GEOGRAFSKI OBZORNIK ČEPOVANSKA DOLINA IN NJEN NASTANEK Jerica Mrak UDK911.2:551.43(497.12), UDK 551.43(497.12) ČEPOVANSKA DOLINA IN NJEN NASTANEK Jerica Mrak, Cepovan 152, 65253 Cepovan, Slovenija Članek opisuje Čepovansko dolino, ki je največja suha do- lina v Sloveniji in ena najbolj znanih v svetu. Njen nastanek je povezan z razvojem porečja Soče in še danes zbuja po- zornost zaradi obvisele lege nad dolino Idrijce. Podrobne- je je predstavljen severni del doline. UDC 911.2:551.43(497.12), UDC 551.43(497.12) CEPOVAN VALLEY AND ITS GENESIS Jerica Mrak, Cepovan 152, 65253 Cepovan, Slovenia The article describes the Cepovan Valley, which is the largest dry valley in Slovenia, and one of the well-known valleys in the world. The forming of the valley is closely connected to the development of the Soca river basin, while the valley it- self still attracts attention due to its elevated position above the Idrijca valley. The northern part of the valley is presen- ted in detail. Čepovanska dolina je največja suha dolina v Sloveniji. Je del srednjega Posočja. Dostopna je z več smeri: najbolj prometna je povezava z Novo Gorico, manj pomembna je zveza z Mostom na So- či, krajevne ceste pa vodijo še iz Trebuše in Ajdovš- čine prek Trnovskega gozda in Lokev ter iz Nove Go- rice prek Banjške planote. Čepovanska dolina deli Banjško planoto od Trnovskega gozda. Zajedena je od 300 do 400 m globoko v apnenčaste in dolomit- ne sklade in se v dolžini 1 6 km razteza od Speho- vega Brda nad Slapom ob Idrijci do Fobškega kala nad Grgarjem. V zgornjem, severnem delu ima naj- prej smer sever-jug, sredi Puštal pa se obrne v smer severovzhod-jugozahod. Na severu dolina v višini Slika 1: Cepovan je osrednje naselje v osrčju Čepovanske doline. Pripadajo mu številni zaselki, ki ležijo severno in južno od njega. Naselje ima vlogo središčnega kraja. K temu so veliko prispevali tovarna pohištva, pošta, osnovna šola in zdravstveni dom, ki domačinom nudijo osnovne možnosti za življenje, ter sama lega vasi in ugodne cestne povezave z ostalimi naselji. (Foto: M. Bažato.) 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Cepovan je imel leta 1991 le še 340 prebivalcev. Naselje je stisnjeno na dolinsko dno, med strma, z gozdom porasla pobočja visokih kraških planot. (Foto: J. Mrak.j 551 m obvisi kot odrezana iznad spodnje doline Idrij- ce. Do bližnje vasi Vrata se dno doline najprej dvig- ne skoraj do 600 m, kjer je tudi najožje. Od tu se še vedno dviga do osrednjega in hkrati najvišjega Preglednica 1: Spreminjanje števila prebivalcev v Cepovanu med letoma 1869 in 1991. Leto Število prebivalcev 1869 3117 1880 3069 1890 3097 1900 3177 1910 3231 1931 2730 1948 2128 1953 2149 1961 1827 1966 1540 1971 535 1981 483 1991 430 (od 635 do 641 m) ter najširšega dela pri naselju Dol. Šele tu se prevesi navzdol proti naselju Čepo- van (596 m), ki je dolini dalo ime. Do sem je doline 7,2 km, od tu do južnega zaključka doline v višini 451 m, ob prehodu v Grgarsko kotlino, pa še 8,8 km. Na pregibu, kjer se pobočja doline, ki so strma in dokaj nerazčlenjena, na zgornjem robu zravnajo v za- krasele planote, je Cepovanska dolina široka 2 km, medtem ko je dno široko le nekaj 100 m. Cepovan je osrednje naselje doline. Leži v nje- nem osrčju, razpotegnjeno vzdolž ceste. Vsa ostala naselja imajo značaj zaselkov. To so Puštale, Vrata, Dol, Podčepovan, Drage in sodijo v okvir krajevne skupnosti Cepovan. Puštale so južno od Cepovana, ostala štiri naselja pa severno. Cepovan je imel le- ta 1991 le še 430 prebivalcev, kar je komaj ena sed- mina prebivalcev leta 1 869 (4, 6). Po 2. svetovni vojni je prišlo do največjega upa- da števila prebivalcev zaradi odseljevanja v Novo Gorico. Posledica tega so številne zapuščene doma- čije in neobdelana zemlja. Vir za preživetje sta bi- la pred vojno živinoreja in gozdarstvo, danes pa je 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK nekmečki del prebivalstva večinoma