Qospooar in gospodinja
LETO 1934 fkš
4. JANUARJA
ŠTEV. 1
pričanjem na delo
Pri vsakem opravilu se jasno kaže vpli\ razpoloženja ali nerazpoloženja, vpliv veselja ali mržnje do opravila. Delo iz prepričanja, delo izvršeno z veseljem, je res delo, ki bo imelo uspeh. Kdor o potrebi in nujnosti kakega dela ni prepričan, se dotičnega dela sploh ne loti, ali ga opravi prisiljeno, brez notranjega prepričanja, je slabo opravljeno. To velja za vsa človeška opravila v vseh stanovih. Prav posebno veljavo pa ima to pravilo pri vseh kmetijskih poslih.
Naš vinogradnik iz najglobljega prepričanja opravlja vsa nešteta dela v vinogradu, 5e celo tedaj, ko vnaprej ve, da se mu ne bodo izplačala. Niti treno-tek ne premišljuje, ali bi trsje obrezal, ali bi ga privezal, ali bi vinograd prekopal, z galieo škropil itd. Zdi se mu kar samo ob sebi umevno, da se m o r a vse to in še marsikaj drugega opraviti z vso natančnostjo in ljubeznijo.
Dober živinorejec z živim prepričanjem opravlja vsakdanje posle, ki so pri živini potrebni. Poljedelec z vso vnemo vozi gnoj na njive, orje, seje okopava itd. Povsod živo prepričanje, da drugače sploh biti ne more.
Kako pa naši sadjarji? Tako malo prepričanja o potrebi ali celo nujnosti raanih opravil ne najdemo pač v nobeni drugi kmetijski stroki. Ne rečem, da bi jih ne bilo nekaj, ki gredo redno vsako ieto na delo s prepričanjem, da je potrebno in ga onravijo ve'*.-no, temeljito. Toda še več jih pa je, ki niso prepričani o tej potrebi in smatrajo celo najnujnejša opravila, ki bi se jim trez dvoma dobro i2splačala, za nekaj postranskega, neresnega. Zato tudi z
lahkoto opustijo celc najpotrebnejša opravila Brez te/ke vesti gledajo svoie zanemarjene sadovnjake; brez kakega globljega utrjevanja hodijo leta in leta po posestvu, pa ne vidijo koliko je še ugodnih prostorov, kjer bi lahko rastlo sadno drevje, prostorov, iz katerih bi lahko teklo blagostanje njim in njihovim potomcem. Mnogo jih je, ki se tu in tam vendarle lotijo nekako posili tega ali onega sadjarskega opravila, pa ga opravijo površno, ker niso prepričani o njega važnosti, potrebi in uspešnosti.
Kdor dela s prepričanjem, se bo lotQ dela o pravem času. Sadno drevje bo začel obdelavati (snažiti) že pozimi, da bo pred početkom pomladi gotov. Če namerava precepljati, bo že sedaj čez zimo določil drevesa, ki ne ustrezajo in jih je treba spremeniti v druge sorte. Že sedaj čez zimo se bo natančno poučil katere sorte bo cepil. Potem si bo preskrbel potrebne cepiče in če sam ni vešč precepljanju, bo poiskal izurjenega cepljarja.
Kdor dela s prepričanjem, bo že čez zimo pripravil vse za spomladno zasajanje zlasti večjih nasadov. Določil bo po tehtnem preudarku sorte, poiskal zanesljivega drevesničarja, ki mu bo drevje dobavil, pripravil bo kole in čimprej zemljišče razmeri!, mesta zakoličil, kopal jame. pripravil še to in ono, da bo šlo delo spomladi hitro in dobro od rok.
Kdor dela s prepričanjem, bo šel na delo s potrebnim orodjem. Kakor v vinogradu ali na polju, tako potrebujemo tudi v sadjarstvu posebna orodja, brez katerih se razna dela ne dado opraviti ali vsaj ne dobro izvršiti.
Seda jI e je čas, da si oskrbimo, kar nam manjka. Dobra sadjarska žagica, močne škarje, strgulja, ščet, večji in manjši nož za cepljenje, pa je sadjarsko orodje skupaj. Pozneje bo treba imeti tudi primerno pršilko ali škropilnico, ki je pa za posameznika navadno predraga; zato je treba pristopiti v organizacijo (po-družuioo Sadjarskega in vrtnarskega
društva), kjer se draga orodja skupno nabavljajo ini uporabljajo.
