Tadeja Rozman UDK 81’374.81 

Ljubljana 
tadeja.rozman@cmok.si 

UPOŠTEVANJE CILJNIH UPORABNIKOV 
PRI IZDELAVI ENOJEZI^NEGA 
SLOVARJA ZA TUJCE 

^lanek se ukvarja z vpra{anjem, zakaj potrebujemo slovar za tujce in kak{ne naj bi bile njegove 
zna~ilnosti. Ugotovitve izhajajo iz spoznanj slovenisti~nega podro~ja, ki se ukvarja s sloven{~ino kot 
drugim/tujim jezikom, iz kratke analize obstoje~ih slovarjev sloven{~ine in angle{kih slovarjev za tujce 
ter iz anketne raziskave, ki je bila izvedena med udele`enci in lektorji te~ajev sloven{~ine. 

1 Uvod 

Slovar je zbirka poimenovalnih prvin jezika z informacijami o njihovi vsebini, obliki in rabi in je zato eden izmed bistvenih pripomo~kov pri usvajanju jezika. Vendar 
pa so se ideje o tem, da je pri sestavi slovarja treba upo{tevati potrebe in zmo`nosti 
ciljnih uporabnikov, v leksikografiji pojavile {ele v drugi polovici 20. stoletja, konkretne raziskave o uporabi in uporabnosti slovarjev pa potekajo od 80-ih let naprej 
(Bogaards 2003: 26). Slovar ni ve~ pojmovan le kot popis jezikovnega bogastva 
nekega naroda oziroma kot vir najrazli~nej{ih podatkov o besedi{~u nekega jezika, 
ampak kot priro~nik, ki uporabnikom pomaga razumeti in tvoriti besedila ter 
(posredno) vpliva na usvajanje jezika. Tudi v Sloveniji se zadnjih nekaj let pojavljajo te`nje1 po izdelavi slovarja, ki bi bil namenjen posebni skupini uporabnikov, tj. 
tujcem, ki se u~ijo sloven{~ino kot drugi/tuji jezik, saj so obstoje~i slovarji na eni 
strani zastareli, na drugi pa za to ciljno publiko bodisi prezahtevni bodisi premalo 
informativni. V ~lanku zatorej sku{am odgovoriti na vpra{anje, kak{en naj bi bil slovar za tujce, in v ta namen predstavim nekaj zna~ilnosti, ki opredeljujejo skupino 
ciljnih uporabnikov, ter prika`em, kako te zna~ilnosti v enojezi~nih slovarjih za 
tujce upo{teva britanska leksikografija. V veliko pomo~ so tudi rezultati ankete, ki 
sem jo izvedla med udele`enci in lektorji jezikovnih te~ajev na Poletni {oli in 
Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, saj dajejo neko skico o tem, kate

1 Gl. npr. Zemljari~ Miklav~i~ (2001: 155), Jesenovec (2002: 76) in [uler Galos (2000: 31). 


64 Tadeja Rozman 

re slovarje sloven{~ine tuji govorci uporabljajo, kako jih uporabljajo in kak{en slovar si `elijo.2 

2 Ciljni uporabniki in nezadostnost obstoje~ih slovarjev sloven{~ine 

Za izdelavo slovarja, ki bi bil prilagojen potrebam in zmo`nostim ciljnih uporabnikov, je v na{em primeru najprej potrebno ugotoviti, katere so skupne zna~ilnosti 
tujih govorcev, ki se u~ijo sloven{~ino. Gre za zelo nehomogeno skupino z razli~
nimi prvimi jeziki, ki sloven{~ino usvaja v razli~nih okoljih (v Sloveniji ali v tujini), sistemati~no v procesu {olanja ali nesistemati~no iz okolja, z razli~no stopnjo 
jezikoslovnega védenja in sporazumevalne zmo`nosti, s paleto razlogov za u~enje, 
pa tudi z razli~nimi strategijami u~enja jezika, s specifi~nimi miselnimi procesi, 
preko katerih jezik usvajajo, in z razli~nimi navadami pri uporabi slovarjev. Pri 
pou~evanju tujega jezika je za dobre rezultate razlike potrebno upo{tevati in se skupini oziroma posamezniku prilagajati, tako z na~inom dela v razredu kot z u~nim 
gradivom. Britanske zalo`be tako med drugim ponujajo vrsto razli~nih slovarjev za 
tujce, ki se u~ijo angle{~ino: enojezi~ne in dvojezi~ne, splo{ne za za~etnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce, slovarje za otroke in odrasle, specializirane slovarje 
idiomov, kolokacij, poslovne angle{~ine, ra~unalni{kega izrazoslovja, angle{ke in 
ameri{ke kulture ipd. V Sloveniji je kljub nara{~ajo~emu zanimanju tujcev za u~enje 
sloven{~ine nemogo~e pri~akovati tako raznovrstno slovarsko produkcijo, saj je 
zaradi majhnosti tr`i{~a celo dvojezi~na leksikografija, ki skrbi za potrebe slovenskih govorcev, v zadnjem ~asu usmerjena predvsem v izdelavo slovarjev za tr`no 
zanimive jezike (Ho~evar 2002: 264–265). ^eprav tuji govorci na vseh stopnjah 
pogosteje in ve~inoma raj{i uporabljajo dvojezi~ne slovarje (Bogaards 2003: 27), saj 
so ti v marsi~em la`ji za uporabo,3 se trenutno zdi, da bi vrzel na podro~ju slovarjev za tujce najla`e zapolnili z enojezi~nim slovarjem.4 Kakor ka`ejo nekatere raziskave, je marsikdo, ki je `e presegel za~etni{ko raven znanja, z enojezi~nim slovarjem vendarle bolj zadovoljen, pa tudi precej u~iteljev meni, da je z njegovo uporabo mo`no dose~i bolj{e rezultate (Béjoint 2000: 144–145, Bogaards 2003: 27). Na 
tem mestu ne nameravam razpravljati o prednostih in slabostih enih in drugih slovarjev, da pa bi z izdelavo enojezi~nega slovarja sloven{~ine za tujce ugodili veliko 
tujim govorcem, potrjujejo tudi rezultati na{e ankete. Na eni strani se je izkazalo, da 

2 V anketi je sodelovalo 64 udele`encev in 18 lektorjev te~ajev sloven{~ine, ki so potekali poleti 2003 v 
organizaciji Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v 
Ljubljani. Anketo sem pripravila in izvedla s pomo~jo dr. Nata{e Pirih Svetina in mag. Hotimirja 
Tivadarja, podrobnej{a predstavitev problematike, vpra{alniki in natan~ni rezultati ankete pa so na voljo 
v diplomskem delu z naslovom Tipi slovarjev glede na naslovnika (Pragmati~ne informacije v enojezi~nih slovarjih za tujce), ki je nastalo na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v 
Ljubljani pod mentorstvom dr. Simone Kranjc in v somentorstvu dr. Vojka Gorjanca. 
3 Na primer pri receptivnih dejavnostih lahko hitreje pridejo do potrebne informacije o pomenu besede, 
saj se iz konteksta da razbrati, kateri slovarski prevedek je najustreznej{i. 
4 Upamo pa lahko, da bo z nadaljnjim razvojem jezikovnih tehnologij slovenska leksikografija v prihodnosti morda ponudila tudi dvojezi~ne slovarje v elektronski obliki z mo`nostjo selekcije informacij, ki 
bodo primerni tako za rojene govorce kot tujce. 


