The aim of the article was to create a model for evaluation of open-air archaeological sites in Slovenia for development of archaeological parks for specific purposes (tourism) and management of the site. 44 lo- cations of open air archaeological sites have been included in the research. In compiling the catalogue we have been interested in features of the site, which are important for evaluation of the developmental potential of an archaeological park. For the evaluation, four criteria have been taken into account: the extent of the presented unit, available area, access to the site and geographical location. Key words: archaeological site, archaeological park, cultural heritage management, evaluation, tourism use of heritage Vrednotenje arheoloških najdišč za upravljanje v obliki turističnega kompleksa arheološki park Andreja Breznik 10 5 Načrtna prezentacija in povečanje do-stopnosti na zaščitenih območjih do-kazano prispevata k uspešnejšemu ohranjanju dediščine, saj primerna ureditev in interpretacija dvigujeta zavest o njeni vrednos- ti .1 V tem kontekstu je pomembna tudi turistič- na raba arheoloških najdišč, saj je turizem ena- ko pomemben dejavnik ohranjanja dediščine in prispeva k večji ozaveščenosti in njeni vključe- nosti v javno življenje.2 Beneška listina3 v 5. čle- nu kot bistveni dejavnik pri ohranjanju dedišči- ne navaja njeno revitalizacijo, torej da dediščini dodelimo novo »družbeno koristno vlogo«. Po mnenju Marasovića je to najtežje dodeliti arhe- ološkim ruševinam, če primerjamo možnosti revitalizacije in adaptacije drugih spomenikov 1 Paul F. J Eagles, Stephen F. McCool, and Christopher D. Haynes, Sustainable Tourism in Protected Areas: Guidelines for Planning and Management (Switzerland and Cambridge: IUCN Gland, 2002), 110. 2 ICOMOS, »Mednarodna listina o kulturnem turizmu: Upra- vljanje turizma na območjih dediščinskega pomena,« in Doktri- na 1: Mednarodne listine ICOMOS, ed. Jovo Grobovšek (Ljubljana: Združenje ICOMOS/SI, 1999), 2. in 3. načelo. 3 ICOMOS, 5. člen. (denimo cerkva, gradov itd.).4 S tem, ko so arheo- loški spomeniki izgubili svojo primarno funkci- jo, je po mnenju Maroevića njihov edini namen prikazovanje svoje vrednosti, ki se nato ustrezno oblikuje glede na potrebe obiskovalca: turistič- no, vzgojno-izobraževalno, strokovno in znan- stveno.5 Ob naštetih predpostavkah in dejstvu, da je ena od vrednosti dediščine tudi ekonomska, se v prispevku ukvarjamo z možnostjo uporabe arheoloških najdišč v obliki posebnega turistič- nega produkta, to je arheoloških parkov. Sodob- ni arheološki parki predstavljajo svojstven način upravljanja z arheološko dediščino: gre za trans- formacijo najdišča v več hektarjev velik kom- pleks, prirejen za obiskovalce, s prikazom osta- lin, ki zavzemajo manjši del arheološke zgodbe, bogatijo širši javnosti razumljivejše oblike prika- za (zlasti rekonstrukcije in didaktični prikazi), in pa nizom obstranskih dejavnosti (igrišča in 4 Tomas Marasović, Aktivni pristup graditeljskom nasljeđu (Split: Sveuči- lište u Splitu (Zagreb: Arhitektonski fakultet Sveučilišča, Društvo konservatora Hrvatske, 1985), 128–34. 5 Ivo Maroević, Uvod u muzeologiju (Zagreb: Zavod za informacijske studije, 1993), 252. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i ■ l et n ik 2 /2 01 4 ■ št ev il k a 1– 2 10 6 igrala, gostišča, muzejska trgovina itd.). Seveda takšna raba in adaptacija zahtevata tako korenite fizične kot vsebinske posege v arheološko najdi- šče, zato se je potrebno takih projektov lotevati s previdnostjo. Poleg naštetega so za oblikovanje takšnih produktov potrebne določene lastnos- ti arheološkega najdišča, meritve in vrednotenje teh pa nam da oceno njihovega potenciala za ra- zvoj kompleksov arheoloških parkov. Potreba po oblikovanju posebnega mo- dela vrednotenja se je pokazala tekom raziska- ve o načinu upravljanja arheoloških prezentira- nih najdišč na prostem.6 V Sloveniji beležimo 44 takšnih lokacij, kjer prepoznavamo več pomanj- kljivosti na področju upravljanja. Najizrazitjše so odsotnost osnovnega vzdrževanja, pospešen pro- pad dediščine zaradi prvega razloga in nenaza- dnje odsotnost interpretativnih vsebin, ki bi po- večale njihovo dostopnost v najširšem pomenu te besede. Omenjena skupina spomenikov je za nas v okviru prispevka zanimiva z vidika potencia- lov, ki jih prostor RS z bogato