zaposlen v to- varni pohištva Cepovan. Cepovanska dolina zbuja pozornost geomorfo- logov predvsem zaradi izstopajoče globoke vreza- nosti v sosednji kraški planoti in izrazite obviselosti nad dolino Idrijce. Je eden najlepših dokazov za ob- stoj rečnega sistema, ki ga danes ni več. V zgornjem in srednjem Posočju so se morale pred geološko se- danjostjo zgoditi torej velike spremembe. Zato so Ce- povansko dolino raziskovali mnogi znanstveniki (2, 3 in 5). Kossmat, VVinkler in Melik so skušali ugoto- viti, katera reka je zmogla izdolbsti v kraške plano- te tako obsežno dolino, ne da bi od nje ostal vsaj manjši rečni tok. Kossmat (5) je najprej menil, da je dolino izoblikoval levi pritok Soče, ki je tedaj že te- kla v svoji sedanji dolini, pozneje (5) pa se je pri- družil drugim avtorjem in pripisal Cepovansko doli- no stari Soči. Po njegovem mnenju naj bi vrezova- nje Cepovanske reke potekalo istočasno s počasnim dviganjem celotne trnovske grude ob idrijskem pre- lomu. To dviganje naj bi bilo v severnem delu neko- liko močnejše in zato naj bi se tam reka globlje vre- zala v planoto. Ker je v osrednjem delu Cepovanska dolina najvišja, je bil Kossmat mnenja, da je vzpo- redno z dviganjem potekalo tudi antiklinalno izbo- čenje trnovske plošče. Značilna je globina vrezano- sti doline v sosednje planote in ta je največja v Pu- štalah, kjer dolina spremeni smer, najmanjša pa na Vratih. Povprečna globina je 380 m. Winkler se je strinjal s Kossmatovo razlago o na- stanku doline, vendar naj bi po njegovem vlaška oro- geneza na prehodu iz pliocena v kvartar povzroči- la svodast dvig srednjega dela Cepovanske doline, prekinitev rečnega toka in pretočitev Cepovanske re- ke (5). Melik (5) je bil drugačnega mnenja. Cepovansko dolino naj bi izdolbla reka, ki je izvirala nekje v Bo- hinjskih gorah oziroma v južnem delu Julijskih Alp. Zaradi 420 m visokega prevala pri Plavah (med Sa- botinom in Korado) naj bi predhodnica današnje So- če odtekala proti jugozahodu čez Brda in ne proti jugu čez Cepovansko dolino, kot je menil Kossmat. Na osnovi reliefnih značilnosti in hidrografskega raz- voja ob srednji Soči je postavil domnevo, da je Ce- povansko dolino izdolbla konsekventna, s Sočo med Mostom na Soči in Plavmi skoraj vzporedna re- Slika 3: Cepovanska dolina ločuje Banjško planoto (na levi, zahodni strani) od Trnovskega gozda (na desni, vzhodni strani). V ozadju se vidijo Julijske Alpe. (Foto: J. Mrak.) 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK ka. Obilo vode, ki je potrebno za nastanek take do- line, naj bi Cepovanska reka zbirala v porečjih da- našnje Bače, Cerknice in Idrijce. Po Melikovih izra- čunih naj bi rečna erozija trajala 5,5 milijonov let. Habič (3) meni, da je glavni vzrok za nastanek in pretočitev Cepovanske reke tektonika. Reka naj bi se sprva zarezala v široko, uravnano površje, pre- krito s peski in prodi. Dvig Trnovskega gozda in ce- lotnega Lokovca pa naj bi povzročil pretočitev te re- ke k zastajajoči Tolminski kotlini in od tam po Soški dolini proti Solkanu. Manjše stopnje in police v dnu doline naj bi nastale z različnim dviganjem blokov po prekinitvi hidrografskih procesov. Najbolj značil- na stopnja je nad Cepovanom, ob prečnem prelo- mu Avče-Dol. Habič (2) se strinja z Melikovo razla- go reke, ki naj bi vodo zbirala v porečjih današnje Bače, Cerknice in Idrijce. To naj bi potrdile tudi ana- lize starejšega rečnega proda, ki so ga našli na dnu Cepovanske doline in na robnih policah v Lokovcu. Voda naj bi iz Idrijskega in Cerkljanskega hribovja prinesla kremenove prodnike, slabo zaobljene rožen- ce in rdečkaste peščenjake. Omenjeni nanosi pa ne zanikajo možnosti, da je nekoč morda Soča tekla po Čepovanski dolini. Habič v nasprotju z Winklerjem meni, da je nagnjenost dolinskega dna proti severu in jugu posledica krajevnih erozijskih in korozijskih procesov. Govori tudi o izoblikovanju razmeroma ši- rokega, ploskega dolinskega dna v