Upo{tevanje ciljnih uporabnikov pri izdelavi enojezi~nega slovarja za tujce 65 

jih zelo malo posega po dvojezi~nih slovarjih, ki niso v paru z njihovim prvim jezikom,5 ~eprav bi bilo pri~akovati, da bi jih zaradi po svetu precej raz{irjenega znanja nekaterih »velikih« jezikov in posledi~no bolj{e slovarske ponudbe vendarle 
pogosteje uporabljali, na drugi strani pa je velika ve~ina anketirancev odgovorila, da 
bi uporabljala enojezi~ni slovar sloven{~ine, ki bi bil narejen posebej za tuje govorce. Slednji odgovor je veliko vpra{anih podkrepilo z izjavami, da je tak slovar koristen pripomo~ek za u~enje jezika in razumevanje kulture, med drugim tudi zato, ker 
ni neposrednih prevedkov, ampak so besede oziroma koncepti pojasnjeni v istem 
jeziku, kar zelo pomaga pri usvajanju jezika, in ker poskrbi za specifi~ne te`ave, s 
katerimi se tujci pri usvajanju jezika sre~ujejo. Ti odgovori torej posredno izra`ajo 
mnenje (in podpirajo tezo nekaterih u~iteljev), da je enojezi~ni slovar res koristen 
pripomo~ek pri usvajanju jezika, in ka`ejo na to, da tujci z obstoje~imi slovenskimi 
slovarji niso zadovoljni.6 

Problem slovenskih slovarjev je v tem, da so ve~inoma zastareli, dvojezi~ni slovarji s sloven{~ino kot izhodi{~nim jezikom pa so hkrati le obrnjeni tujejezi~no-slovenski slovarji (Krek 2003: 50), kar pomeni, da ne ponujajo opisa sodobne sloven{~ine. Ker je splo{ni cilj sodobnega pou~evanja tujih jezikov razvita sporazumevalna zmo`nost, tj. zmo`nost ustrezne in u~inkovite (receptivne in produktivne) 
uporabe jezika v razli~nih govornih polo`ajih in za razli~ne potrebe (prim. Pirih 
Svetina 2001: 231–236), je zelo pomembno, da slovar za tujce odra`a aktualno jezikovno stanje. ^e `elimo tujce usposobiti za uspe{no sporazumevanje v sloven{~ini, 
jim moramo ponuditi informacije o tipi~nih jezikovnih rabah, saj je u~enje realnih 
in pogostih jezikovnih vzorcev najzanesljivej{a pot za dosego sporazumevalne 
zmo`nosti. 

Poleg precej{nje neaktualnosti za ve~ino slovenskih slovarjev tudi velja, da so narejeni za slovenske uporabnike in niso prilagojeni zmo`nostim in potrebam tujih 
govorcev. Pri uporabi SSKJ imajo tako lahko precej{nje te`ave z razumevanjem prezahtevnih definicij (npr. abstraktnost pomenskega opisa pridevnika lep: ki ima v 
estetskem pogledu pozitivne lastnosti, razlaga relativno pogostega leksema pesek z 
manj rabljenimi besedami: drobni, nesprijeti delci kamnin, zlasti kremena), pa tudi 
z razbiranjem podatkov o oblikoslovnih lastnostih leksemov, njihovi vezljivosti in 
eventualnih kolokacijah, v kolikor so te v slovar sploh vklju~ene, saj so zgledi rabe 
v veliki meri vzeti iz literature in tako ne prikazujejo obi~ajne rabe. Da je za tujejezi~ne uporabnike SSKJ res prezahteven, zgovorno pri~ajo tudi rezultati na{e ankete, 
ki so pokazali, da ga uporablja le 22 % vpra{anih, za katere v ve~ini velja, da imajo 
(zelo) dobro sporazumevalno zmo`nost (nadaljevalna, predvsem pa izpopolnjevalna 
stopnja), so govorci {e kak{nega slovanskega jezika in so jezikoslovno izobra`eni. 
Nekaj lektorjev je sicer zapisalo, da SSKJ ni primeren za vse skupine, vendar pa je 
{tevilo tistih, ki ga svojim u~encem priporo~ajo, presenetljivo visoko – kar 71 %. 

5 Po teh rezultatih sode~, lahko zatrdimo, da bi z izdelavo slovenskega enojezi~nega slovarja za tujce 
ugodili veliko ve~jemu {tevilu tujih govorcev, kot ~e bi izdelali na primer samo dvojezi~ni slovenskoangle{ki in angle{ko-slovenski slovar. 
6 V na{i anketi je bilo na ra~un slabe kakovosti slovarjev tudi ve~ pripomb, ~eprav neposredno po tem 
nisem spra{evala. 


66 Tadeja Rozman 

SSKJ kot zaenkrat edini splo{ni enojezi~ni slovar sloven{~ine je za uporabo v razredu kljub svojim pomanjkljivostim {e vedno lahko koristen u~ni pripomo~ek, saj 
lahko lektorji iz njega izberejo gradivo, ki je relevantno, aktualno ter stopnji znanja 
skupine primerno, slovarske informacije pa tudi dopolnijo in pojasnijo. Za samostojno uporabo tujih govorcev pa je o~itno prezahteven, ~esar se lektorji morda {e 
premalo zavedajo. 

