■shaja
vsak masac enkrat.
Uredništvo In uprav* nlltvo Je v Šeienbur* govi ulici 3|l.

'v.'"P'- -r
f
k 1
Oglase se raCuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni uredniki Ivan Petkoviek.
Glasilo Pokrafinske zveš® društev hišnih posest!, ov Sit eniio v Ljubljani«
Štev. 8.
Ljubljana, 20. avgusta 1922.
leto II.
Temeljno načelo davčne reforme.
Novi davčni sistem, ki ga nameravajo pri nas uvesti in katerega načrt je izdelala posebna komisija finančnih strokovnjakov je kombinacija dveh sistemov: si-»tema objektnih in sistema subjektnih đavfcov.
Sistem objektnih davkov obsega 5 davčnih točk in sicer:
1.	davek na zemljišča; 2. davek na poslopja; 3. davek na podjetja in delavnice; 4. davek na obresti in rente in 5. davek na pridobitek od dela. Sistem subjektnih davkov pa ima dve obliki: 1. davek na dohodek in 2. davek na premoženje.
Razen tega obstoji še posebna davčna oblika, ki obsega glavne točke obeh sistemov in to je davek na podjetja, ki so zavezana javno polagati račune.
A. OBJEKTNI DAVKI.
Davčni temelj je čist dohodek davčnega objekta. Davčna stopnja pri fundiranih dohodkih je večja kot pri nefundira-nih. V glavnem so obdržane vse davčne oblike, ki tudi danes obstoje v posameznih krajih naše države; dobili so samo ime in drugačno so razvrščeni.
1.	Davek na zemljišča. Ta temelji na katastrskem čistem donosu, ker odgovarja najboJjše zahtevami finančne vede in ker se dejansko uporablja v najkulturnejših delih naše države, namreč v Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji, Sloveniji in Dalmaciji. Opuščen je kataster po vrednosti, ki je doslej obstojal v Bosni ali tako, da se bodo tudi njegovi dobri podatki uporabili. V Srbiji in Črni gori bo treba vpeljati kataster. Posebna komisija določi lestvice katastrskega čistega prinosa na temelju že obstoječih lestvic z uporabo več množi-teljev in z ozirom na gospodarske! razmere v 1. 1919 do 1922. Ta komiisja bo sestavljena iz polovice narodnih poslancev, ki jih izvoli skupščina in iz polovice strokovnjakov, katere določijo finančni, poljedelski in minister za gozdove in rudnike. Te lestvice čistega prinosa se raztegnejo tudi na Bosno in Hercegovino, a po končanem premeru tudi na Srbijo in Črno Goro. Dotlej pa bodo plačevali zemljiški davelc po začasnih dokladah, katere uredi po gornjih načelih finančni minister. Višina katastrskega čistega prinosa ni limitirana, ali po približnih računih bi bila 300 do 400 kratna od temeljnega čistega donosa v krajih, kjer je ta določen v kronah.
2.	Davek na poslopja. Uvede se splošna davčna obveznost za vsa poslopja, ki so pripravna za stanovanja. Temelj je čisti dohoddk po dejanski najemnini. Ne-najeta stanovanja se izravnavajo z dejansko v najem danimi stanovanji. Na čisti dohodek odpade davčna stopnja 30 odstotkov. Na kmetih za manjša stanovanja do 5 sob, se plača davek po številu oddelkov, računajoč za vsakega 30 Din. davka. Oprostitve po današnjih zakonih ostanejo v glavnem še vnaprej.
3.	Davek na podjetja in delavnice obsega trgovino in vsak drugi špekulativni posel in podjetje, potem industrijo in obrti in izredno eksploatiranje zemljišč. Semkaj ne spadajo samo stalni posli brez kapitala (odvetniki, zdravniki itd.). Ugo-tovljisn je na čistem dohodku po dejanskem zaslužku ,kair se ugotovi ali s pomočjo knjig ali po svobodni ocenitvi davčnega odbora. Dosedaj običajne omejitve v ocenitvi so opuščene. Ravno tako je opuščeno tudi kontingentiranje. Tako bo to najproznejša davčna oblika. Davčna stopnja 10 po sto.