Za uspešno delo v sadovnjakih potrebujemo razen orodja tudi nekaj drugih potrebščin kakor rafije, cepilne smole, arborin, škropivo za poletno škropljenje itd. Vse to je neogibno potrebno, ako hočemo delati s prepričanjem in z us-pehom.	H.
Neseni e kokoši pozimi
Znano je, da kokoši najmanj nesejo jeseni in pozimi, zato pa dosežejo sveža jajca v tem času najvišjo ceno, ker jih prihaja le malo na trg, odjemalcev za nje pa je še vedno dovolj. Radi tega je precej odvisna donosnost kokoši tudi od skupička za jajca, ki jih znesejo kokoši v jesenskih in zimskih mesecih. Za jesensko in zimsko nesenje prihajajo v poštev predvsem mlade kokoši in jarč-ke, ki so se izvalile letos od marca do maja. Te začnejo nesti najbolj zgodaj meseca oktobra in navadno nekoliko p»enehajo decembra in januarja. Ko začne ponehavati nesenje jarčk, takrat pa na i večkrat pričenja redno zimsko nesenje kokoši, ki so v drugem in tretjem letu starosti. To se tudi res zgodi, če smo jih ob času misanja toliko dobro krmili, da jim je perje rastlo hitro in lahko in so se med misanjem tudi primerno okrepile. Seveda je zimsko nesenje kokoši odvisno tudi od raznih drugih pogojev. Kokoši morajo biti dobrega pokolenja, moramo jih primerno krmiti in jim dati na razpolago primerno urejen kurnik, kjer ne sme manjkati prostor, v katerem se morejo čez dan dovolj gibati in brskati, ko je zunaj sneg, mraz in sploh neugodno vreme. Če manjka eden ali drug navedenih pogojev, ne ostane vedno to brez vsakega vpliva na nesenje jajc.
Jarčke (pa tudi ostale kokoši) bodo dobro nesle le takrat, če so po svojem pokolenju od priznano dobrih kokoši nesnic. Vsaka neumestna varčnost pri odbiri jajc za valenje in malomarnost pri vzgoji piščet se tu neusmiljeno nia-ščuie.
Pa tudi krmljenje kokoši mora hiti pozimi primerno. V zimskem času so kokoši tudi na kmetiji popolnoma odvisne od pokladane krme. Poleti si kokoši na svojih sprehodih po polju, travnikih in pašnikih same poiščejo poleg zelene tudi mnogo živalske hrane (črvi, polži, žuželke itd.), s katero dobijo vase tudi obilo beljakovin, ki so za nesenje jajc zelo merodajne. Če dobijo poleg takšne paše še zrnato krmo, pa je dovolj. Poletna zelena in živalska hrana pa pozimi proizvaja jajca kolikor mogoče poceni. To je zopet mogoče doseči le s krmili, ki smo jih doma pridelali. Rastlinskih krmil, kakor žitnega zrnja, krompirja, krmske pese, repe, korenja, raznih zelenjadnih ostankov itd., je na kmetiji navadno dovolj, manj pa takih živalskega izvora. Med te moremo prištevati mesne odpadke, ki pa so bolj poredkoma na razpolago in ne prihajajo radi tega toliko v poštev, in pa posneto ali piujeno mleko. Če sploh nimamo posnetega mleka ali ga imamo premalo, potem si je mogoče pomagati le z dokupom mesne ali ribje moke.