Obstoje~i dvojezi~ni slovarji, ki jih sicer uporabljajo vsi anketiranci, se zaradi prevedkov obnesejo predvsem pri receptivnih dejavnostih, za pomo~ pri tvorjenju besedil pa ve~ina slovarjev ni primerna, saj praviloma vklju~ujejo le nekaj skopih oblikoslovnih podatkov o izto~nicah, o sobesedilnem in zunajjezikovnem kontekstu, v 
katerem se uporabljajo, pa ne dajejo ustreznih informacij. Ni~ nenavadnega torej ni, 
da lektorji pri produktivnih dejavnostih svojih u~encev opa`ajo precej napak, povezanih z uporabo slovarja. V anketi so navedli, da so napake najpogosteje posledica 
dobesednega prevajanja iz prvega jezika in izbire neustreznega prevedka leksema 
glede na kontekst, nastajajo pa tudi pri rabi sinonimov, ki imajo razli~ne stilne vrednosti, in pri vezljivosti. Da bi bilo tovrstnih napak manj, bi moral slovar za tujce 
poleg pomenskih in oblikoskladenjskih informacij o leksemih vsebovati tudi podatke o njihovih kolokatorjih in sociopragmati~ni omejenosti rabe, ~esar se, sode~ po 
anketi, lektorji dobro zavedajo in si tak slovar tudi `elijo. Udele`enci te~ajev pa so 
bili glede tega manj gotovi, ~eprav slovarje uporabljajo tako pri receptivnih kot produktivnih dejavnostih. Resda je na vpra{anje, ali naj bi slovarji vsebovali podatke o 
rabi leksemov, najve~ anketirancev odgovorilo pritrdilno, vendar pa je bilo tudi precej negativnih in neopredeljenih odgovorov, kar je morda odraz nevédenja, kako bi 
si s temi podatki lahko pomagali, saj slovarji, ki jih uporabljajo, teh podatkov ne 
vsebujejo (seveda pa je mo`no, da vpra{anj, ki so bila precej zahtevna, anketiranci 
niso razumeli). 

Zaklju~imo torej lahko, da obstoje~i slovarji sloven{~ine niso prilagojeni tujim 
govorcem, saj ne upo{tevajo njihovih potreb in omejene sporazumevalne zmo`nosti. 
Ob tem pa se postavlja vpra{anje, kak{en oziroma koliko enojezi~nih slovarjev za 
tujce bi morali narediti, da bi ustrezal(i) velikemu {tevilu uporabnikov z razli~no 
stopnjo sporazumevalne zmo`nosti. ^e upo{tevamo tristopenjsko lestvico, ki jo 
dolo~a program Sloven{~ina za tujce (javno veljavni izobra`evalni program za 
u~enje in preverjanje znanja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika), potem lahko 
trdimo, da bi zadostovala `e dva, en za za~etnike in en za nadaljevalce in izpopolnjevalce. To domnevo potrjujejo tudi rezultati ankete, saj so bili odgovori vseh 
neza~etnikov precej podobni in so se v dolo~enih segmentih bistveno razlikovali od 
odgovorov za~etnikov. Britanska veja leksikografije, ki se ukvarja z analizami in 
izdelavo enojezi~nih slovarjev za tujce, v jedro postavlja prav slovarje za nadaljevalce in izpopolnjevalce, ostali pa so skraj{ane oblike tovrstnih slovarjev s preprostej{im metajezikom in ponavadi z ve~jim {tevilom ilustracij (Wright 1998: 9). 
Razlog, da je enojezi~nim slovarjem za za~etnike namenjeno manj pozornosti, je 
manj{e {tevilo uporabnikov, saj je na za~etni stopnji la`je uporabljati dvojezi~ne, 
tematske ali slikovne slovarje. Kljub temu menim, da bi bilo dobro, ~e bi za~etnikom lahko ponudili slovensko-slovenski slovar, morda tudi s prevedki v enem od 
»velikih« jezikov, glede na raz{irjenost rabe v svetu najbr` angle{~ini. Prevodne 


Upo{tevanje ciljnih uporabnikov pri izdelavi enojezi~nega slovarja za tujce 67 

ustreznice bi za~etnike lahko opogumile, da bi kljub slabemu razumevanju sloven{~ine tak slovar vendarle vzeli roke7 in bili tako v aktivnej{em stiku s sloven{~ino, 
kot ~e bi uporabljali zgolj dvojezi~ni slovar, hkrati pa bi ob tem spoznavali princip 
enojezi~nega slovarja in ga tako na vi{ji stopnji znali uspe{no uporabljati.8 Slovar za 
za~etnike bi moral biti namenjen receptivnim in produktivnim dejavnostim9 ter vsebovati informacije o najpogostej{em pomenu (oziroma pomenih, ~e so res zelo 
pogosti) in najtipi~nej{i rabi osnovnega besedi{~a. Usvajanje leksike je namre~ 
postopen proces – leksemov se ne nau~i z vsemi pomeni in rabami naenkrat, ampak 
se z njimi sre~uje ve~krat in tako postopoma raz{irja znanje jezika (Notion 2001: 
296; Jesenovec 2002: 47). Ker naj bi se tuji govorci z najpogosteje rabljenimi besedami pogosteje sre~evali in jih verjetno tudi pogosteje uporabljali za dosego sporazumevalnih namer, bi bilo v slovar potrebno uvrstiti najpogostej{e besedi{~e, poleg 
absolutne pogostosti pa pri oblikovanju geslovnika upo{tevati vsaj {e pragmati~ni 
kriterij upo{tevanja uporabnikovih potreb, ki lahko pripelje do vklju~itve nekaterih 
manj pogostih besed, za katere se predvideva, da jih tuji govorci na za~etni stopnji 
usvajanja jezika potrebujejo. Na{a anketa pa je tudi pokazala, da bi za~etniki zaradi 
slab{e slovni~ne zmo`nosti morali imeti nekatere oblikoslovne lastnosti leksemov 
bolj eksplicitno pojasnjene kot nadaljevalci in izpopolnjevalci.10 

3 Zna~ilnosti enojezi~nih slovarjev za tujce 

Slovar je, kot `e re~eno, priro~nik za usvajanje leksike dolo~enega jezika in 
priro~nik, ki uporabnikom pomaga razumeti in tvoriti besedila, zato mora vsebovati informacije o pomenu, obliki in rabi leksemov. Ker imajo tuji govorci v ciljnem 
jeziku omejeno sporazumevalno zmo`nost, morajo slovarji za tujce vsebovati uporabnikom razumljive pomenske razlage, za pravilno in ustrezno rabo besed pa dajati tudi informacije o izgovorjavi, oblikoskladenjskih lastnostih leksemov, kolokacijah in ustreznosti rabe glede na zunajjezikovne okoli{~ine. V tem poglavju bom na 
kratko prikazala, kako so nekatere od teh informacij vklju~ene v britanske slovarje 

7 V na{i anketi je 27 % za~etnikov odgovorilo, da bi enojezi~ni slovar sloven{~ine uporabljali kasneje, z 
utemeljitvijo, da jezika {e ne razumejo dovolj (ostalih 55 % jih je napisalo, da bi tak slovar uporabljali, 
18 % pa, da ga ne bi). 
8 Nekatere raziskave celo ka`ejo, da ljudje, ki uporabljajo enojezi~ne slovarje s prevodnimi ustreznicami, 
na testih receptivnega in produktivnega znanja dosegajo bolj{e rezultate kot tisti, ki uporabljajo dvojezi~ne oziroma enojezi~ne slovarje (Notion 2001: 295–296). 
9 V leksikografiji se sicer uporabljajo izrazi slovar za dekodiranje (namenjen razumevanju besedil v 
tujem jeziku in prevajanju iz drugega/tujega jezika v prvi jezik) ter slovar za enkodiranje (namenjen tvorjenju besedil v tujem jeziku in prevajanju iz prvega jezika v drugi/tuji jezik) (Vrbinc 1999: 33), slovarji 
za tujce pa so namenjeni tako recepciji kot produkciji (Landau 2001: 17). 
10 Veliko ve~ za~etnikov npr. meni, da v slovarju potrebujejo podatke o mno`inski in dvojinski obliki 
samostalnikov in rodilni{ki obliki pridevnikov, nadaljevalcem in izpopolnjevalcem pa se zaradi bolj{e 
slovni~ne zmo`nosti v ve~ji meri zdi, da ti podatki v slovarju niso nujni, ker je tvorjenje oblik neproblemati~no (z izjemo posebnosti). 