4.	Davek na obresti in rente obsega ne samo dohodek od denarnega dohodka ali denarne rente, ampak tudi vse druge dohodke, katere ne zadene nobena druga davčna oblika. Tukaj se bodo obdavčile posebno rente od zemljišč, ki nastanejo vsled zakupa od davka na zemljišče oproščenih ali z istim davkom nezadostno obremenjenih objektov. Določene so močne garancije za popolno izplačilo tega davka. Davčna stopnja je 10 od sto, pri vdovah in osebah pod varuštvom 5 od sto, ako jim letni dohodek ni večji od 10.000 dinarjev.
5.	Davek na pridobitek od dela. Ta davčna oblika je bifurcirana. Deli se na samostojne poklice in na delo iz službenih odnošajev. Prvi se tretira kol podjetja in delavnice ali pride pod milejšo stopnjo 5 po sto in zadnji ima svoje posebne določbe, ki se v glavnem razlikujejo od drugih davčnih oblik v tem, da davčnemu temelju služi redno procentno stanje, a davčna stopnja je tako nizka (2 od 100), da skupno z dohodnino le neznatno presega državno obremenitev iste kategorije davčnih zavezancev. Semkaj so vzeti tudi dohodki članov upravnih in nadzorstvenih odborov pri akcijskih družbah ali z davčno stopnjo 15 od sto.
R. SUBJEKTNI DAVKI.
1. Dohodnina temelji v glavnem na dosedanjih načelih te vrste davka t. j. za-
konske določbe, ki so doslej obstojale v Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji, Sloveniji in Dalmaciji in je razširjena na Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro. Dohodki se kumulirajo po številu članov gospodinjstva (rodbine). Ta davčna tehnična olajšava se uvaja, ker se razien dohodkov od zemljišč jemljejo v račun dohodki tako, kakor so bili podlaga za objektne davke, pridodavši od davka oproščene dohodke, a od glavnega zneska se odbijajo osebne obremenitve. Dohodek od zemljišča se p tri računa z usporeditvijo z dejanskimi zakupi, pridodavši pri lastnikih zemljišč še presumptivni zaslužek zakupca. Piri prodaji gozdov se deli vsota dohodkov po turnusih, za katere je bilo sekanje prodano.
Najvažnejša novost je davčna stopnja, katera se vzpenja v začetku hitro, poznejše pa s slabejšo progresijo od 2 do 15 odstotkov. Za davčne zavezance z večjim številom družinskih članov so določene olajšave.
2.	Davek na premoženje. Tej obliki je samo ime davek na premoženje, ali v stvari se vsled svoje nizke stopnje od 0.5 do 15 pro mille plača iz dohodka, pa je z ozirom na to samo suplementarni del davka na dohodek, v kolikor močnejše obremenjuje fundirane dohodke in one davčne objekte, ki ne dajo toliko dohodkov, da bi bili zadostno obdavčeni po dohodku in z davkom na dohodek. V davčno osnovo se vštejejo vsi deli premoženja, torej tudi tisti, od katerih se plača davek po dohodku, pa tudi oni, od katerih se ne plača noben davek. Oproščeno je pohištvo, obleka in podobni predmeti premoženja. Dolgovi se ne uračunavajo v ta davek.
Davčna stopnja je progresivna od 0.5 do 15 pro mille. Za davčne zavezance z večjim številom druž. članov so olajšave kot pri dohodnini.
Davčna podjetja zavezana na javno polaganje računov. Z gornjim davkom se pridružuje kot posebna davčna oblika davek na podjetja, zavezana na javno polaganje računov. Ker obsega vse dohodke in premoženje, tudi ne bi bila posebna davčna oblika, ampak samo poseben način obdavčenja gotove skupine gospodarjev. Ta posebna oblika j dovoljno utemeljena s tehnično lahkostjo pri nakladah in plačilu davkov, potem z močnimi fiskalnimi interesi, ki ne dovoljujejo, da se pri najmočnejših davčnih subjektih davčni dohodki pokrijejo, kakor se to dogaja pri posameznikih.