Da nam kokoši nesejo, morajo dobiti v zrnati krmi in mehki krmi dovolj beljakovin. Računamo na eno nesno kokoš 12 do 15 gramov prebavljivih beljakovin. Tako množino beljakovin dobi na primer kokoš, če jo krmimo na dan: 50 gramov koruze, 50 gramov pšeničnih otrobov, 40 gramov krompirja in 100 gramov kislega posnetega mleka. Za deset kokoši bi prišlo na dan: pol kg koruze, pol kg pšeničnih otrobov, 40 de-kapramov krompirja in 1 kg ali 1 liter kislega posnetega mleka. Kako je ireba
pripravljati kislo posneto mleko za kokoši, je bilo opisano v 17. številki letošnjega »Gospodarja« v članku »Krmljenje posnetega mleka kokošim« ter v popravku k temu članku v 18. številki letošnjega »Gospodarja«. Pri pomanjkanju posnetega mleka krmimo mesno ali pa ribjo moko. Pri krmljenju ribje moke hi bilo n. pr. potrebno za eno kokoš na dan: 50 gramov koruze, '20 gramov ribje moke, 10 gramov pšeničnih otrobov, 40 gramov krompirja. Pri uporabi mesne moke bi v pravkar navedenem primeru nadomestili 20 gramov ribje moke s 15 grami mesne moke. Zrnato krmo tvori v našem primeru koruza, ki jo lahko nadomestimo tudi z enako množino kakega drugega žitnega zrnja, krmimo vedno samo zase. Ostala krmila v navedenih primerih kuhani krompir, otrobi s kislim posnetim mlekom, ribjo ali mesno moko, zmešamo skupaj v gosto mešanico (mrvljivo in gosto kakor žganci), ki tvori v razliko od zrnate tako zvano mehko krmo. Mehki krmi, ki jo pripravljamo vsak dan sproti, da je sveže, pridamo nekoliko soli (1 gram na kokoš). Poleg zrnate in mehke hrane mora dobiti kokoš tudi zeleno krmo. V to uporabljamo krmsko peso, repo, ohrovt in razne zelenjadne odpadke, ki jih zre-zane mešamo med mehko krmo ali pa jih nudimo kokošim posebej in poljubno. K primerni prehrani spadajo tudi rudninske snovi, ki so potrebne za prebavo redilnih snovi v želodcu ter za ra-ščo kosti in napravo jajčje lupine. Zato morajo dobivati kokoši poleg krme tudi droben pesek, zdrobljen zidni omet (čist), zdrobljene jajčje lupine in zdrob-
Zimski čas, ko sneg pokriva njive ■ki 'ravnike, ko mraz ne dopušča dela n prostem, ko so dnevi kratki in večeri u olgi, bodi kmetu počitek za čezurno del od spomladi do jeseni. Skrben gospodar pa tudi ta čas izkoristi za izboljšanje svojega gospodarstva in za opravila, ki jih med letom ne more izvršiti. Tako očisti nesnage svoje stroje,
tjeno lesno oglje, ker si pozimi takšnih snovi ne morejo same iskati. Nikdar ne smemo pustiti kokoši brez čiste vode.
Najboljše kokoši bi le slabo izrabile najboljšo krmo, če niso v primernem kurniku, kjer imajo tudi prostor za zadostno gibanje čez dan. Prostor, kjer kokoši počavijo čez noč, naj bo tako velik, da ima v njem vsaka kokoš udoben prostor in da ga kokoši razgrevajo z lastno gorkoto; v njem ne sme zmrzniti voda. Neobhodno potreben je pozimi za kokoši prostor, kjer se lahko gibljejo, brskajo in so sploh v njem od jutra do večera zaposlene tako, da ostane njih telo gorko in ne občutijo nobenega mraza. To pa dosežemo tako-le. Zrnato krmo raztrosimo na tla, ki so s slamo ali čim drugim postlana, da si morajo kokoši vsako zrno poiskati iz nastilja. S tem že precej preprečimo vsako čepenje in postajanje. Zelene krme ne sme manjkati v prostoru. Zjutraj potrosimo najprej pest zrnate krme v nastil, da lahko gredo kokoši takoj na delo, ko vstanejo. Proti poldnevu pokladamo točno odmerjeno mlačno mehko krmo. Po končanem krmljenju z mehko krmo takoj odstranimo krmilno posodo. Med nastil pride zopet pest ali več zrnja, da s tem poskrbimo za zadostno popoldansko gibanje in delo.Malo prej, ko imajo iti kokoši spat, dobijo zrnato krmo do nasičenja. Vodo naj imajo kokoši vedno na razpolago v tem prostoru. Istotako naj bo v prostoru v posebni posodi mešanica iz peska, klajnega apna. zdrobljenih jajčnih lupin in zdrobljenega oglja, da kokoši lahko vedno zadostijo svoji potrebi po rudninskih snoveh.
jih namaže, da se ne kvarijo, pregleda jih, če jim ne manjka kje kak vijak ali če ni zlomljen ali skrivljen kak del, ki bi oviral njihovo brezhibno delovanje. Lesene dele lahko sam nadomesti ali popravi, če ima le količkaj smisla za taka dela. Železne kvare odstrani kovač; če jih pa ta ne more. je časa dovolj da se naročijo nadomestni deli iz tovarne
Kmet, popravljal si sam
tako, da bo stroj pri uporabi v redu.