68 Tadeja Rozman 

za tujce, namenjene nadaljevalcem in izpopolnjevalcem,11 in kako pri tem upo{tevajo ciljne uporabnike. 

3.1 Izbor izto~nic 
Vsi britanski slovarji za tujce, ki so trenutno na trgu, so nastali na podlagi korpusov. 
Korpusne raziskave so prispevale pomembne ugotovitve o tem, kaj je v jeziku tipi~
no, kar je za pou~evanje drugega/tujega jezika izredno pomembno. Geslovniki slovarjev tako nastajajo na podlagi podatkov o pogostosti besed v celotnem (referen~
nem) korpusu, ker pa naj bi slovarji za tujce vsebovali t. i. splo{no oziroma jedrno 
besedi{~e (Jackson 2002: 162), je pri odlo~itvah o sprejetju besed v slovar potrebno 
upo{tevati tudi razpr{enost nekega izraza po razli~nih besedilnih vrstah in publikacijah, saj tako izlo~imo vse specializirane izraze, ki se ve`ejo na strokovna in tehni~na podro~ja ter se uporabljajo izklju~no v strokovnih publikacijah, in morebitno 
regionalno zaznamovanost ali idiolekt pisca, s ~imer izklju~imo mo`nost, da bi tuji 
govorci te besede uporabljali kot nevtralne. 

Upo{tevani slovarji po {tevilu izto~nic (80.000 in ve~) sodijo v kategorijo slovarjev 
ve~jega obsega in s tem dosegajo splo{no uporabnost za tako raznoliko publiko, 
uporabni pa so tudi podatki o pogostosti izto~nic, ki so lahko koristna pomo~ pri 
presojanju o tem, koliko je poznavanje nekega leksema potrebno na dolo~eni stopnji znanja. 

3.2 Definicije 
Slovarji za tujce morajo pomenske razlage oblikovati tako, da bojo tujim govorcem 
~im razumljivej{e. V britanski leksikografiji ta problem re{ujejo na dva na~ina: z 
omejeno listo najpogostej{ih besed (pribli`no 2000), ki tvorijo razlage, in z definicijami, napisanimi v obliki lahko berljivih povedi (v nadaljevanju jih imenujem 
stav~ne definicije). Misel, ki je izoblikovala prvi na~in razlage, ti~i v ugotovitvah, 
da najpogostej{e besede pokrivajo najve~ji del besedil v nekem jeziku in jih zato tuji 
govorci usvojijo najprej, s pomo~jo tega besedi{~a pa tako najla`e razumejo razlage 
leksemov oziroma pomenov, ki jih {e ne poznajo. Ta na~in definiranja je spro`il 
vrsto razprav in ena od slabosti, ki jih kritiki poudarjajo, je, da s tako poenostavljenimi definicijami te`je {iri{ besedni zaklad – ~e je hrast definiran kot drevo ..., lahko 
hitro razume{ pomen (s tem je dose`en eden od bistvenih namenov slovarja, tj. uporabnost), ~e pa je definiran kot listavec ..., obstaja ve~ja mo`nost, da uporabnik definicije ne bo takoj razumel, vendar pa v slovarju lahko poi{~e, kaj beseda listavec 
pomeni, in si tako raz{iri besedni zaklad (s tem pa slovar opravlja tudi funkcijo 
u~nega pripomo~ka). Drug problem predstavlja ve~pomenskost definicijskega bese

11 Upo{tevani so trenutno {tirje glavni slovarji: Oxford Advanced Learner's Dictionary (2000, {esta izdaja), Longman Dictionary of Contemporary English (1995, tretja izdaja), Collins COBUILD English 
Dictionary (2001, tretja izdaja), Cambridge Advanced Learner's Dictionary (2003, druga izdaja; prva 
izdaja je iz{la pod naslovom Cambridge International Dictionary of English). 


Upo{tevanje ciljnih uporabnikov pri izdelavi enojezi~nega slovarja za tujce 69 

di{~a – ve~ina najfrekventnej{ih besed ima zelo veliko pomenov in marsikdaj ni 
jasno, kateri pomen je v definiciji uporabljen, tretji problem pa je v tem, da tako 
poenostavljene definicije marsikdaj zvenijo nenaravno ali pa so kar napa~ne. V prvi 
izdaji Longmanovega slovarja se na primer pomenska razlaga besede volcano ('vulkan') zdi precej otro~ja (gora z veliko odprtino (KRATERJEM)12 na vrhu), pri glagolu bemoan ('objokavati'), ki je pojasnjen kot biti zelo `alosten zaradi ne~esa, pa 
je bistvo pravzaprav zgre{eno, saj beseda pomeni na~in izra`anja bole~ine13 
(Béjoint 2000: 69–70). V nasprotju s tem tipom definicije Cobuildova leksikografska ekipa vidi poenostavitev v stav~ni obliki razlage pomenov, saj naj bi okrnjeni 
(»nenaravni«) jezik slovarskih definicij tujim govorcem povzro~al precej te`av. 
Avtorji so se zato lotili analize spontanega definicijskega diskurza v {olski ali 
podobnih situacijah, stav~ne definicije pa naj bi zato zvenele pribli`no tako, kot da 
bi u~itelj u~encem pojasnjeval neznane besede (Jackson 2002: 131). Volcano je na 
primer razlo`en takole: Vulkan je gora, iz katere ob~asno bruhajo vro~e staljeno 
kamenje, plin, para in pepel,14 beseda bemoan pa: ^e nekaj objokava{, izra`a{ 
bole~ino ali nezadovoljstvo nad tem.15 Béjoint ugotavlja, da veliko u~encem 
angle{~ine tak na~in razlage ustreza,16 ~eprav ima tudi nekaj pomanjkljivosti: nekatere definicije so dolge,17 nerodne, v~asih celo nejasne (Béjoint 2000: 72). Tega 
na~ina definiranja se dosledno dr`ijo samo Cobuildovi slovarji, drugi slovarji pa ga 
uporabljajo le pri dolo~enih leksemih. 