Kot začetna točka za praračimanjo davčne osnove služi bilanca, od katera se odbijejo samo tisti dohodki, ki so tangirani že s katero drugo davčno obliko ali so oproščeni s posebnim zakonom. — Izdelujeta se dva davčna načrta: eden po čistem dohodku, na katerega se namreč nanaša progresivna davčna lestvica po rentabiliteti od 10 do 20 od sto na industrijska podjetja in od 10 do 25 odstotkov na vsa ostala podjetja. Zadruge, ki so članice glavne zadružne zveze, so popolnoma oproščene od davka, a druge zadruge plačajo po milejši davčni stopnji. Drugi je davčni načrt po čistem premoženju, na katerega se nanaša progresivna davčna lestvica tudi po rentabiliteti pri prvi kategoriji od 4 do 10 od sto, a pri drugi 8 do 12 od sto. Predvidena je tudi omejitev občinskih bremen za davčne zavezance po tej obliki. Formalni del zakona vsebuje določbe o obvezni davčni prijavi, o pristojnosti davčne oblasti, o pravu prosilca, potem o zastarelosti in o kaznih v davčnih krivicah ali vsled neobdrževa-nja davčnih določb in prehodna navodila.
Ta zakon bi imel stopiti v veljavo s 1. januarjem 1924 leta.
Toj je torej kratek obseg tolikokrat napovedane davčne reforme in izjednačenje direktnih davkov, kateri načrt je izdelala posebna strokovnjaška komisija. Odkrito povemo, da nismo veliko pričakovali od davčne preosnove, a da nas bode, posebno hišne posestnike tako močno udarila, to pa presega vsako dopustno mejo obdačenja. Hišno-najemniški davek, ki je bil vže dosedaj kot avstrijski davek, pravi evropski škandal, se poviša še za celih 4% in razne nove doklade. — Zraven pride še davek na premoženje, ki bode zlasti krivičen za hišne posestnike. Na prvi pogled se vidi, da pri reformi niso sodelovali prav nobeni strokovnjaki, temveč uradniki, ki so razne bivše avstro-ogrske davke prekrstili na srbska imena in jih za gotove odstotke povišali. Za tako delo pa ni treba biti strokovnjak. Prizadetih gospodarskih krogov pa ni nihče vprašal poprej za mnenje in jim ni bila dana možnost, da bi vsaj stvarno uveljavili svoje pomisleke in ugovore. Sedaj pa hoče zakonodajni odbor po skrajšanem postopanju to famozno davčno reformo uzakoniti in nas za dolgo dobo let kruto obremeniti. Gospodje poslanci, to ne bode šlo gladko in zahtevamo, da vprašate poprej nas davkoplačevalce, p redno glasujete za taka nova bremena. Naše organizacije pa poživljamo, da se takoj pripravijo za odpor v obliki protestnih shodov. V prihodnji številki spregovorimo natančneje o novem hišnem davku.
K norni pravnu.
Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani je pod št. 363/22 ministrstvu za socijalno politiko v Beogradu k novemu stanovanjskemu pravilniku predložila sledeče predloge in zahteve:
Glasom člena 10 zakona o stanovanjih z dne 30. decembra 1921, Služb. No--jiod ouiefioos ez .naijsiuiui of 'ts 0ui.\
tiko pooblaščen, da predpiše potrebe« pravilnik z natančnejšimi določili za izvrševanje stanovanjskega zakona. Tudi drugi členi, kakor tretji, šesti, ne določajo natančnega postopka v stanovanjskih zadevah, temveč je večinoma vse to prepuščeno vpoštevati pri sestavi pravilnika. Ker novi stanovanjski zakon hišnih posestnikov nikakor ni zadovoljil, oziralo se ni niti na najpravičnejše želje, je organizacija hišnih posetnikov na skupnem posvetovanju sklenila, da se trdota stanovanjskega zakona omili vsaj v pravilniku, ki se sedaj izdeluje. Udruženje vlastnika zgrada v Beogradu je svoje zahteve predložilo direktno gosp. ministru za socijalno politiko in ravno tako tudi društvo kuče-vlastnika v Zagrebu. Društvi kučevlastni-ka v Splitu in Novem Sadu pa sta poslali svoji predstavki pokrajinski zvezi v Ljubljani s pozivom, da ju skupaj z našimi predlogi predložimo v blagohotno vpošte-vanje. Prilagamo tudi prepis spomenice društva kučevlastnika v Zagrebu. K temu se usojamo predložiti naše splošne zahteve, ki naj jih ministrstvo smatra kot naše minimalne zahteve, od katerih ne smemo odstopiti. V neštetih naših spomenicah, vlogah, prošnjah itd. smo stvarno dokazali krivice, ki se gode hišnim posestnikom, stavili svoje predloge, katere bi vlada lahko vpoštevala in bi se pri tem stanovanjska beda popolnoma nič ne povečala. A naš položaj se je v pravnem oziru z vsako novo naredbo vedno samo poslabšal. Zato je neobhodno potrebno v pravilniku hišnim posestnikom zagotoviti:
