Kmetf in osrfali poklici v Sloveniji Važnost kmečkega stanu prihaja v današnjih razburljivih časih do najbolj vidnega izraza, kajti baš v kmečkem stanu se nahaja vir narodne moči in odpora v gospodarskem in nacionalnem oziru. Mnogi temu dejstvu oporekajo s pripombo, da kmečki stan že z ozirom na številnost, še bolj pa na gospodarski položaj ne zavzema v narodnem življenju tistega mesta, ki smo ga v prvem stavku navedli. Radi tega stališča se nam zdi potrebno, da to vprašanje razširimo, naslanjajoč se pri tem na uradne številke, zbrane v knjigi »Gospodarska struktura Slovenije«. Ti podatki so se zbrali na podlagi ljudskega štetja. V prvi vrsti nas zanima delež kmečkega prebivalstva, ki znaša še vedno 60.35% celokupnega prebivalstva Slovenije. Področja, kjer prevladuje kmečki stan (70%) in kjer upravičeno lahko govorimo o Slovencih kot kmečkem stanu, so na vzhodu in jugovzhodu Slovenije. Sem spada Prekmurje, Slovenske gorice, Kobansko, večji spodnji del Dravskega polja, Haloze, vse porečje Dravinje z južnovzhodno stranjo Pohorja, Mislinjska dolina pa ves hriboviti pas med celjsko kotlino in Mislinjsko, odnosno Šaleško dolino na eni strani ter ljubljansko kotlino na drugi strani. Proti jugu pre"laduje krnečki stan v V3em predelu med Savinjo, Voglajno, Savo in Sotlo, po ogromni večini tudi po vsem Dolenjskem z Belo Krajino, prav močno tudi še na Kočevskem, okrog Ribnice in na bloški planoti vse do Ljubljanskega barja. V teh kmečkih predelih stopajo v ospredje izključno kmečka področja z nad 90% kmečkega stanu. Taki predeli so Prekmurje, Slovenske gorice, Dravsko polje, Haloze z nadaljevanjem ob Dravinji, vzhodno Pohorje, Sotelsko ter Bela Krajina. Kmečka področja s krepkim obrtnim deležem so v porečju zgornje Savinje, večina gorenjskega kmečkega podeželja, gozdnata Notranjska in do neke mere Kočevsko. V industriji in obrti je zaposlenega okrog 19.49% prebivalstva, od žagarstva in lesne industrije živi 3.43% prebivalstva, od kovinske obrti 3.65%, v tekstilni industriji okrog 1.37%, v rudarstvu 2.4%, v prometu je pa zaposlenih okrog 3.96% prebivalstva. Izrazito industrijska področja so Jesenice, Kranj, Domžale, Kamnik; rudarska področja so Trbovlje, Mežiška dolina. Obrtnoindustrijske okolice so okrog Ljubljane, Celja in Maribora. Gorska področja so severno Pohorje in Karavanke. Gospodarska različnost Slovenije je torej zelo velika, kar nam pove že gornji površni pregled zaposlenosti v Sloveniji. Na tako malem prostoru malokje najdemo toliko razlik v gospodarstvu. Zato je zelo težko podajati smernice za izboljšanje življenjskih prilik našega ljudstva. Zelo veliko število je tudi takih, ki so po imenu sicer kmetje, toda žive vendarle od industrije, rudarstva ali obrti, in je v tem oziru zelo težko določiti, kam se naj ti ljudje uvrste. Povezanost kmečkega stanu z ostalimi poklici Pri toliki različnosti prebivalstva v Sloveniji ni mogoče ločiti kmečkega stanu od drugih poklicev, kot to mnogi mislijo, kajti kmečki stan je na druge stanove in poklice vezan s tisočerimi vezmi, in obratno. Vez med kmečkim stanom in ostalimi stanovi je pa v glavnem v neusahljivem viru svojega dotoka kmečkega stanu v druge poklice in stanove, ki sprejemajo odvišek kmečkega prebivalstva ter se ob njem prerajajo in pomlajujejo. Vez, ki veže kmečki stan z drugimi stanovi in poklici, ni torej samo v gospodarskih koristih, ampak predvsem v krvi in srcu. Ta vez bo vedno ostala in bo vsak poskus ločiti kmečkf stan od drugih stanov brezuspešen. JNauk za kmečki stan ob koncu tega našega pregleda je, da se v polni meri zaveda svoje pomembnosti (že z ozirom na število) v slovenskem narodnem telesu in da temu primerno povsod uveljavi svojo voljo. Prav posebno je to potrebno v krajih, kjer prevladuje kmečko prebivalstvo. Tu naj občina pa tudi okrajna glavarstva uravnajo vse svoje delo tako, da bo v poln prid kmečkemu ljudstvu. Možnost uveljaviti to načelo imajo (posebno na občini) tudi kmetje sami, za kar je pa potrebna sloga in gospodarska povezanost v zadrugah. Da je gospodarsko stanje v nekaterih krajih tako slabo, so si dostikrat krivi kmetje sami, ki se za vsako malenkost grizejo in sovražijo med seboj, namesto da bi se združili, predvsem na gospodarskem polju, od česar bi imeli korist vsi. Ljudje so še vedno mnenja, da jim mora ob vsaki priliki priti oblast na pomoč in se i^življajo ter zanašajo samo na prošnje ter podpore, namesto da bi segli po prvi in najuspešnejši samopomoči. S tem bodo pri drugih stanovih in poklicih vzbudill tudi spoštovanje do kmečkega stanu, ki še vedno tvori hrbtenico slovenskega naroda. Zaman bodo kmetje govorili o potrebi spoštovanja kmečkega stanu, dokler ne bodo tega spoštovanja z delom in zadružnim zgle- dom vzbudili sami. Če ne bo prave ljubezni in zadružnega duba med nami, bodo drugi stanovi in poklici vedno s prezirom gledali na kmečki stan. Vedno se bodo ptmavljali primeri, ko bo kmečki sin, postavljen na višje mesto, v svoji nadutosti od podrejenih kmečkih ljudi zahteval, da ga nazivajo z velespoštovani itd. Zdravilo zoper take pojave je pa le globoka kmečka samozavest, sloneča na pravilni kmečki vzgoji v domači hiši, domači vasi in domači občini. Zato kmečki stan spoznaj samega sebe, zavedaj se važnosti, ki jo igraš v slovenskem narodnem občestvu, spoštuj sam sebe pa te bodo spoštovali tudi drugi. Dokler se bo pa kmet sam zaničeval, hodil upognjene glave in hrbta pred drugimi stanovi, se bo zaman skliceval na važnost svojega stanu!