arheološko dedi- ščino nudi za razvoj turizma, in na splošno nji- hove oživitve in uporabe, saj se je v preteklosti pokazala največja šibkost prav na tem področju, torej v tisti fazi managementa, ki bi ji lahko rek- li aplikativna. Konkretno so nas zanimali potenciali lo- kacij za razvoj dejavnosti arheološkega parka, ki ima naslednje zahteve: zadosten obseg prezenti- ranih arheoloških ostalin, zadosten obseg razpo- ložljivih površin v okolici za izgradnjo potrebne infrastrukture, fizična dostopnosti in geografska lega. Kriterije vrednotenja pojasnjujemo v nada- ljevanju. Vzorec Dostop do podatkov Register nepremične kulturne dediščine (v na- daljevanju Register) je uradna zbirka podatkov o nepremični kulturni dediščini na območju Re- publike Slovenije. Z vpisom v Register vsaka eno- ta dobi evidenčno številko dediščine (EŠD), ki jo 6 Andreja Breznik, »Upravljanje arheološkega parka v RS« (PhD diss., Univerza v Ljubljani, 2012), http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_ dela/pdfs/dr_breznik-andreja.PDF. uporabljamo v vseh postopkih varovanja kultur- ne dediščine. Register je živa baza podatkov, kar pomeni, da se nenehno dopolnjuje. Z iskanjem po ključnih besedah »arheološka dediščina« in »muzej na prostem« je bilo leta 2009 iz Registra pridobljenih šest zadetkov. Iskanje po ključni be- sedi »arheološki park« ni dalo zadetkov. Arheo- loška najdišča, ki so uvrščena v katalog, so rezul- tat raziskave in podatkov, dobljenih v strokovni literaturi, terenskih pregledih in ustnih infor- macijah. Lokacije, ki smo jih locirali in uvrstili v katalog, so bile naknadno usklajene z območjem enote dediščine in s podatki v Registru. Obmo- čje prezentacije arheološkega najdišča je pravilo- ma manjše od območja enote dediščine in pravi- loma zavzema majhen del arheološkega najdišča, ki je bil po odkritju prezentiran. Kriterij izbora Pri oblikovanju vzorca smo upoštevali kriteri- je arheoloških prezentacij skladno z definicijo arheološkega parka. Arheološki park je obmo- čje, ki je arheološko zaščiteno, dopolnjeno z ele- menti krajinske arhitekture in urejeno za spreho- de (ima parkovno ureditev), kjer so na prostem prezentirane arheološke ostaline in situ.7 Ključ- ne besede in kriteriji umestitve, ki jih nazorno predstavlja spodnja tabela, so torej: prezentacija kot konservatorski poseg, prezentacija kot opre- ma najdišča, prezentacija kot ureditev prostora, prisotnost arheoloških ostalin in situ, na pros- tem. Dodatni kriterij umestitve enote v naš razi- skovalni vzorec je še vrsta dediščine, ki mora biti arheološka. V vzorec so bile zajete enote, ki so v Registru pod rubriko vrsta dediščine opredelje- ne kot »arheološka dediščina«. Skladno s kriteriji smo v vzorec zajeli 44 prezen- tiranih arheoloških najdišč na prostem. Lokacije smo primerjali z enotami dediščine, vključenimi v Register. Ob tem smo prostorsko ločene loka- cije arheoloških parkov razvrstili v ločene kata- loške enote, četudi so v smislu arheološkega kon- teksta in EŠD povezane, kot denimo v Ljubljani (EŠD 329), v Šempetru v Savinjski dolini (1053), na Vrhniki (EŠD 844) itn. 7 Andreja Breznik, »Arheološki park: Dejavnost rekonstruiranja preteklosti,« Varstvo spomenikov 41(2006): 80. st ud ia universitatis he re d it at i 7 | a . b r ez n ik – v r ed n o t en je a r h eo lo šk ih n a jd iš č z a u pr av lj a n je .. . 10 7 Prilagamo seznam enot, ki so bile zajete v vzorec: Ajdovščina – Arheološko najdišče Castra Brengova – Rimsko gomilno grobišče II Celje – Arheološko najdišče Celje Ceršak (Novine nad Šentiljem) – Gomilno gro- bišče; Gradišče Dolenjske Toplice – Arheološko najdišče Cvin- ger Drama (Otok pri Dobravi) – Območje srednje- veškega mesta Gutenwerth Drnovo / Antično pristanišče – Arheološko naj- dišče Neviodunum Drnovo / Antične grobnice – Arheološko najdi- šče Neviodunum Hajdina – Arheološko območje prvi mitrej Izola – Arheološko najdišče Simonov zaliv Jerinov grič – Zaporni zid na Smrekovcu Jurišna vas – Ančnikovo gradišče Kalce pri Logatcu – Obrambni stolp Lanišče Kamnik – Mali grad Kobarid – Arheološko najdišče Tonovcov grad Ljubljana / Mirje – Arheološko najdišče Ljublja- na Ljubljana / Jakopičev vrt – Arheološko najdišče Ljubljana Ljubljana / Starokrščanski center – Arheološko najdišče Ljubljana Maribor – Villa rustica in staroslovansko grobi- šče Radvanje Miklavž na