1.	Da sami po svoji izberi določijo najemnike, katere ima stanovanjska oblast potem samo odobriti.
2.	Da ima hišni gospodar vedno pravico se vseliti v svojo hišo in, ako njegovi otroci vsled poročitve rabijo stanovanje ali sa preselijo v dotični kraj, imajo isto-tako pravico do posebnega stanovanja v posestnikovi hiši. Jednako tudi posestnikovi stariši, če so ti do stanovanja v do-tičnem kraju opravičeni. Pasti mora tudi izjema, da dotični, ki je hišo kupil po 1. januarju 1916 nima pravice do stanovanja v hiši. To je v narodnem oziru za nove hišne posestnike velika krivica, ker marsikateri tujec bi bil pripravljen svojo hišo prodati, a se velikokrat to ne more zgoditi, ker novi hišni posestnik nima pravice do stanovanja. Določiti se ima vsaj to, da ima novi hišni posestnik, 6e je do stanovanja splošno opravičen, pravico jedni stranki stanovanje odpovedati, vsikdar pa ima pravico do stanovanja takrat, ako se prejšnji hišni posestnik iz kraja izseli.
3.	Zelo važna je naša zahteva, katero so imele poprej vse stanovanjske uredbe, ki jo pa sedaj pogrešamo, da se sme najemniku, ki krši hišni red, stanovanje brezpogojno odpovedati. V tem pogledu se sedaj hišnim posestnikhom godijo nezaslišane krivice in vsi naši tozadevni protesti so ostali brezuspešni. V tem oziru se ne godi škoda samo hišnim posestnikom, temveč tudi državi, ker se naše hiše kvarijo, a jih ni mogoče popravljati in ko-nečno škodo bo morala trpeti tudi drža-
va, ker bo marsikatera hiša popolnoma pokvarjena in zanemarjena. Ker bo sedanji zakon trajal še skoro 3 leta, bodo najemniki postali pravi gospodarji v naših hišah, se ne bodo ozirali na nobene naše zahteve in počenjali v hišah raznovrstno škodo, a ne bo nobene oblasti, ki bi za-mogla na podlagi novega stanovanjskega zakona takega najemnika iz stanovanja spraviti. Poprej, ko ni bilo stanovanjskih naredb, je vladalo dobro razmerje med gospodarji in najemniki, sedaj se pa najemniki nočejo ozirati niti na najopravi-čenejše zahteve hišnih gospodarjev. Zato je potrebno, da se sprejme v pravilnik točka, po kateri se sme najemniku, ki se ne drži hišnega reda, stanovanje odpovedati. Tak najemnik tudi ne zasuži primernega stanovanja, temveč ga naj dobi drugi bolj vreden najemnik.
4.	Glede stanarine mora veljati prostost. Če se pa sporazum ne doseže, pa je potreba pri določitvi stanarine vzeti:
a)	najmanj 12kratni povišek od leta 1914; k temu pa je pribiti vse nove državne davke, občinske in druge doklade in davščine, dalje stroške za kanalizacijo, vodarino, stroške za dimnikarja, izpraz-njevanje greznice itd.;
b)	vse stroške za redna hišna popravila in vzdrževalne stroške. Te stroške smo imeli hišni posestniki že po avstrijski naredbi v varstvo najemnikov pravico razdeliti med najemnike in je ta določba prav umestna, .ker stranke potem hiše manj kvarijo, se tudi lahko popravljajo ter ne piropadajo. Redna popravila hiš so pa tudi v državnem interesu.
