širiti in dati državi maso za močno življenje sposobne mladine. Čim težji so zahtevki, ki jih moderni način življenskega zaslužka. predvsem v mestih, postavlja posamezniku, in čim bolj se oddaljujemo od prvotnega naturnega načina življenja, torej kolikor se bolj enostransko udejstvujemo v dnevnem duševnem ali ročnem delu, s toliko večjim navdušenjem bodo ljudje pristopali k temu novemu športnemu načinu naravnega izživetja. Sport je sredstvo, ki nam omogoča, da se vsaj za nekoliko ur in dni odtrgamo od večnega lova za mamo-nom in -da pretvorimo »številke v obratih« zopet v svobodnega človeka. Človek potrebuje izpremembe, da si ohrani čilost duha in telesa, nuditi se mu mora priložnost zbežati tu pa tam v prostost narave, v to edino pravo in izvirno veličanstvo. Dvajseto stoletje, v katerem živimo, je stoletje tehnike in sporta Športne organizacije pa so socialne ustanove prvega reda. Sport je najboljša šola in pravilno gojen ima svojo visoko etično vrednost, ker se etično čutenje poglobi v zdravem in lepo razvitem telesu. Kdor pozna psihologijo sporta, ve, da se sport ne da komandirati od zgoraj doli, ker je naturen produkt, . in zato bodimo veseli, da se je prt ua.s telesno-vzgojna misel razvijala le pod najtežjimi pogoji, toda iz lastne sile in volje. Na tako podlago postavljeni sport bo nujno moral izpolniti svoj plemeniti smoter. Mladino jačati in v njej celo nacijo, to je cilj modernega sporta, kajti mladina je, ki bo domovino v bodočem vodila na potu narodnega blagostanja, opremljena z vsemi izkušnjami, ki smo’ si jih pridobili tekom minulega deset-letja. Sport naj bo vzgajališče dobrih moralnih lastnosti, ki so odlični faktor polnovrednega sodobnega človeškega tipa. Ko se sestane kdorkoli, bodisi učenjak, umetnik, delavec ali športnik s svojimi stanovskimi tovariši pripadniki drugih narodov, šele tedaj spozna, da je prav za prav v tistem trenutku reprezentant, zastopnik naroda, spozna, v kaki meri je osebno prizadet od tega, kar imenujemo narodno skupnost, nacijo, kar naciji služi v čast ali ji je v sramoto. Pri vseh takih idejnih ali interesnih mednarodnih sestankih se uveljavljajo narodnosti in zavisi ugled posameznika močno od ugleda, ki ga uživajo v svetu oni, ki so ga delegirali. Zadnje stoletje nam je prineslo oni veliki napredek, za katerim so hrepeneli in so ga pripravljali naši veliki narodni geniji. Od prostosti duha do telesne utrditve in zdravja, in od tega do polne narodne višine je le en sam korak, in ta korak nam je v bodoče storiti. Kdo naj ta korak stori in kdo naj pri njem pomaga? Mi vsi in predvsem mladina. Gojite sport zavoljo prijateljstva in vesele družabnosti! V skupnih ciljih, ki jih nna marsikatera športna panoga, kakor nogometna, se izkristalizira čut solidarnosti in predstavlja v malem tisto lastnost, ki se ne more pogrešati pri pripadniku velike državne tvorbe, to je disciplina. Program bodočega dela naših športnih institucij vseh instanc doli do edinic, t. j. klubov, ki je podan z gorenjimi vidiki in je usmeriti tozadevno vse delo, ne glede na malenkostna nezadovoljstva z leve ali desne, k skupnemu cilju, kajti cilj je prvo.. Važen del tega bodočega programa je, prepričati o potrebi in važnosti sporta še oni del starejše generacije, ki se z novim gibanjem doslej ni mogla sprijazniti. Učni načrt naših šol, tudi ta bo moral odstopiti nekaj sobica za tak način življenja, ker je treba nekoliko platonske miselnosti za pravilno pojmovanje onega najvažnejšega posla v državi, ki mu pravimo vzgoja. Vendar ne razumemo tega pojma v običajnem, po kruho-borstvu dišečem pomenu besede. Človeka je treba narediti takega, da bo v vsakem pogledu sposoben za sožitje s svojimi sodržavljani. To sr mora želeti tudi država, ki ji je posameznik osnovni sestavni del, majhen drobec celokupnosti. Vzgoja ni nekaj, kar bi bilo samo sebi namen, je to ogranek socialnega življenja v človeških zajednicah. Iz tega stališča je treba lotiti se dela in velike prenovitve nazorov, zlasti je treba imeti pred očmi, da se ni malo ne krijeta pojma »vzgoja« in šolska klop. Vzgoje ne smemo prepustiti slučaju