Dravskem polju – Gomilno grobišče Most na Soči – Arheološko najdišče Sveta Lucija Mošnje – Arheološko najdišče Pod cesto Nemška vas – Arheološko najdišče Ajdovska jama Podkraj – Arheološko najdišče Hrušica-Ad Pi- rum Podkraj pri Hrastniku – Rimskodobna naselbi- na Ribnik Podlože – Gomilno grobišče Gomila Potoki pri Žirovnici – Arheološko najdišče Ajdna Ptuj / Tretji mitrej – Tretji mitrej z rezervatom Ptuj / Rimska cesta – Arheološko najdišče Levi Breg Razvanje – Arheološko najdišče Poštela Rifnik – Arheološko najdišče Rifnik Rožanec – Antični mitrej Stari trg pri Slovenj Gradcu – Arheološko najdi- šče Colatio Šebrelje – Arheološko najdišče Divje babe I Šempeter v Savinjski dolini / Antično grobišče s cesto (vzhodni del) – Antična nekropola Šempeter v Savinjski dolini / Park z antičnimi grobnicami (zahodni del) – Antična nekropola Vače – Prazgodovinsko gradišče z grobišči Verd – Zaporni zid pod Bukovim vrhom Volčji grad – Arheološko najdišče Debela griža Vranje – Arheološko najdišče Ajdovski gradec Vrhnika / Mestno pokopališče – Arheološko najdišče Nauportus Vrhnika / Turnovšče – Arheološko najdišče Na- uportus Vrtovin – Arheološko najdišče Sv. Pavel Zgornja Slivnica – Arheološko najdišče Magda- lenska gora Podatki Zanimali so nas osnovni podatki o najdišču in lastnostih arheološkega najdišča in prezentaci- je, ki so za nas pomembni za ovrednotenje po- Tabela 1. Ključne besede in kriteriji umestitve dediščine v kategorijo arheološki park. Prezentacija kot konservatorski poseg Prezentacija kot oprema Prezentacija kot ureditev prostora Prisotnost arheoloških ostalin In situ Na prostem Načrtni prikaz, konservatorski po- seg, s katerim iz- luščimo in pouda- rimo lastnosti (te so vidne) Ureditev spome- nika: table, kaži- poti, muzejska po- magala Parkovna ureditev: poti, zelenica … Vir informacij so ostaline, pridoblje- ne z arheološko raziskavo Lega arheološke os- taline na mestu od- kritja So odkrite, izkopa- ne, so na odprtem st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i ■ l et n ik 2 /2 01 4 ■ št ev il k a 1– 2 10 8 tenciala za razvoj dejavnosti arheološkega par- ka. Osnovni podatki so dobljeni iz Registra in so naslednji: Ime enote, EŠD, Tekstualni opis eno- te, Datacija celotne enote in Vrsta spomenika (dediščina, spomenik lokalnega pomena, spome- nik državnega pomena).8 V katalogu so označe- ni z (R). V drugem delu opisa smo zbirali podat- ke, ki smo jih potrebovali za ovrednotenje. Ti so: Arheološka prezentacija na prostem, Dru- ge arheološke prezentacije (v bližini, ki se vežejo na arheološki park), Datacija prezentirane eno- te, Metoda prezentacije, Površina oziroma ob- seg prezentacije, Dostop, Bližina mesta, Stanje spomenika oziroma dediščine na dan ogleda ter Ovrednotenje. Zadnji dve kategoriji sta subjek- tivni oceni raziskovalke. Terenska opazovanja so potekala od leta 2005 do leta 2011. V tem času so se zaradi različnih okoliščin razmere lahko po- nekod spremenile, kar smo zabeležili. Zaradi omejenega obsega prispevka na tem mestu ne moremo objaviti celotnega kataloga, je pa ta dostopen na drugem mestu.9 Metoda meritev in opazovanja Površino obsega prezentacije in razpoložljivih površin smo merili s pomočjo Interaktivne kar- te, ki je sestavni del Registra in vsebuje orodje za izmero ploščine območij. Podlaga Interaktivne karte so zračni posnetki ozemlja Republike Slo- venije. Območja dediščine so označena z barv- nimi polji. Zaradi goste vegetacije, resolucije in zmožnosti, ki jih ponuja orodje za izmero plošči- ne, so na nekaterih mestih izmere obsega prezen- tacije približne. Po naši oceni je v nekaterih pri- merih, zlasti v primerih prazgodovinskih gradišč in grobišč, možnost odstopanja do 20 %. V pri- merih, ko so prezentirani zidani ostanki in os- tanki na odprtem, je izmera natančna. Pri izmeri obsega prezenacije smo upošteva- li samo obseg prezentirane arheološke površine, torej brez parkovne ureditve. V primeru nasel- binskih kompleksov ali grobišč je za zunanji rob prezentacije vzeto območje, kjer se konča načr- 8 Opredelitve o statusu so skupaj s povezavami na dokumente dosto- pne prek interaktivne karte. 