c)	pri določitvi stanarine je treba vpoštevati vse najemnikove dohodke, torej tudi drag. doklado pri uradnikih, kakor to tudi sedaj predpisuje pravilnik za Dalmacijo, medtem, ko naš pravilnik ravno nasprotno določa. Dalje je treba pribiti tudi dohodke sostanovalcev, ker se v velikih slučajih pripeti,da ima stanovanje najemnik, ki plača samo trikratno povišanje, njegovi starši ali drugi sorodniki, ki prebivajo v istem stanovanju, pa imajo lahko milijonsko premoženje in ne pride sedaj to pri določitvi stanarine nič v poštev. V tem oziru se godi hišnim posestnikom krivica, ki jo te treba odpraviti. —■ Tudi v tem pogledu ima pravilnik za Dalmacijo slično določilo.
d)	za trgovske lokale mora glede stanarine veljati prostost in ravno tako za one najemnike, ki imajo nad 100.000 K letnih dohodkov.
5.	Trgovski lokali se smejo prosto odpovedati, ker je v tem oziru treba dati mlademu naraščaju priliko do osamosvojitve. Samoobsebi pa se razume, da ima hišni posestnik vedno pravico brez vsake izjeme, kedaj je trgovino ali obrt pričel, odpovedati poslovne prostore, če jih potrebuje za sebe ali pa za svoje otroke, odnosno starše.
6.	Pri vseh razsodiščih in to tudi pri II. instanci marajo biti zastopniik hišnih posestnikov, ki jih določi dotična organizacija, in sicer v jednakem številu, kakor zastopniki najemnikov.
7.	Pri oddaji stanovanj so mora ozirati tudi na drugo najemnike, ne pa samo na državne uslužbence, kakor je sedaj določeno, ker s tem se godi vsem drugim stanovom velika krivica. Tudi drugi stanovi so ra državo in za splošno korist potrebni.
8.	Kar se tiče zakona samega, se uso-jamo v kratkem opozoriti na sledeče pomanjkljivosti :
V	členu 2. je spremenjen člen 16. uredbe z dne 8. aprila 1921, ki velja za Srbijo, ni pa istočasno spremenjen tudi člen 15. naredbe z dne 21. maja 1921, ki velja za ostale pokrajine. Tu je sedaj nejasno!, ker se ni navedlo, da se spreminja dotični člen uredbe tudi za naše pokrajine. Velik nedostatek je v členu 5, ki določa, da ima hišni gospodar pravico do stanovanja samo takrat, ako stanuje v tujem stanovanju. Torej, ako je dotičnik brez stanovanja, ali je bival v drugem kraju, pa se je službeno preselil v kraj, kjer ima svojo hišo, nima pravice do stanovanja. Ravno tako je nejasno, če bi hišni lastnik imel v tuji hiši naturalno stanovanje, ki bi ga moral zapustiti, — po besedilu člena 5 je dvomljivo, če bi imel pravico do stanovanja v svoji hiši.
Drugi odstavek člena 6, da se smejo pritožbe proti sklepom I. instance vložiti na višjo instanco samo takrat, ako te odločbe niso bile napravljene enoglasno, je pa popolnoma nejasen in neizvedljiv, ker hišni posestnik in ravno tako tudi najemnik ne moreta vedeti, oziroma ne bodeta obveščena o tem, kako so se sklepi vršili. Tudi je to zoper uradno tajnost dotičnih zastopnikov, ker bo na ta način vsakdo vedel, kdo je proti kakemu najemniku odnosno hišnemu gospodarju glasoval. To očividno nejasnost je treba v pravilniku primerno popraviti.
V	pravilniku je treba tudi zasigurati, da imajo pritožbe odločilno moč. Sedaj je ravno nasprotno določeno In je vsaka pritožba brezpomembna, kajti če se v drugi instanci tudi drugače razsodi, ni mogoče potem najemnika, kateremu se je stano-vanje v I. instanci nakazalo, iz stanovanja spraviti. Določiti je treba, da se mora toliko časa z vselitvijo Čakati, dokler ni končnoveljavno odločeno, komu pripade dotično stanovanje.
V	predstojećem smo v kratkem navedli naše najnujnejše predloge k pravilniku in, ker smo se omejili samo na najnujnejše točke, upamo, da se bo ministrstvo za socijalno politiko nanje oziralo in jih vpoštevalo pri sestavi pravilnika. Obširno o tem razpravljati se nam ne zdi umestno; povdarjamo pa, da bodemo primorani toliko časa dokazovati opravičenost naših zahtev, dokler se nam končno vsaj v navedenih točkah ne ugodi.