Definicije ne pojasnjujejo samo pomenov, ampak dajejo tudi podatke o tipi~ni skladenjski vezljivosti in pomenski dru`ljivosti, kar tuji govorci potrebujejo predvsem 
pri tvorjenju besedil. Pri sodobnih slovarjih, ki nastajajo na podlagi korpusov, se sintagmatski odnosi ugotavljajo z izpisom konkordanc, s pomo~jo katerega razi{~emo 
tipi~no besedilno okolje izto~nice, v veliko pomo~ pa so tudi statisti~ne vrednosti, 
ki dajejo okvirno informacijo o slovni~nopomenskih in semanti~nih sopojavitvah. 
Prav na sintagmatski ravni so korpusne analize prinesle zelo pomembne ugotovitve: 
besede se ne povezujejo le v proste besedne zveze na eni in v stalne besedne zveze 
na drugi strani, ampak v jeziku obstaja vrsta razli~nih besednih sklopov (angl. 
chunks of words, lexical chunks) – besede se z nekaterimi besedami povezujejo 
pogosteje kot z drugimi in tako tvorijo nekak{ne jezikovne vzorce, ki ka`ejo na to, 
da so mo`nosti pomenskega sopostavljanja bolj omejene, kot se zdi na prvi pogled 
(Gorjanc 2002: 90–107). Tu gre predvsem za kolokacije, ki so izredno pomembne 
za u~enje drugega/tujega jezika in jih je tudi v slovarjih potrebno upo{tevati. Tuji 

12 Krater je v oklepaju in napisan z velikimi ~rkami, ker ne sodi v 2000 najpogostej{ih besed. 
13 Do tak{ne poenostavitve je pri{lo zato, ker beseda bole~ina ne sodi v skupino definicijskega besedi{~a. 

14 A volcano is a mountain from which hot melted rock, gas, steam, and ash from inside the earth some
times burst.
15 If you bemoan something, you express sorrow or dissatisfaction about it.


16 Razli~ne raziskave in analize velikokrat dajejo nasprotne rezultate o tem, kateri oziroma kak{en slovar 
tujim govorcem najbolj ustreza (Dolezal in McCreary 1999), kar {e dodatno potrjuje ugotovitev, da je 
skupina tujih govorcev precej nehomogena. 
17 Zaradi obse`nosti slovarjev se leksikografi trudijo na ~im kraj{i na~in u~inkovito opisati zna~ilnosti 
izto~nic. Kakor ka`e priljubljenost Cobuildovih slovarjev med uporabniki, dolga definicija sama po sebi 
ni slabost, z razvojem slovarjev v elektronski obliki pa bo pravilo var~evanja s prostorom verjetno izgubilo precej te`e. 


70 Tadeja Rozman 

govorci namre~ ne poznajo asociativnih vzorcev jezika, za katerimi stoji zelo malo 
logike, zato je ena od najpogostej{ih napak prav neustrezna kombinacija besed. 
Uporaba napa~ne kolokacije sicer ne pomeni nujno, da na{a komunikacija ne bo 
semanti~no uspe{na (~eprav je to seveda mogo~e), se pa s strukturami svojega jezika, ki jih direktno prevajamo v drugi/tuji jezik, oddaljujemo od ustrezne jezikovne 
rabe. Cilj u~enja drugega/tujega jezika resda ni posnemanje idealiziranega rojenega 
govorca, ~e pa `elimo dose~i sporazumevalno zmo`nost, ki nam bo omogo~ala 
spretno komuniciranje z govorci tega jezika, se moramo ~im bolj pribli`evati ciljnemu jeziku in njegovi normi18 (Pirih Svetina 2003: 19). 

Skladenjska vezljivost je najbolje prikazana v stav~nih definicijah – iz Cobuildove 
definicije glagola influence v pomenu 'prepri~ati', ki se glasi If you influence someone, you use your power to make them agree with you or do what you want,19 dobimo tudi podatek o glagolski vezljivosti (pod~rtani del definicije):20 glagol influence 
ob sebi tipi~no zahteva osebek in predmet, oba s podspolom `ivosti. Pri samostalniku influence v pomenu 'vpliv' (If someone or something has an influence on people 
or situations, they affect the way people think or act, or what happens)21 pa prav tako 
iz definicije izvemo, da ima lahko nekdo ali nekaj vpliv na nekoga ali na nekaj, da 
se torej uporablja v zvezi imeti vpliv (kar je kolokacija) in da ob sebi zahteva osebek in predmet, oboje s podspoloma `ivosti ali ne`ivosti. Razlaga nam ponudi {e en 
podatek o pomenski dru`ljivosti: predmet z lastnostjo `ivost je pomensko omejen na 
ljudi, z lastnostjo ne`ivost pa na okoli{~ine (razmere). Cobuildove definicije poleg 
podatkov o skladenjski vezljivosti vsebujejo torej tudi najpogostej{e kolokatorje. 
Poglejmo si {e primer pridevnika: acid v pomenu 'jedek' ('zbadljiv') v angle{~ini najpogosteje kolocira s samostalnikoma remark ('pripomba') in humour ('humor') in ta 
podatek dobimo `e v definiciji: An acid remark, or acid humour, is very unkind or 
critical.22 Jedka pripomba in jedek humor sta kolokaciji tudi v sloven{~ini, lahko bi 
rekli tudi kriti~na, zajedljiva ali zbadljiva pripomba, za besedo humor pa v tem 
pomenu drugega kolokatorja ni.23 Ker so za tuje govorce to zelo pomembne informacije o delovanju jezika, jih vsebujejo tudi drugi slovarji, vendar ne nujno v definiciji ali vsaj ne tako iz~rpno `e v sami definiciji kot Cobuildovi slovarji. Najdemo 
jih lahko pred ali za definicijo ter v zgledih rabe, ve~krat natisnjene krepko, pojasnjene tudi s pomo~jo slovni~nih kod. V Oxfordovem slovarju je na primer glagolska 
vezljivost glagola propose v pomenu 'nameravati' prikazana s slovni~nimi kodami in 
z zgledi rabe: to intend to do sth: [Vtoinf] 
What do you propose to do now? 
. 
[V-ing] 
How do you propose getting home?24 Prva slovni~na koda pomeni, da glagolu sledi 
nedolo~nik s to, druga pa, da mu sledi opisni sedanjik. Zgled rabe izkazuje rabo 
osebka s podspolom `ivosti. Kolokacije so vklju~ene samo v zglede rabe, lahko 

18 S tem ni mi{ljena le norma knji`nega jezika, ampak tudi normalno (obi~ajno) jezikovno obna{anje. 

19 ^e vpliva{ na nekoga, uporabi{ svojo mo~ tako, da se s teboj strinja ali da kaj naredi tako, kot si `eli{. 