9 Breznik, Upravljanje arheološkega parka v RS, 309–49. tna ureditev najdišča. V primeru zidanih objek- tov smo notranjost, četudi ni bila pozidana, za- jeli v obseg prezentacije. Zaradi različnih tipov arheoloških najdišč in prezentacij (ruševina ali ostanek druge strukture, kot recimo historična krajina, jama) smo pri meritvi grajenega objekta (ruševine) izmerili zunanji obod, v primeru hi- storične krajine obseg celotnega kompleksa (zu- nanji rob grobišča in naselbine), v primeru jam- skega najdišča pa površino notranjosti jame. Pri izmeri razpoložljivih površin smo upo- števali že obstoječo okoliško parkovno ureditev. Za kriterij smo izbrali nepozidanost območja. To pomeni, da smo gozd ali kmetijsko površi- no upoštevali kot razpoložljivo površino. V pri- meru višinskih utrdb smo kot ožje razpoložljivo območje upoštevali ravni plato na vrhu hriba. V primeru razgibanega terena smo to posebej na- vedli. Vrednotenje Metoda vrednotenja Za kriterije ovrednotenja potencialov za razvoj dejavnosti arheološkega parka smo izbrali ob- seg prezentirane enote, razpoložljive površine, dostop do najdišča in geografsko lokacijo. Naj- višja ocena je 3, najnižja je 1. Ocenjevanje po- drobno prikazuje Tabela 2. Povprečje ocene kriterijev je dalo oceno po- tenciala za razvoj lokacije za dejavnost arheolo- škega parka, kot prikazuje Tabela 3. st ud ia universitatis he re d it at i 7 | a . b r ez n ik – v r ed n o t en je a r h eo lo šk ih n a jd iš č z a u pr av lj a n je .. . 10 9 Obrazložitev kriterijev Obseg prezentacije: zaradi težke absolutne iz- merljivosti obsega prezentacij, ki ne more biti edini kriterij ovrednotenja, smo v kategori- ji obsega prezentacije postavili še kriterij kom- pleksnosti predstavitve arheološkega najdišča: posamični objekt, skupina objektov ali del kom- pleksa ter celotni kompleks (naselbina, grobišče). Tako je ponekod lahko lokacija, kljub temu, da je po kvadraturi ocenjena z 2, po kompleksnosti ocenjena z 1. Razpoložljive površine smo razdelili v tri velikostne razrede: manj kot 1 ha, 1–2 ha, več kot 2 ha. Raziskava prostorske in vsebinske zasnove tujih primerov arheoloških parkov (glej Breznik) je pokazala, da je 1 ha minimalna površina za iz- gradnjo dopolnilne infrastrukture (zajema tudi dopolnilne muzejske prikaze), kar je več, je do- dana vrednost, tudi v smislu, da arheološki pri- kaz dopolnjuje naravno okolje. Dostopnost: za kriterije dostopnosti smo izbrali način dostopa (peš ali z avtom oziroma drugim prevoznim sredstvom) ter težavnost do- stopa (naklon terena). Lokacija: za ovrednotenje lokacije smo upo- rabili podatke Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), ki velikost mest vrednoti po številu prebivalcev. Za velika slovenska mesta ve- ljajo tista z 20.000 prebivalci in več.10 Po podat- kih SURS je bilo po teh kriterijih na dan 30. 6. 2010 med največja mesta uvrščenih 7 slovenskih mest: Ljubljana (271.885), Maribor (95.787), Ce- 10 Katja Kalin in Darja Šter, Prebivalstvo Slovenije 2006 (Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2008). Ovrednotenje Obseg prezent. Razpol. površine Fizična dost. Bližina mesta (ocena od 1 do 3) a b c d Potencial za razvoj AP (a + b + c + d) / 4 Tabela 2. Kriteriji vrednotenja lokacije s pripadajočo oceno. Kriterij Ocena 1 2 3 Obseg prezentirane arhe- ološke ostaline Do 150 m2 oziroma posamezni manjši objekt Od 151–500 m2 oziroma večji posamezni objekt ali del kompleksa Več kot 500 m2 oziroma večji kompleks (naselbina, gro- bišče) Majhen – 1 Srednji – 2 Velik – 3 Razpoložljive površine za izgradnjo dopolnilne in- frastrukture Nič oziroma manj kot 1 ha. Srednje: 1–2 ha Dobro: več kot 2 hektarje Nič oziroma skromne – 1 Srednje velike – 2 Velike – 3 Fizična dostopnost Primerna za hribolazce. Dostop s prevoznim sredstvom do najdišča ni mo- goč Primerna za odrasle in družine z večjimi otroki (nad 5 let), naj- dišče je dostopno z avtom, le del poti je treba opraviti peš Primerna za družine z majhni- mi otroki (vozički), za starej- še in pogojno invalide (to se označi posebej kot 3+), nepo- sredni dostop do najdišča mo- goč s prevoznim sredstvom Težka – 1 Srednja – 2 Lahka – 3 Bližina večjega mesta (do 20 km) Oddaljeno več kot 20 km Oddaljeno več kot 2 km in manj kot 20 km Oddaljeno od 0 do 2 km Ne – 1 Srednje oddaljeno – 2 V neposredni bližini – 3 Tabela 3. Izračun potenciala lokacije za razvoj dejavnosti arheološkega parka. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i ■ l et n ik 2 /2 01 4 ■ št ev il k a 1– 2 110 lje (37.777), Kranj (36.781), Velenje (25.834), Ko- per (24.854) in Novo mesto (23.158). Razdalje med kraji smo izmerili s pomočjo spletnega orodja Google Maps. Rezultati Za kriterije ovrednotenja potencialov za razvoj dejavnosti arheološkega parka smo izbrali (1) ob- seg prezentirane enote, (2) obseg razpoložljivih površin, (3) dostop do najdišča in (4) geografsko lokacijo. Povprečje ocene ovrednotenja kriterijev je dalo oceno potenciala za razvoj lokacije za de- javnost arheološkega parka. Analiza podatkov je dala naslednje splošne rezultate (Tabela 4): 9 (20,45 %) lokacij od skupno 44 ima pre- zentiran posamezni objekt do velikosti 150 m2, 10 (22,72 %) lokacij je bilo uvrščenih v drugi ve- likostni razred, to je 150 m2 do 500 m2. Na 25 (56,81 %) lokacijah je prezentiran večji kompleks, ki po površini presega 500 m2. 10 (22,72 %) lokacij nima razpoložljivih po- vršin za izgradnjo dopolnilne infrastrukture, ki jo potrebuje kompleks arheološki parki. 3 (6,81 %) lokacije razpolagajo z okoliško površino v ve- likosti od 1 do 2 ha, kar pomeni določene dano- sti za izgradnjo infrastrukture, kot denimo par- kirišča in sanitarije. Kar 31 (70,45 %) lokacij je umeščenih v okolje, kjer okoliške razpoložlji- ve površine presegajo velikost 2 ha. To površino smo ocenili kot optimalno. 34 (77,27 %) lokacij je bilo z vidika fizične dostopnosti uvrščenih v kategorijo najlažje do- stopnosti: dostop neposredno do najdišča je mo- goč z avtom, teren z arheološkimi ostalinami je položen. Dostopnost je primerna za družine z majhnimi otroki, možna je tudi izgradnja poti za gibalno ovirane. 9 (20,45 %) lokacij je bilo uvr- ščenih v kategorijo srednje lahke dostopnosti: do najdišča vodi pešpot, bodisi po delno strmem ali stopničastem terenu. Teren je še vedno relativ- no lahko dostopen, ni pa primeren za družine z majhnimi otroki (do 5 let) in za invalide, saj ni mogoče speljati klančin in položnih poti. Samo v enem primeru (2,27 %) smo dostopnost oceni- li s kategorijo težke dostopnosti, to je v primeru arheološkega najdišča Ajdna (1046 m n. v.) v kra- ju Potoki pri Žirovnici, kjer je pot izrazito strma in hribovska. Geografska lega: 10 (22,72 %) lokacij leži v večjem slovenskem mestu (več kot 20.000 prebi- valcev) ali v njegovi neposredni bližini. 8 (18,18 %) najdišč stoji na lokaciji, ki je od večjega mes- ta oddaljena v razdalji več kot 2 in do 20 km. 26 (59,09 %) lokacij je od večjega mesta oddaljenih več kot 20 km. Analiza Za ovrednotenje potenciala za razvoj dejavnosti arheološkega parka v RS na podlagi trenutnih danosti smo za splošno oceno potenciala izraču- nali aritmetično sredino vrednosti ocen po opi- sanih kriterijih. Ugotovili smo, da teh ocen ne velja gledati absolutno, temveč je potrebno pri- mere preučiti posamično, kot bomo pokazali v nadaljevanju. Analiza je dala naslednjo sliko (Tabela 4): Tabela 4. Razvrstitev prezentiranih arheoloških najdišč na prostem glede na oceno skupnega vrednotenja. Zap. št. v katalogu Najdišče Obseg prezent. Razpol. površine Fizična dost. Bližina mesta Ocena 5 Dolenjske Toplice 3 3 3 3 3 19 Maribor 3 3 3 3 3 3 Celje 2 3 3 3 2,75 10 Izola 3 2 3 3 2,75 20 Miklavž na Dravskem polju 2 3 3 3 2,75 30 Razvanje 3 3 2 3 2,75 st ud ia universitatis he re d it at i 7 | a . b r ez n ik – v r ed n o t en je a r h eo lo šk ih n a jd iš č z a u pr av lj a n je .. . 111 4 Ceršak 3 3 3 2 2,75 31 Rifnik 3 3 3 2 2,75 35 Šempeter – Grobišče s cesto 3 3 3 2 2,75 36 Šempeter – Park z antičnimi grob- nicami 3 3 3 2 2,75 44 Zgornja Slivnica 3 3 3 2 2,75 16 Ljubljana – Mirje 3 1 3 3 2,5 17 Ljubljana – Jakopičev vrt 3 1 3 3 2,5 2 Brengova 3 3 3 1 2,5 7 Drnovo – Antično pristanišče 3 3 3 1 2,5 12 Jurišna vas 3 3 3 1 2,5 22 Mošnje 3 3 3 1 2,5 26 Podlože 3 3 3 1 2,5 39 Volčji grad 3 3 3 1 2,5 38 Verd 1 3 3 3 2,25 6 Drama 1 3 3 2 2,25 9 Hajdina 2 3 3 1 2,25 13 Kalce pri Logatcu 2 3 3 1 2,25 15 Kobarid 3 3 2 1 2,25 23 Nemška vas 2 3 3 1 2,25 24 Podkraj 3 3 2 1 2,25 25 Podkraj pri Hrastniku 2 3 3 1 2,25 28 Ptuj – Tretji mitrej 2 3 3 1 2,25 32 Rožanec 2 3 3 1 2,25 37 Vače 3 3 2 1 2,25 18 Ljubljana – Starokršč. center 3 1 3 3 2 42 Vrhnika – Turnovše 2 1 3 2 2 1 Ajdovščina 3 1 3 1 2 8 Drnovo – Antične grobnice 1 3 3 1 2 33 Stari trg pri Sl. Gradcu 1 3 3 1 2 40 Vranje 3 2 2 1 2 41 Vrhnika – Mestno pokopališče 1 1 3 2 1,75 11 Jerinov grič 1 3 2 1 1,75 14 Kamnik 3 1 2 1 1,75 27 Potoki 3 2 1 1 1,75 43 Vrtovin 1 3 2 1 1,75 29 Ptuj – Rimska cesta 