M naših ofiffliiMdl.
Občni zbor društva hišnih posestnikov v Mariboru. Občni zbor društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico se je vršil dne 25. maja 1922 v Götzovi dvorani. Načelnik društva gosp. stavbenik Glaser je otvoril zborovanje ob 10. uri, nakar je podpredsednik gosp. Murko pozdravil
navzoče v slovenskem in nemškem jeziku. Po dokončanem dnevnem redu govorilo se je o težkočah, s katerimi se morajo danes boriti hišni posestniki. Gosp. Grgič je še naglašal posebno, da danes hišni posestnik nima nikakih pravic, da so najemnine neprimerne in da bi se morale vsakokrat, kadar se povišajo mezde, povišati tudi najemnine za stanovanja, ker drugače ni mogoče hišnemu posestniku že nujno potrebnih hišnih popravil izvršiti. — Gosp. dr. Pipuš je pojasnil novi stanovanjski zakon, kateri sicer ne prinese veliko boljšega, vendar pa le nekatere olajšave; tako se ne bodo več rekvirirala stanovanju in se najemnine ne bodo v bodoče odmerjale na podlagi najemnin 1914. leta, temveč sporazumno, oziroma od razsodišč ter je stavil več predlogov za pravilnik k novemu stanovanjskemu zakonu in sicer radi nakazovanja stanovanj najemnikom radi napovedi stanovanj, radi najemnine in razsodišča za odmero najemnin. —- Tudi gosp. Iv. Frelih, predsednik zveze društev hišnih posestnikov v Ljubljani govoril je o nezaslužnem stanju današnjega hišnega posestnika, posebno pa se je začudil, da se tega zbora ni udeležilo polno število članov ter je obžaloval, da je še vedno nekaj takih posestnikov, kateri nočejo razumeti, kajko veliko moč ima organizacija in kako je ista vsakemu stanu danes potrebna. Nato so se vršile volitve društvenega odbora in so bili jednoglasno izvoljeni: Glaser Julij, načelnik; Murko Vid, namestnik; Lončar Albert, blagajnik; Sirk Janko, Wirtkler Ivan, Turk I. pregledniki računov; Palaš Stanko, tajnik; Barta Leopold, dr. Pipuš Radoslav, Žebot Franjo, Šepee, Roškar Josip, Bregar, Be-ranič L, Wolf L, Neger L, Sabukošek, odborniki. — Po izvršenih volitvah se predsednik zahvali g. Frelihu za podana pojasnila ter zaključi občni zbor.
Občni zbor društva hišnih posestnikov v Celju se je vršil dne 30. maja 1922 ob 8. uri zvečer v dvorani restavracije pri »Belem volu«. Zboru je predsedoval g. dr. A. Božič, ki je podal tudi poročilo o društvenem delovanju v pretečenem letu tr je nato pojasnjeval številno zbranim posestnikom novi stanovanjski zakon. — Pokrajinsko zvezo društev hišnih posestnikov za Slovenijo je zastopal predsednik Ivan Frelih iz Ljubljane, ki je obširno razpravljal o potrebi organizacije posestnikov, o vsestranskem delovanju zveze ter končno dodal še nekaj pojasnil k novemu stanovanjskemu zakonu. Poročal je tudi o zveznih predlogih za novi stanovanjski pravilnik. Predsedniku Frelihu kakor tudi društvenemu odboru se je jednoglasno izrekla zahvala. Nato se je vršila volitev odbora ter je bil mesto dosedanjega predsednika g. Antona Volavška, ki radi trajne bolezni nikakor ni za-mogel sprejeti izvolitve, izvoljen per acclamationem za načelnika g. dr. Anton Božič, posestnik in odvetnik v Celju. — Ostali društveni odbor je ostal večinoma neizpremenjen.
f Gospod Anton Volavšek. V Celju je dne 1. junija 1922 v svoji hiši, Cankarjeva ulica št. 7 umrl gosp. Anton Volav-
šek, zaslužni predsednik društva hišhifi posestnikov v Celju. Gospod Volavšek je bil takorekoö ustanovitelj navedenega društva in njegova prava, duša. Vsestransko je deloval za pravice hišnih posestnikov in vedno tožil, kako ga bole sedanje neznosne razmere hišnih posestnikov. Le žal, da zaslužni mož ni dočakal osvoboditve svojih tovarišev sotrpinov izpod obupnega jarma. Kako priljubljen je bil pokojnik, pokazala je obilna udeležba pri pogrebu. Počivaj v miru, zlata duša! Mi mu ohranimo trajen pomin!