osrednjem delu in ga povezuje z morfogenetskim preoblikovanjem neposredno pred pretočitvijo. Habič tudi primerja po- vršja v ozkem hrbtu med Cepovansko dolino in do- lino Trebuše. Hipsografske značilnosti so v tem de- lu precej bolj skladne z dnom Cepovanske doline in nagnjenost tega slemena je prav nasprotna, kot je nagnjenost Lokovca na drugi strani doline. Morfološ- ka analiza slemena med Cepovansko dolino in Tre- bušo je pokazala, da pripada površje slemena v vi- šinah nad 850 m v resnici eni od teras Cepovanske reke, ki je pred intenzivnejšim poglabljanjem izde- lala širše dno v severnem delu med Lokovcem in Tre- bušo. O takšni naravi površja v višinah med 800 in 850 m priča tudi obsežen nanos rečnega proda, ki je ohranjen v Lokovcu v kraško preoblikovani pokra- jini ustrezne erozijske terase. Sleme med Cepovan- sko dolino in Trebušo je v tej dobi predstavljalo do- linsko dno pritokov Cepovanske reke ob severnem Slika 4: Severni zaključek Cepovanske doline (v ospredju) obvisi nad spodnjo dolino reke Idrijce (v ozadju). (Foto: J. Mrak.) 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK vznožju Trnovskega gozda. V smeri proti Lokvam in Velikemu Vrhu (1 1 85 m) so ohranjene nad Lažno viš- je terase oziroma nivoji, ki se ujemajo s tistimi v Lo- kovcu. Cepovanska reka (7) je izdolbla dolino skozi kred- ne, jurske in zgornjetriasne apnence in dolomite. Zgor- nji in osrednji del Cepovanske doline sestavlja v ce- loti skladovit in masivni dolomit, ki leži v dolgem pa- su med Trnovskim gozdom in vzhodnim delom Banjš- ke planote. Pri Dolenji Trebuši je ta pas ob idrijskem prelomu vodoravno premaknjen in se nadaljuje na Šentviški planoti. Omenjeni dolomit je svetlo do tem- no sive barve, skladovit, z debelino plasti od 20 cm do 2 m. Ponekod je vrhnji del dolomita masiven. Ne vsebuje fosilnih ostankov in glede na lego verjetno pripada noriju. Njegova debelina znaša oko- li 1000 m. Pri Cepovanu prehajajo pobočja proti Lo- kovcu v skladovit mikritni in oolitni apnenec z vlož- ki apnenčeve breče. Vzporedno s tem pasom se vle- če iz Trnovskega gozda pas s skladovitim mikritnim in oolitnim apnencem in se nadaljuje proti Kalu nad Kanalom. Pretežen del Puštal sestavlja grebenski ap- nenec s koralami in hidrozoji. Tu se končajo kamni- ne jurske starosti. Južni zaključek doline pa se zaje- da v kamnine spodnje krede, ki jih v ozkem pasu pred- stavljajo mikritni in oolitni apnenec ter širši pas skla- dovitega mikritnega apnenca. Pri prehodu v samo Grgarsko kotlino pa je skladoviti rudistni in mikritni apnenec. Vsi omenjeni pasovi prečkajo južni del Ce- povanske doline v smeri severozahod-jugovzhod. Ob- močje Cepovanske doline prečka več prelomov di- narske smeri, ki so nastali v pliocenu. Prelomi alp- ske smeri so manj izraziti in so nastali že v triasu, v juri pa so bili zopet aktivni. Skladi dolomita in ap- nenca vpadajo v smeri proti zahodu, kar ima za po- sledico razliko v kamnitosti vzhodnega in zahodne- ga pobočja doline. V južnem delu pa je jugozahod- na smer vpada skladov. Naklon vpada skladov se giblje med 10 in 45 stopinj. Najbolj zanimiv del Cepovanske doline je njen zgornji del, kamor štejemo območje od Podčepova- na do severnega zaključka doline skupaj s pobočji do pregiba v zakraselo Banjško planoto na zahod- ni strani, oziroma do slemena, ki loči Čepovansko dolino od doline Trebuše na vzhodni strani. Poboč- ja dokaj simetrične doline so razmeroma malo raz- členjena, zato pa je dno doline zaradi zakraselosti tem bolj. Še pred začetkom zakrasevanjem ga je os- tanek proti severu tekoče reke znatno poglobil. Za- to se dno brez izrazitejših preskokov spušča vse do njenega zaključka. Na razdalji 5 km, od Podčepo- vana do zaključka doline, se spusti s 640 m na 551 m nadmorske višine, kar predstavlja 89 m višinske raz- like. Naklon pobočij je od 15 do 35 stopinj, strmi- na pa narašča od vznožja proti vrhu pobočja. Za- radi takih strmin je izraba zemljišča