1 1 3 1 1,5 21 Most na Soči 1 1 3 1 1,5 34 Šebrelje 2 1 2 1 1,5 st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i ■ l et n ik 2 /2 01 4 ■ št ev il k a 1– 2 112 Z najvišjo oceno, to je 3, sta bili prepoznani 2 (4,45 %) lokaciji, to sta Maribor in Dolenjske To- plice. Omenjeni lokaciji odlikujejo najvišje oce- ne v vseh kategorijah ocenjevanja. Ob tem pou- darimo, da prazgodovinsko najdišče Cvinger v stanju trenutne prezentacije ni povsem ustrezno: arheološke ostaline so zaradi stanja ohranjenos- ti in neočiščenosti terena slabo vidne v prosto- ru, manjkajo dopolnilne interpretativne vsebine, trenutne informativne table ne nudijo ustrezne vsebinske korelacije s stanjem na terenu. Na naj- dišču Maribor je situacija zaradi narave arheolo- ških ostalin, gre za ruševino zidanega objekta, v smislu prepoznavanja ostanka boljša, medtem ko so z vidika interpretacije slabosti enake kot v Do- lenjskih Toplicah. Spomnimo, da z vidika oce- njevanja interpretacije to stanje oziroma oceno delijo vsa naša prezentirana arheološka najdišča. Z oceno 2,75 je bilo ocenjenih skupno 9 (20,45 %) lokacij, to so: Celje, Ceršak, Izola, Miklavž na Dravskem polju, Razvanje, Rifnik, Šempeter – Antično grobišče s cesto, Šempeter – Antični park z grobnicami in Zgornja Slivnica. Podrobnejši pogled pokaže različne pomanjklji- vosti. V primeru lokacij Celje in Miklavž na Dra- vskem polju je to obseg prezentacije, ki zajema en večji objekt oziroma del večjega kompleksa. To pomanjkljivost lahko izboljšamo z odprtjem in prezentacijo novih arheoloških površin, pred- vsem pa z izgradnjo dopolnilnih interpretativ- nih vsebin. V mislih imamo npr. rekonstrukcije objektov, rekonstrukcije okolja, didaktične re- konstrukcije drugih arheoloških obdobij (na pri- mer kronološki prikaz arheoloških obdobij) ipd. Kot smo pokazali že v teoriji, je originalni arhe- ološki vir zgolj okostje, meso pa so dodatne vse- bine. Takšen primer je Száchalombatta, kjer ori- ginalne arheološke ostaline predstavljajo 4,16 % površine celotnega kompleksa (prim. Tabelo 8.3). V primeru Izole se je kot pomanjkljivost po- kazal obseg razpoložljivih okoliških površin, ki so potrebne za izgradnjo infrastrukture. Gre za lokacijo, ki zaradi vpetosti v urbano okolje raz- polaga z omejeno površino zemljišča, čeprav ob- seg ni pod kritično mejo 1 hektarja. V primeru Razvanja se je kot pomanjklji- vost pokazala fizična dostopnost, saj se najdišče nahaja v gozdu in na razmeroma strmem tere- nu. Te pomanjkljivosti z večjim posegom v oko- lico ni mogoče izboljšati, saj govorimo o kulturni krajini in bi takšen poseg uničil arheološko naj- dišče. V petih primerih, to so Ceršak, Rifnik, Šempeter – Antično grobišče s cesto, Šempeter – Antični park z grobnicami in Zgornja Slivni- ca, se je kot pomanjkljivost pokazala geograf- ska lokacija, vendar pa v vseh primerih govori- mo o oddaljenosti od večjega mesta v radiju 20 km. Zanimiva pri vseh teh lokacijah pa je bliži- na avtoceste, ki povečuje dostopnost do lokacij. Poleg tega je v primeru Zgornje Slivnice zanimi- va še bližina prestolnice, kar v splošnem izboljšu- je njeno geografsko lego. Ta opažanja nam naka- zujejo smer, kako izboljšati model vrednotenja z vključitvijo dodatnih meril. Z oceno 2,5 je bilo ovrednotenih 8 (18,18 %) lokacij. Arheološka najdišča Brengova, Drnovo, Jurišna vas in Podlože so pokazale pomanjklji- vost le v kategoriji oddaljenosti od večjega mesta, pri čemer ta razdalja ne presega razdalje 50 km. Pri drugih kriterijih so bile lokacije ocenjene z najvišjo oceno in so po našem mnenju zanimive z vidika razvoja podeželja. Resno pomanjkljivost smo zaznali v prime- ru najdišč Ljubljana – Mirje in Ljubljana – Jako- pičev vrt, kjer razpoložljive površine ne presežejo 1 hektarja in jih je zaradi vpetosti v urbano oko- lje ni mogoče povečati. Diskusija Analiza je pokazala, da končnega vrednotenja ne smemo gledati absolutno, temveč zahteva vsaka lokacija svojo obravnavo. To velja tudi za lokaci- je, ki so kot skupno vrednost dosegle oceno 2,25 ali manj. V tem pogledu, denimo, izstopata naj- dišče Ptuj in z njim arheološko-kontekstualno povezano najdišče Hajdina. Razvit lokalni tu- rizem in možnost povezave posameznih arheo- loških točk v celovito zgodbo nudita svojevrstne možnosti. Za ilustracijo poglejmo še primer naj- dišča. Nadalje je analiza pokazala, da je glede na naravo produkta arheološki park in pravila, ki st ud ia universitatis he re d it at i 7 | a . b r ez n ik – v r ed n o t en je a r h eo lo šk ih n a jd iš č z a u pr av lj a n je .. . 