Dopisi.
Naš občni zbor. Dne 20. maja t. 1. se je vršil v Mestnem domu občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Poset je bil povoljen, vendar ne tako obilen, kot sem pričakoval. Je to znak resignacije? — Že mogoče. Vrstili so se temperamentni govori. Predsednik gospod Frelih je orisal izčrpno ves potek boja za novi stanovanjski zakon. Pridobitve so sicer malenkostne, a nekaj je le, za kar gre zahvala stanovski organizaciji, ki se ni strašila ne potov, ne stroškov za dosego vsaj nekaj uspehov. Odposlanec društva kučevlasnika iz Zagreba je bodril k vztrajnemu odporu proti boljševizmu od zgoraj in je žigosal nečuveno socijalno krivico, ki se godi hišnim posestnikom širom naše domovine. Vehementno je nastopil g. Drag. Hribar, ki je pričel svoj govor takole: Ko je človek star 21 let, izroči mu posvetna postava pravico v roke, da razpolaga s samim seboj in s svojo imovino; edinole mi, izkušeni, že sivi latniki hš, ki smo si jih sami sezidali v potu svojega obraza iz svojih žuljev, — edino nas se je razlastilo in so se nam ugrabili domovi. — G. Stare je z žgočim sarkazmom bičal razmere, ki jih povzro-čujie stanovanjski zakon. Pretil je vlasto-držcem in jih svaril, naj se ne igrajo z našim najsvetejšim čustvom — z ljubeznijo do lastnega doma in domače grude. Ne-popisljiv dojem je učinil govor malega predmestnega posestnika, ki je v priprostih besedah, proseč pomoči razlagal, kako mu je mestni stavbeni urad poslal mestnega tesarskega mojstra na razpadajočo streho. Kako bo popravljal streho, ko mu najemnik plačuje 20 K na mesec? In kako se je moral zadolžiti za tisočake, da je »prisilnim« potom plačal mestu stroške!
V nepopisni razigranosti, ko je vsem zborovalcem sijalo buntovništvo iz oči, za-vršil se je občni zbor pod izraženim geslom: Sotrpini! Bližajo se nove volitve. — Vsi meščani, tržani, hišni posestniki širom domovine, ne udeležujte se volitev! Druge moči nimamo! Abstinenca je najsijajnejši protest proti boljševiškemu režimu od zgoraj. Da, vlastodržci, udarili ste nas s pestjo v obraz, nas staro gardo! Odbili ste nas od sebe in niti omenjati se nas ne upate na javnih shodih, nas meščanov, hišnih posestnikov, ker se le predobro zavedate krivic, ki nas ž njimi tiščite v pogibelj. Vedite pa, da si vaših varovancev z našo razlastitvijo niste pridobili, še dolgo ne! Malenkostno je števi-
lo onih, ki ste si jih pridobili, toda ogrom na je masa onih, ki ste jih izgubili, — morda za vedno. Bližajoče se oblastne in občinske volitve bodo prvi memento! —
M. A.
Naročnikom »Mojega Doma« izven Ljubljane smo priložili današnji številki položnice naše zveze ter prosimo vse naše izvenljubljanske naročnike, da po njih nemudoma plačajo naročnino za tekoče leto v znesku 20 K. Kdor je pripravljen za našo potrebno organizacijo in nje glasilo več žrtvovati, naj blagovoli prostovoljno poslati večji znesek, ker s sedanjimi dohodki društvo komaj zmaguje najnujnejše tekoče stroške.
o
>
o.