20 Pod~rtala T. R. 

21 ^e ima nekdo ali nekaj vpliv na ljudi ali okoli{~ine, vpliva na mi{ljenje ali delovanje ljudi oziroma na
dogajanje.
22 Jedka pripomba in jedek humor sta zelo neprijazna ali kriti~na.
23 Kolokacije so dolo~ene na podlagi korpusa FIDA s pomo~jo vzajemne statisti~ne vrednosti MI3.
24 Nameravati nekaj narediti: … Kaj namerava{ zdaj storiti? … Kako namerava{ priti domov? Primer je
iz Jackson (2002: 137)
.



Upo{tevanje ciljnih uporabnikov pri izdelavi enojezi~nega slovarja za tujce 71 

natisnjene krepko ali pa tudi ne. Primer za samostalnik invitation v pomenu 'povabilo': a spoken or written request to sb to do sth or to go somewhere /…/ 
. 
to 
accept/turn down/decline an invitation 
. 
/…/.25 

V definicijah je mo`no najti tudi podatke o zunajjezikovnih okoli{~inah rabe dolo~enega leksema. Gre za tisto védenje o jeziku, ki sodi v pragmati~no in sociolingvisti~no zmo`nost in je potrebno za uspe{no komunikacijo, za razumevanje in tvorjenje besedil. Pragmatika se ukvarja z izra`anjem in prepoznavanjem sporazumevalnih namenov v konkretnih jezikovnih polo`ajih, odkriva torej smisel izrekov,26 
slovar pa je, v nasprotju s tem, predvsem zbirka virtualnih pomenov polnopomenskih leksemov (seveda vklju~uje tudi nepolnopomenske lekseme, z opisom njihove 
funkcije v besedilu). Kljub temu slovar lahko ponudi vrsto informacij o tem, kako 
besede in izraze ustrezno rabiti oziroma kaj z njimi izra`amo v dolo~enih kontekstih. V razli~nih jezikih obstajajo razli~ne pragmati~ne konvencije (pragmati~na/ 
sporazumevalna na~ela, prim. Zadravec - Pe{ec 1994: 59), ki jih je treba usvojiti, ~e 
ho~emo jezik u~inkovito uporabljati. Pragmati~ne konvencije so vezane na izbiro 
jezikovnih (in tudi nejezikovnih) sredstev glede na kontekst – na primer pozdrava 
nasvidenje in adijo se uporabljata ob slovesu, vendar se nasvidenje uporablja v formalnih govornih polo`ajih, ko udele`enci v pogovoru niso nosilci hierarhi~no enakovrednih dru`benih vlog ali se ne poznajo osebno, adijo pa ponavadi v zasebnih 
govornih polo`ajih med znanci. Za tujce je pomembno tudi poznavanje sporazumevalnih vzorcev, tj. predvidljivih na~inov, kako z jezikovnimi sredstvi navezati stik, 
vo{~iti, izraziti mnenje, izraziti, kako se po~uti{ ali kaj ~uti{, izmenjati informacije 
ipd.27 (Ferbe`ar 2004) – na primer z glagolom oprostiti med drugim lahko izrazimo 
opravi~ilo (Oprosti, saj nisem tako mislila) ali pa nave`emo stik (Oprostite, morda 
veste, kje je po{ta?). Ker je za uspe{no komunikacijo poznavanje pragmati~nih konvencij in sporazumevalnih vzorcev zelo velikega pomena, so v slovarje te informacije seveda vklju~ene, in sicer v definicije in/ali oznake. Cobuildova razlaga za bathroom ('strani{~e') Some people say bathroom as a polite way of referring to the toilet28 tako vsebuje podatek, da izraz bathroom, ki se v svojem obi~ajnem pomenu 
nana{a na kopalnico, uporabimo namesto izraza strani{~e, kadar `elimo biti vljudni. 
Tudi v definiciji ustaljenega dvobesednega izraza same here ('enako') You say 'same 
here' in order to suggest that you feel the same way about something as the person 
who has just spoken to you, or that you have done the same thing29 izvemo, kdaj se 
ta izraz rabi: kadar `elimo izraziti, da se z nekom strinjamo oziroma da smo enakega mnenja, ali pa da sogovorniku povemo, da smo naredili isto stvar kot on. To geslo 

25 Ustno ali pisno izra`ena `elja, naj nekdo nekaj naredi ali kam gre … sprejeti/zavrniti vabilo … Primer
je iz Vrbinc (2000: 142)
.
26 Izrek je po pragmati~ni teoriji poved, vpeta v kontekst – ima torej komunikacijsko funkcijo (Be{ter
1992)
.
27 V programu Sloven{~ina za tujce so sporazumevalni vzorci definirani kot »ponovljivi 'scenariji', po
katerih se odvija govorno ali pisno sporazumevanje in ki zadevajo najrazli~nej{e govorne polo`aje
«
(http://www.asc.si). Slovar seveda ne more vklju~evati dialogov, lahko pa vsebuje besede in besedne
zveze, s pomo~jo katerih v sporazumevanju izmenjujemo informacije, izra`amo ~ustva idr.


28 Nekateri ljudje namesto strani{~e vljudno re~ejo kopalnica. 
29 'Enako' re~e{, kadar `eli{ izraziti, da se s tistim, ki je ravnokar govoril, strinja{ glede ne~esa, oziroma
da si naredil isto kot on. 



72 Tadeja Rozman 

ima tudi oznake, da se izraz uporablja v neformalnih govornih polo`ajih in da je 
zna~ilen za pogovorni jezik. Oznake sicer v slovarjih pojasnjujejo omejeno rabo 
besede (npr. glede na podro~je, naslovnika, govorni polo`aj, prenosnik, besedilno 
vrsto) ter vsako odstopanje od nevtralne rabe besede (npr. ~asovno zaznamovanost), 
pojasnjujejo pa tudi, kaj s temi besedami izra`amo (strinjanje, posmeh, duhovi~enje 
ipd.). V slovarjih za tujce jih ponavadi najdemo pred ali za definicijo, zaradi la`jega 
razumevanja zapisane kar s celo besedo ali besedno zvezo. Tako je tudi v Cambridgeovem slovarju, npr. pri izto~nici blockhead ('neumna oseba') je pred definicijo 
zapisano, da gre za starinski in neformalen izraz: OLDFASHIONED INFORMAL a 
stupid person. 