113 veljajo za oblikovanje takšnih produktov, ključ- nega pomena zadosten obseg razpoložljivih po- vršin za izgradnjo turistične infrastrukture. Pri- merjava prostorske zasnove takšnih kompleksov nam pokaže, da lahko za izgradnjo arheološke- ga parka zadostuje relativno skromen ostanek ar- heološke ostaline, saj glavnino zgodbe in dožive- tja tvorijo dopolnilni didaktični prikazi, objekti za sprostitev, rekreacijo ter gostinski in trgo- vinski objekti. Izkaže se, da je arheološka ostali- na zgolj okostje produkta, kot denimo v primeru madžarskega arheološkega parka Szachalomba- tt, kjer znaša delež ostalin le 4,16 % celotne po- vršine oziroma približno 300 kv. m. V tem pog- ledu potem nikakor ne moremo izključiti tistih naših lokacij, ki so bile v razredu obsega arheolo- ških ostalin ocenjene z najnižjo oceno (denimo 0000). Če primerjamo pomen prvega (a) in dru- gega (b) kriterija meritev, ugotovimo, da je obseg razpoložljivih površin (b) za izgradnjo arheolo- škega parka pomembnejši od obsega ohranjenih oziroma prezentiranih arheoloških ostalin (a). Poleg tega je v vseh primerih tako, da je obseg trenutne prezentacije, ki smo jo merili, manjši od dejanskega obsega ostalin, ki so pod zemljo, in se da to lastnost najdišča v mnogih primerih izboljšati. Ta analiza nam pokaže, da dejansko kriterija »a« in »b« nista somerljiva in bi bilo potrebno model izboljšati z vpeljavo ustreznih koeficientov. Ta analiza je pokazala tudi, da lo- kacije v urbanih okoljih praviloma nimajo po- tenciala za razvoj arheološkega parka, saj prav za- radi vpetosti v takšno okolje nimajo zadostnega obsega razpoložljivih površin. V raziskavi tujih primerov je večina sogovor- nikov geografsko lokacijo izpostavila kot enega pomembnejših dejavnikov uspešnosti delovanja, saj so od tega odvisne povezave z javnim prome- tom. Na splošno so večja mesta tudi sicer bolj ob- ljudena in turistično obiskana in pomenijo več- je število potencialnih odjemalcev naše storitve. To napeljuje na tezo, da sta fizična dostopnost do najdišča in geografska lokacija kriterija, ki daje- ta arheološkemu najdišču dodano vrednost, nis- ta pa ključna, razen v primeru gorskih najdišč. Tako ugotovimo, da je potrebno tudi v opazo- vanju te relacije vpeljati določene koeficiente, ki zmanjšajo pomen kriterijev »c« in »d«. Nadalje smo ugotovili, da bi bilo pri ocenje- vanju geografske lege priporočljivo meriti tudi bližino prometne infrastrukture (bližina avto- cest, javnoprometne poveze itn.), pa tudi turi- stično ponudbo, zlasti tisto uveljavljeno (denimo toplice, letovišča, športna središča itd.). Povzamemo lahko, da je podrobnejša obrav- nava posameznih lokacij, s tem pa tudi testira- nje uporabnosti modela za vrednotenje, pokazala dve posebnosti, in sicer, da merila niso somerlji- va in da bi bilo primerno model vrednotenja iz- boljšati z vključitvijo dodatnih meril. Zato naka- zujemo smer novega razvoja modela (Tabela 5). Tabela 5. Predlog za razvoj novega modela za izračun potenciala lokacije za razvoj dejavnosti arheološkega parka (Kn – kriterij; A – ocena vrednosti kriterija; a – korektorski koeficient). VREDNOTENJE Kriterij K1 K2 K3 K4 K5 K6 Kn Opis kriterija Obseg pre- zent. Razpol. po- vršine Fizična dost. Bližina mesta ? ? ? (ocena od 1 do 3) A B C D E F …n Potencial za razvoj AP ? (A*a + B*b + C*c + D*d + E*e + F*f + … + N*n) / n Zaključek V prispevku smo oblikovali model za vrednote- nje arheoloških najdišč po kriterijih, ki smo jih oblikovali glede na značilnosti, ki veljajo za ra- zvoj arheoloških parkov. Analiza posameznih lokacij z obravnavo ocen pod različnimi katego- rijami je pokazala, da končnega vrednotenja ne smemo gledati absolutno, temveč zahteva vsaka st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i ■ l et n ik 2 /2 01 4 ■ št ev il k a 1– 2 114 lokacija svojo obravnavo. Kljub temu model, ki smo ga razvili, ponuja uporabno orodje za vred- notenje lokacij. Analiza je tudi pokazala določene pomanj- kljivosti modela, ki ga bo potrebno v bodoče popraviti z ekonomskega vidika: dopolniti s ko- rektorskimi koeficienti glede na težo posamezne lastnosti lokacije in z dodatnimi kriteriji, ki vpli- vajo na potencial za razvoj turističnega produkta oziroma na njegovo uspešnost, ki bo ekonomsko upravičila investicijo izgradnje kompleksa. Summary The aim of the article was to create a model for evalua- tion of open-air archaeological sites in Slovenia for de- velopment of the archaeological park regarding the na- ture of this specific (tourism) use and management of the site. In the Republic of Slovenia the current situation in the field is a certain quota of monuments, which are due to specific conservation intervention exposed to climate, vegetation and human factors.  