otežkočena in omejena samo na ožji dolinski pas, medtem ko po- bočja prerašča smrekov in bukov gozd, ki hkrati igra pomembno vlogo pri zmanjšanju erozijskih procesov. Kraški značaj dajejo dolini vrtače, brezna in ob- časni kraški grezi (1), ki kažejo na aktivne kraške pro- cese pod preperelino. Vrtače, ki so pretežno skleda- ste oblike, so v dnu doline. Globina vrtač ne prese- ga 3 m in nobena nima večjega premera od 50 m. V tlorisu prevladujejo nepravilne ovalne oblike. Do 2. svetovne vojne so dna vrtač večinoma obde- lovali, zemljišče pa delno očistili kamenja, o čemer pričajo kamniti zidovi in groblje ob njihovem robu. Na omenjenem območju so tri manjša brezna. Kamnitost je v zgornjem delu Cepovanske doli- ne prisotna po vsej dolini, vendar so razlike v pogo- stosti in velikosti živoskalnih površin. Opazna je izra- zita razlika med vzhodnim in zahodnim pobočjem. Zahodno pobočje je precej bolj kamnito kot vzhod- no, kar je nedvomno posledica geološke zgradbe. Vzhodno pobočje, ki je skladno, povzroča kamnitost le na tistih krajih, kjer se naklon skladov in naklon pobočja ne ujemata in zato pogledajo čela skladov na dan. Tu se ponekod pojavljajo razčlenjeni kam- niti bloki oziroma skalovje, ki so bržkone posledica večje krajevne odpornosti kamnine. Največja kam- nitost je vrh pobočja, tik preden se pobočje prevesi v planoto, npr. nad Frato, kjer so nastale manjše skal- ne stopnje, visoke tudi več kot tri metre, in samostoj- no stoječi skalni bloki. Pogost pojav pod njimi so na površju raztresene različno velike skale, ki so se ver- jetno odlomile od matične kamnine v periglacialnih razmerah. Iz tega sklepamo, da imamo opravka z ne- ko vrsto blokmerov. Gostota skalovja se po poboč- ju navzdol zmanjšuje in se po približno 150 m po- vsem razredči. Skladna stran doline je na dnu bis- tveno manj kamnita od zahodne polovice dna. Zna- čilno pa je, da v zgornjem delu zahodnih pobočij ni pojava blokmerov, kar je bržkone bolj litološki, kot pa podnebni vpliv. Površinsko tekočih voda v zgornjem delu Cepo- vanske doline zaradi kraškega značaja površja ni. Kljub temu, da je dolina tu*ozka in manj primerna za življenje kot v osrednjem delu (okolica Podčepo- vana in Dola), je vseeno poseljena. Vzrok je zago- 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Grapa, ki jo je v gozdno pobočje Slika 6: Vrh pobočja na vhodni strani doline je skalovje, Cepovanske doline zarezal občasni studenec. verjetno posledica tudi večje krajevne odpornosti kamnin. (Foto: J. Mrak.) (Foto: J. Mrak. j tovo pojav vode, ki je posledica geološke zgradbe. Na vzhodnem skladnem pobočju doline se namreč pojavljajo občasni in stalni studenci in tokovi, med njimi so nekateri zarezani precej globoko v poboč- je. Občasni izviri oživijo le ob večjih nalivih, ko pa- davine trajajo več dni. Izvir se prične kot manjša ja- ma v tleh, iz katere privre voda. Ob nalivih se voda steka proti dnu in ponikne. Le v redkih primerih pri- de do poplavljanja. Stalne izvire uporabljajo za za- jetja pitne vode. Na razdalji 5 km se tako zvrsti 15 iz- virov na nadmorski višini med 600 in 850 m. Zahod- na stran doline je neprimerno bolj suha, kar je spet posledica že opisane geološke zgradbe. Podobnih dolin kot je Cepovanska, je v svetu ma- lo. Zato si zaluži vso pozornost in skupaj z ostalimi znamenitostmi tega predela Slovenije (Smrekova dra- ga, Lokve, Paradana, Banjška planota itd.) vabi k obi- sku. 1. Gams, I. 1973: Slovenska kraška terminologija. Ljubljana. 2. Habič, P. 1968: Kraški svet med Idrijco in Vipa- vo. Ljubljana. 3. Habič, P. 1984: Novo vrednotenje tektonskega ob- likovanja reliefa v zahodni Sloveniji. Geografski vestnik LVI. Ljubljana. 4. Krajevni leksikon Slovenije. Zahodni del. Ljublja- na, 1968. 5. Melik, A. 1956: Pliocenska Soča. Geografski zbornik IV. Ljubljana. 6. Statistični popisi prebivalstva za leta 1971, 1981 in 1991. 7. Tolmač geološke karte 1:100.000, listi Tolmin in Videm. Beograd, 1986. 9