V definicijah pogosto najdemo tudi nadpomenke, sopomenke in protipomenke. Na 
primer v Cambridgeovem slovarju je apple ('jabolko') definiran kot a round fruit … 
('okrogel sade`' …), miserable kot very unhappy ('zelo nesre~en') in artificial ('zlagan, hinavski') kot not sincere ('neiskren'). Funkcija razlag z leksemi, ki z izto~nico 
vzpostavljajo pomenska razmerja, ni le v pojasnjevanju pomena, ampak ima veliko 
vlogo tudi pri usvajanju leksike. Strokovnjaki se namre~ nagibajo k mnenju, da lekseme pomnimo s pomo~jo asociacij, da torej besede povezujemo v skupine (spominske mre`e) glede na pomen, izrazno podobo, kontekst, v katerem smo posamezne lekseme zaznali itd. Leksemi, ki z izto~nico vzpostavljajo pomenske povezave, so tako lahko izvrstna pomo~ pri povezovanju nove informacije z na{im 
védenjem, kar pove~a mo`nost pomnjenja in razumevanja; ~e pa je nova informacija izolirana od na{ih poprej{njih spoznanj, obstaja velika verjetnost, da bo {la hitro 
v pozabo (Jesenovec 2002: 62, 67; Kranjc 2000: 84–85). Podatki o pomenskih razmerjih so koristni tudi pri tvorjenju besedil, saj nam lahko pomagajo najti ustrezen 
izraz: na primer kadar ne poznamo ali ne moremo priklicati besede, ki bi jo radi uporabili, spomnimo pa se besede, ki je pomensko povezana z iskano, ali kadar je beseda malo rabljena oziroma rabljena samo v zelo omejenem kontekstu, nas slovar 
lahko usmeri na ustreznej{o. Leksemov, ki z izto~nico vzpostavljajo pomenska razmerja, sicer ne najdemo le v definicijah, ampak tudi ob koncu gesel ali v posebnih 
stolpcih, nekateri slovarji pa vsebujejo celo posebne strani, kjer so s pomo~jo ilustracij prikazana dolo~ena tematska polja. 

3.3 Zgledi rabe 
Podobno kot definicije imajo tudi zgledi rabe ve~ funkcij: dajejo dodatne informacije o pomenu izto~nice, saj sobesedilo precej pripomore k prepoznavanju ustreznega pomena (Kranjc 2000: 83–86; Notion 2001: 241), in dodatne informacije o skladenjski vezljivosti, kolokacijah in kontekstu (Béjoint 2000: 135, 164; Landau 2001: 
208). Zaradi tega jih v slovarje za tujce radodarno vklju~ujejo, izbrani pa naj bi bili 
tako, da bi bili ~im razumljivej{i in da bi ponazarjali tipi~no rabo leksema v besedilih. Obstajajo razli~na mnenja o tem, kako najbolje zadostiti tema dvema pogojema. 
Eden od na~inov je, da si leksikografi zglede izmislijo, saj naj bi bili tako najla`e 
razumljivi, vendar pa tak{ni primeri pogosto ne uspejo prikazati tipi~ne rabe leksema. Rado se celo zgodi, da so popolnoma neverjetni, saj zaradi `elene razumljivosti 


Upo{tevanje ciljnih uporabnikov pri izdelavi enojezi~nega slovarja za tujce 73 

leksem, ki se navadno uporablja v slovni~no kompleksnih stavkih in z manj pogostimi besedami, tako poenostavijo, da ka`e popolnoma izkrivljeno podobo o delovanju jezika. Skonstruirane zglede najdemo samo {e v nekaterih ameri{kih slovarjih 
za tujce, britanski slovarji pa vsebujejo zglede, vzete iz korpusa. Ti so pri prikazovanju avtenti~ne rabe precej bolj uspe{ni, ~eprav jim kritiki o~itajo, da so v nekaterih primerih lahko prezapleteni ali iztrgani iz konteksta ter posledi~no nerazumljivi 
in neuporabni (Landau 2001: 207–211, 305–308). 

3.4 Slovni~ni podatki 
^eprav je sodobno pou~evanje drugega/tujega jezika prete`no komunikacijsko 
naravnano, je za dosego sporazumevalne zmo`nosti potrebno razvijati tudi slovni~no zmo`nost. Slovar prvenstveno sicer ni namenjen razvijanju slovni~ne zmo`
nosti, lahko pa nanjo vpliva, saj tuji govorci podatke o slovni~nih lastnostih leksemov potrebujejo za razumevanje, predvsem pa za tvorjenje besedil in slovar vsaj 
ob~asno uporabljajo tudi za iskanje slovni~nih informacij.30 Ker se slovni~ni sistem 
angle{~ine precej razlikuje od slovenskega, se zdi analiza slovni~nih podatkov v britanskih slovarjih nerelevantna. Morda gre omeniti le to, da so v slovarjih razvr{~eni 
na razli~nih mestih v geselskem ~lanku, posebnem stolpcu in slovni~nih preglednicah ter so ponavadi ponazorjeni s slovni~nimi kodami, ki so zaradi razumljivosti v 
novej{ih izdajah kraj{ave oziroma kratice slovni~nih izrazov (npr. prislov hardly 
'komaj' je ozna~en kot ADV-BRD-NEG, tj. broad negative adverb 'pomen prislova 
je skoraj negativen'). Vpra{anje zajemanja in razvr{~anja slovni~nih podatkov je za 
leksikografijo zelo pomembno, saj morajo biti slovarji razumljivi in pregledni. 
Marsikatero dilemo, kako zadostiti tema dvema kriterijema, lahko razre{i slovar v 
elektronski obliki, ki pri dobro strukturirani bazi podatkov lahko ponudi vrsto informacij, ne da bi bila preglednost kakorkoli motena. Ker pa {e vedno veliko ljudi uporablja (tudi) klasi~ne knji`ne slovarje, se bojo avtorji slovenskega slovarja za tujce s 
to problematiko vendarle morali soo~iti. Anketna raziskava odgovorov na ta vpra{anja ne more ponuditi, so pa rezultati na{e ankete pokazali, da ve~ina anketirancev 
potrebuje podatke o tistih slovni~nih lastnostih, ki niso predvidljive, je pa njihovo 
poznavanje bistveno za rabo besed in tvorjenje drugih slovni~nih oblik (spol samostalnika, glagolska oblika za sedanjik in dele`nik, glagolski vid, rodilni{ka oblika 
samostalnika, oblike pridevnikov pri stopnjevanju). 