In accordance with the definition of the archaeological park in narrow sense of the word we have included 44 locations in the cata- logue – open air archaeological sites that we presented in past (Table 1 and 4).  In compiling the catalogue we have been interested in basic information about the site and archaeological features of the park, which are im- portant for evaluation of the developmental potential of an archaeological park activity. Appropriate tools have been developed for the evalua- tion, four criteria have been taken into account: the ex- tent of the presented unit, available area, access to the site and geographical location.  The maximum score is 3, the lowest is 1 (Table 2). An average assessment of the criteria gave an estimation of the developmental poten- tial the site for archaeological park activity (Table 3). We have found that the key criteria for evaluating the potential of the sites is the availability of the adjacent ar- eas for building the infrastructure. The extent of the ar- chaeological remains (i.e. presentation) is less important due the fact that main characteristic of archaeological park is more the presentation of archaeological past us- ing different didactic methods such as reconstructions and interactive presentations as well playgrounds, res- taurants etc. The analysis also revealed that the physical access and the geographical location provide added val- ue. A more detailed view of individual locations has shown various insufficiencies (compare Table 4), which could be improved in content, except in cases where there are some geographical specifics. The analysis has also shown that the formula for evaluation has to be improved in a sense that all factors are not equally important (on the base of economic data some correction factor has to be involved) as well that some additional factors have to be added. In that way we also suggested a possible way for the improvement of the evaluation model (Table 5). However, the analysis shown that the final evaluation should be seen not as absolute, as each location requires its individual treatment, although the approach we have developed provides a useful tool for evaluating them in general. Viri in literatura Breznik, Andreja. »Arheološki park: Dejavnost rekonstruiranja preteklosti.« Varstvo spo- menikov 41(2006): 79–99. Breznik, Andreja. »Upravljanje arheološkega parka v RS.« PhD diss., Univerza v Ljublja- ni, 2012. http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_ dela/pdfs/dr_breznik-andreja.PDF. Eagles, Paul F. J., Stephen F. McCool, and Chris- topher D. Haynes. Sustainable tourism in Protected Areas: Guidelines for planning and management. Switzerland and Cambridge: IUCN Gland, 2002. ICOMOS. »Mednarodna listina o konserva- ciji in restavraciji spomenikov in spomeni- ških območij (Beneška listina).« In Doktri- na 1: Mednarodne listine ICOMOS, edited by Jovo Grobovšek, 25–8. Ljubljana: Zdru- ženje ICOMOS/SI, 1964. ICOMOS. »Mednarodna listina o kulturnem turizmu: Upravljanje turizma na obmo- čjih dediščinskega pomena.« In Doktrina 1: Mednarodne listine ICOMOS, edited by Jovo Grobovšek, 61–7. Ljubljana: Združe- nje ICOMOS/SI, 1999. Kalin, Katja, and Darja Šter. Prebivalstvo Slove- nije 2006. Ljubljana: Statistični urad Repu- blike Slovenije, 2008. st ud ia universitatis he re d it at i 7 | a . b r ez n ik – v r ed n o t en je a r h eo lo šk ih n a jd iš č z a u pr av lj a n je .. . 115 Marasović, Tomas. Aktivni pristup graditelj- skom nasljeđu. Split: Sveučilište u Splitu; Zagreb: Arhitektonski fakultet Sveučilišča, Društvo konservatora Hrvatske, 1985. Maroević, Ivo. Uvod u muzeologiju. Zagreb: Za- vod za informacijske studije, 1993. Register nepremične kulturne dediščine (januar 2013). Http://rkd.situla.org/.