J»
c
c-J
XJ
fl>
Ctt
u
*5
p
•o
>o
'S
C
c
o
S
Prodaja na primerna odplačila l
ÄmerükaRska tvrdka
JUGEIT šisnlnl stroji
Bourna & So.k Now York
je razširila svoje podjetje v državi SHS ter je v stanu prevzemati vse v to spadajoče posle k.kor: urejevanje tvornic s speci-jalninil »Singer« šivalnimi stroji vseh vrst z električnim pogonom; poleg tega ima v zalogi vse vrste strojev za obrt in industrijo kakor tudi za rodbinsko porabo. V zalogi vedno tudi prvovrstno olje, igle in nadomestni deli.
„S HIB EH“ štoaini stroji, Bonnu S [o. Itevr M.
Ljubljana, šeienburgova ulica St. 3. Maribor, Dravska ulica St. 10.
Prodaja na primerna odplačila'!
S
sr
P
2.
O«
P
Cl
p
<
a
S
•a
o
<
rt)
rx
S»
a
Razno železnino, potrebščine za stavbe, pohištvo, orodja za obrtnike, poljedelce, štedilnike, peči, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, sesalke, portland-cement, strešna lepenka, suhe barve, čopiče,firnež, karbolinej, strojno olje, priporoča
ML Sušnik,
železnina
LJUBLJANA, Zaloška cesta.

UiibBI^na, Šelenburgova yBica št. 1.
PodruSnlca v Novem mestu.
Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije.
Denarne vlage — liakup in prodaja: ilektov, deviz, valni — eskompf merilc, terjatev, faktur — akreditivi — taa.
.BS■■■■■■OBBNNBbMBVNNBNnV9N .
*
Internacionalni transporti
F. & A. UHER
Središnjica; &.jUbU&ne
Telefon štev. 17.
Podružnica i N 3 r 8 b © F
Brzojavi: UHPRSPED.
Expozitura: RAKEK.
špedicija vsake vrste - Reeks-pedicije - Ocarinjenja > Skla< diSža - Redoviti xblrnl promet Wien — Ljubljana • Specialni sblrnl promet I« in v Ceho-slovaSko.
:
B
n
v
bbbbbbbbbbubbbbbbbbbbbbbbbbb
StaiHna družinu
LJUBLJANA.
LEVSTIKOVA ULICA ŠTEV. 19.
Stavbno podjetje.
Tehnične pisarne za vse stavbne konstrukcije.
Tesarstvo m mizarstvo s strojnim obratom za stavbna dela fn pohištvo.
Strojne opekarne v Kosezah In na Viču.
Kamnolom v Podpeči.
Nedič, Rakouc & Zanki,
prej:
A. Zanki slaovB.
Tovarna fcemšmih m rudninskih barv ter
Centrala : Ljubljana.	D. z o. z.	SkladiSče: Piovisad.
Brzojavi: MERAKL LJUBLJANA.	Telefon : 64.
EmaJiHnS laki. Pravi «irifaež. Barva za p>©de.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi dn:gi v
to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL« Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak.
»MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo
oblastveno poverjeni stavbeni in-žener in mestni stavbenik.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske in železobetonske zgradbe.
Ljubljana, Gradišče štev. 13.
Projektiranje, ter izvršitev vseh stavo po najkulantnejših pogojih.
Generalni zastop i
'zajemne zavarovalne banke ^
siioiiriLMi i
ES
ES
m
ES
m
ES
ES
m
m
ES
m
m
sprejema zavarovanja proti požaru, viomu in zavarovanja na doživetje in smrt.
Rezervni fondi: K 12ß,000.000'—. Letna vplačana premija
K 55,000.000--.
Vsa pojasnila daje qensralni zastop banke „Slavijo“ \/ L^UBUANI“, Gosposka ulice št. 12, v lastni hiši.
ES
ES
m
m
m
m
ES
ES
m
ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES
r

m
m
m
LjiiljansRa Rreitns baib ® Lilijani,
M
Ustarsowüjeraa
*1 BeiffiiSIca elawmca ii% mmmm zakladi ztm K	m
^ Geh©u«i rižštfE? št. 10.589. Brzojatmi naslov: Basiko Ljubljana.	TeSeSis« 2S1 J« 413.	^
^ Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja m
srečke razredne loterije.
Podriižaice: Brežice, Kic, Goric,., Kresij, MeriDor, MetRevif, Kwlsüd, Pini, Suroieno, spili, Trsi.	m
Š3«B«BKB9inK3imC	MMHHHHnOiniBlUldll