4 Sklep 

Zaradi spremenjene politi~ne in gospodarske situacije postaja Slovenija v zadnjem 
desetletju vse bolj privla~na za tujce in {tevilo tistih, ki se pri nas ali v tujini u~ijo 
sloven{~ino kot drugi/tuji jezik, iz leta v leto nara{~a. Stroka se na tem podro~ju 
intenzivno razvija, `al pa {e vedno nimamo izdelanega enega od temeljnih pripomo~kov za usvajanje drugega/tujega jezika, to je slovarja. Obstoje~i slovarji slo

30 Od na{ih anketirancev je takih dobra polovica. 


74 Tadeja Rozman 

ven{~ine so tujcem lahko le delna pomo~ pri usvajanju jezika, ker so ve~inoma 
zastareli in niso prilagojeni uporabnikom z omejeno sporazumevalno zmo`nostjo. 
Za izdelavo slovarja sloven{~ine za tujce je nujno upo{tevati spoznanja stroke o tem, 
kak{ne so zmo`nosti in potrebe tujih govorcev, poleg tega pa bi bilo v prihodnosti 
potrebno bolj obse`no in temeljitej{e raziskati, kak{ne navade imajo pri uporabi slovarjev, na podlagi nadaljnjih raziskav recepcije in produkcije pa ugotoviti, katere 
informacije bi v slovarjih resni~no potrebovali za uspe{no usvajanje in rabo sloven{~ine. Kot pomo~ pri pripravi slovarja lahko slu`ijo tudi analize tujih slovarjev za 
tujce, referen~ni korpus sloven{~ine FIDA pa omogo~a izdelavo geslovnika, ki bo 
prikazoval dejansko in tipi~no rabo sloven{~ine. Zaradi vse ve~jega razvoja, dostopnosti in uporabe slovarjev v digitalnem okolju bo potrebno snovati tudi elektronski 
slovar za tujce ter izdelati dobro strukturirano bazo podatkov, po kateri bo mogo~e 
iskati raznovrstne podatke o slovenskem jeziku. Slovensko leksikografijo tako 
~akajo velike naloge, postavljena pa je tudi pred velik izziv upo{tevanja ciljnih uporabnikov, in to ne zgolj pri slovarju za tujce. 

Literatura 

Béjoint, Henri, 22000: Modern Lexicography: An Introduction. Oxford: Oxford University 
Press. 

Be{ter, Marja, 1992: Izrazila slovenske politi~ne propagande (Ob gradivu iz predvojnega in 
medvojnega obdobja). Doktorska disertacija. Mentorica: Pogorelec, Breda. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

Bogaards, Paul, 2003: Uses and users of dictionaries. Sterkenburg, Piet van (ur.): A Practical 
Guide to Lexicography. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamin Publishing Company. 
26–33. 

Dolezal, Fredric Thomas in McCreary, Don R., 1999: Pedagogical Lexicography Today: A 
Critical Bibliography on Learners’ Dictionaries with Special Emphasis on Language 
Learners and Dictionary Users. Tübingen: Niemeyer (Lexicographica: Series maior; 96). 

Ferbe`ar, Ina, 2004: Sporazumevalni vzorci. Stabej, Marko et al.: Sporazumevalni prag za 
sloven{~ino. [V tisku.
] 

Ferbe`ar, Ina in Pirih Svetina, Nata{a, 2002: Izobra`evalni programi. Izobra`evanje odraslih. 
Sloven{~ina za tujce. Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, Zavod Republike 
Slovenije za {olstvo. 

Gorjanc, Vojko, 2002: Jezikoslovna na~ela gradnje ra~unalni{kih besedilnih zbirk strokovnih 
jezikov. Doktorska disertacija. Mentorica: Vidovi~ Muha, Ada. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

Ho~evar, Mojca M., 2002: Slovenski dvojezi~ni slovarji v odvisnosti od trga. Jesen{ek, Marko 
(ur.): Zbornik Slavisti~nega dru{tva Slovenije 12. Ljubljana, Slavisti~no dru{tvo Slovenije. 
264–266. 

Jackson, Howard, 2002: Lexicography: An Introduction. London: Routledge. 

Jesenovec, Mojca, 2002: Leksika v okviru sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Diplomsko 
delo. Mentor: Stabej, Marko. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

Kranjc, Simona, 2000: Psiholingvistika v slovenistiki. Jan, Zoltan (ur.): Zbornik Slavisti~nega 
dru{tva Slovenije 10. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo. 77–90. 


Upo{tevanje ciljnih uporabnikov pri izdelavi enojezi~nega slovarja za tujce 75 

Krek, Simon, 2003: Sodobna dvojezi~na leksikografija. Jezik in slovstvo 48/1. 45–60. 

Landau, Sidney I., 22001: Dictionaries: The Art and Craft of Lexicography. Cambridge: 
Cambridge University Press. 

Notion, I. S. P., 2001: Learning Vocabulary in Another Language. Cambridge: Cambridge 
University Press. 

Pirih Svetina, Nata{a, 2001: Razvoj jezikovne zmo`nosti pri usvajanju sloven{~ine kot drugega jezika. Doktorska disertacija. Mentor: Stabej, Marko. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

Pirih Svetina, Nata{a, 2003: Napaka v ogledalu procesa u~enja tujega jezika. Jezik in slovstvo 
48/2. 17–26. 

[uler Galos, Jasmina, 2000: Posebnosti pou~evanja na univerzah v tujini: uvodne opombe. 
Vidovi~ Muha, Ada (ur.): Skripta 4. Zbornik za u~itelje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. 31–43. 

Vrbinc, Alenka, 1999: Slovarji za dekodiranje in slovarji za enkodiranje. Vestnik 33/1–2. 
333–350. 

Vrbinc, Alenka, 2000: Pou~evanje uporabe enojezi~nih slovarjev za nematerne govorce v 
{olah – da ali ne. Vestnik 34/1–2. 133–147. 

Wright, Jon, 1998: Dictionaries. Resource Books for Teachers series. Oxford: Oxford University Press. 

Zadravec - Pe{ec, Renata, 1994: Pragmati~no jezikoslovje: temeljni pojmi. Ljubljana: Pedago{ki in{titut, Center za diskurzivne {tudije. 

Zemljari~ Miklav~i~, Jana, 2001: Jezikoslovni vidiki sloven{~ine kot tujega jezika. Magistrsko 
delo. Mentorica: Pogorelec, Breda. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

Spletne strani 

Cambridge University Press – <http://www.cambridge.org> 
Oxford University Press – <http://www.oup.com> 
Sloven{~ina za tujce – <http://www.asc.si> 

Slovarji 

Cambridge Advanced Learner's Dictionary, 2003. Cambridge: Cambridge University Press. 

Collins Cobuild English Dictionary, 1992. London: HarperCollins Publishers. 

Collins Cobuild English Dictionary, 2001. Elektronska izdaja na plo{~i CD-ROM. London: 
HarperCollins Publishers. 

SSKJ – Slovar slovenskega knji`nega jezika z odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in besedi{~em slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, 1998. Elektronska izdaja na plo{~i CDROM. Ljubljana: DZS, SAZU in ZRC SAZU.