in samovolji, ako nam je mar tega, da bo novemu življenju pogoj. Raztegniti hočemo program tudi čez šolsko klop, ker ni namen vzgoje le izobraževati dobre delavce, ampak moramo upoštevati problem celega človeka. Športniki, vabite v svoje vrste' vse, ki so člani naše narodne zajednice in posebej one, čijih roke in um klešejo načine in pota bodočega življenja našega naroda. Ve športne organizacije pa stopite v tem pogledu v prve vrste; kajti le delni uspeh v vzgojnem vprašanju naše mladine po sodobnih kulturnih načelih bo obilo plačilo za Vaš trud. Inž. Milutin Debelak.. Desetletnica SK Svobode v Ljubljani Dne 8. in 9. junija 1930 proslavi športni klub »Svoboda« io-letnico svojega obstoja. Proslave se udeleže športni klubi: Red Star iz Avstrije, SK Hajduk iz Sarajeva, SK Olimp iz Celja, SK Amateur iz Trbovelj in ljubljanska kluba ASK Primorje in SK Grafika. Mednarodni nogometni turnir se vrši v naslednjem redu na igrišču ASK Primorja Nedelja 8. junija 1930; Pondeljek 9. junija 1930: I. ob 9.: Svoboda H. : Amateur ob 9: premaganca iz I. in II. II. ob 10.40: Grafika : Olimp. ob 10.40: zmagovalca iz I. in II. III. ob 16.: Svoboda : Red Star. ob 16.: premaganca iz III. in IIII. IIII. ob 17.45.: Hajduk : Primorje. ob 17.45: zmagovalca iz III. in IIII. Športni list! Vse klišeje, priobčene v današnji številki, je izdelala točno in po zmerni ceni tvrdka St. Deu, Dalmatinova ulica, ki jo tem potom vsem toplo priporočamo. P » 2 >t* Pozor ŠPORTNIKI! Vse turistične in športne potrebščine si po najnižjih cenah in najsolidnejšo postrežbo nabavite pri tvrdki „ALPINA“ d.z 0. z. LJUBLJANA, Gosposvetska c.6> Viktor Blažič Ljubljana Tavčarjeva ul. 2-1. Telefon 2726. )t*ošt. ček. rač. 12.313 * Oskrbuje trgovske in privatne informacije iz tu- in inozemstva naivestneje in najhitreje ter po brezkonkurenčnih cenah. Zazod je najbolje uveden na trgu, razpolaga s preko 8000 stalnimi zaupniki. Posebni oddelki: Inkaso terjatev — Kontrola informacij — Preskrba kreditov Izdaja strokovnih publikacij. Reference prvovrstne tu- in inozemske tvrdke — Vsa pojasnila brezplačno! — Prospekti na razpolago! I Poštno krajevni leksikon m za Dravsko banovino in Belo^rajino 1 je Izšel Naroča se pri upravi: Mednarodni informacijski zavod, H Viktor Blažič, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2-1., Telefon 2726 Knjiga vsebuje abecedni seznam vseh tudi najmanjših krajev v H Dravski banovini in Belokrajini z označbo pristojnega sodišča, občine, sreza, pošte, kakor tudi podroben zaporedni seznam istih. Hj Cena vezane knjige je samo Din 80"— 1 Poštno krajevni leksikon je za vsakogar neobhodno potrebna knjiga! •r;..-. Salda-konfe — strace — Journale šolske zvezke - mape — odjemalne knjižice - risalne bloke i. f. d. MCJDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PRE3 K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6 II. nadstropje - . ‘V, - 1 ' ' ;;''y ■ r; ; i"» .. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ustanovljena 1.1889 Telefon štev. 16. — Poštni ček št. 10.353 (GRADSKA ŠTEDIONICA) □UBIJANA, PREŠERNOVA ULICA nad 400 milijonov Din, sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vse vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. —- Za vloge in obresti jamči poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. RESTAVRACIJA SLON LJUBLJANA ■r ...ii w.. Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! Izborna kuhinja! Izbrana vina! Zmerne cene! Pisalni stroj za vsakogar Tile Rex a Co - Ljubljana OTO vse potrebščine: plošče, papirje Fotogen, Agfa, Mimosa, llford, Herzog, Satrap itd. v drogeriji „SANITAS“ LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 5 in Celje Za športne prireditve hotelirje, gostilničarje, kavarnarje, lastnike kinov Siemensova naprava za prenašanje godbe nudi občinstvu zabavo primerno za vsako razpoloženje. Reprodukcija plošč originalna godba, prenosi iz radija se lahko predvajajo na poljubnem številu krajev in v prostorih vsake velikosti — Zahtevajte neobvezne ponudbe od Jugoslovansko Siemens d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 13-111.