Pa tudi orodje je pregledati in urediti. Med letom se zlomi marsikatero to-porišče, kosišče, ročaj, grablje ostanejo brez zob, vile brez rogov, kolesa brez prečk itd. Tedaj ni bilo časa jih popravljati: motiko, lopato, koso, srp so vrgli kar v kot, kjer jo vse skupaj čakalo zime. Marsikatero železje se je zvilo, ostrine so skrhane, vijaki manjkajo in še razne druge kvare so nastale. Ce hoče kmet za vsako tako bolezen iskati zdravila pri katarju, mizarju, kovaču in drugih obrtnikih, ga bo to drago stalo. Morda mu bo še zmanjkalo sredstev za te izdatke in orodje mu bo ostalo nerabno. Posebno slabo gospodarstvo pa je, če se namesto pokvarjenega orodja kupi novo, staro pa zavrže, četudi bi se dalo z majhnim delom napraviti zopet uporabno.
Ravno pri tem si lahko kmečki gospodar mnogo prihrani, če zna sam taka popravila izvesti. Tisti časi so minuli, ko kmetija ni niti občutila, če je bilo treba izdati denaT za novo koso, vile. grablje in motiko ali celo plug. Današnja težka gospodarska doba zahteva od kmeta skrajno varčevanje pri najmanjših stvareh, kajti še tako majhen izdatek obremeni gospodarstvo. Vsak dober gospodar si bo torej svoje orodje in posodo sam popravljal brez tuje pomoči.
Na taka domača dela ie navajati zla-
Red na
Pridna mestna gospodinja porabi vsak dan skupaj s služkinjo po nekoliko ur, da spravi v red svoje stanovanje treh. štirih sob in kuhinje. To ji ne dela preveč težav, ker ima malo prostorov in še manj ljudi, ki delajo nered. Drugače je s kmečko h t*« in njenimi pritiklinami. To je številno prostorov v hiši in gospodarskih poslopjih, na dvorišču in naokrog ter mnogo ljudi in živali, ki na-pravljajo nered. Spravljanje tu ni tako lahko ter manjka tudi časa za to, ker so druga dela nujnejsa. In vendar je tudi tukaj mogoč in celo potreben temeljit red
sti mladino. Današnje osnovne šole imajo sicer v učnem redu rakotvorni pouk, ki pa navadno ni tako usmerjen, da bi mogel kmečkega fanta naučiti poprave domačega orodja. V to ga mora navajati oče — kmečki gospodar, ki naj z njim v dolgih zimskih večerih popravlja orodje ali ga celo izdeluje sam, n. pr. grablje, vile, škafe, ter pripravlja nadomestne dele za poznejšo rabo. Pri tem delu se fant nauči pravilno rabiti sekiro in žago, nož in pilo ter drugo mizarsko in tesarsko orodje. Navadno se mladina rada poprime tega dela in se posebno razveseli, če se mu kaj dobro posreči. Če je pri tem še deležen očetove pohvale, tedaj ga to spodbuja še k večji marljivosti in izpopolnitvi.
Marsikateri pojde še h kakemu mojstru, kateremu pomaga pri njegovem delu, obenem se pa še sam temeljiteje v njem izuči. Tak kmečki fant bo tudi pozneje doma rad sam popravljal orodje in si kot gospodar mnogo prihranil na orodju in strojih ter držal v porabnem stanju ves svoj inventar.
Tako rokotvorno delo v dolgih zimskih večerih je tudi prav primerno sredstvo proti dolgočasju in lenobi, ki je vir marsikaterih napak zlasti pri mladini. Zato ne moremo nikdar dovolj priporočati našim kmetskim gospodarjem, da v zimski dobi čim bolj zaposliio s takim domačim delom svoje sinove.
kmetih
Kakor meščani ocenjujejo gospodinje po redu in snagi v njih stanovanjih, tako se tudi na kmetih razločuje marljivi in skrbni kmečki gospodar od zanikar-nega po redu v njegovem gospodarstvu.
Malomarnega gospodarja spoznamo že na polju: niive nepravilno zorane in slabo gnojene, polne plevela, sadeži zanikrni, plotovi in ograje pokvarjene, poljske steze zanemarjene. Še slabše izgleda okrog hiše: gnojišče samo že priča o slabem gospodarju: gnoj razmetan, kokoši ga razbrskavajo, gnojnica se odteka čez dvorišče v cestni jarek, drva in raznovrsten les ltži vse križem po dvori-
šču in okrog skednja, ravnotako plugi, brane in drugo orodje; povsod je polno smeti in nesnage.
Kaj pa šele, ko vstopin*o v hlev. Zrak zatohel, (ia nas kar vrže nazaj; živina umazana in mršava stoji do kolen v gnoju in blatu, gnoinica se zbira po hodniku ali vsepovsod; krma razmetana, okna umazana, da ne more svetloba skozi, šipe strte, strop in stene zaprašene in polne pajčevine itd. V takem prostoru živina ne more uspevati. Potem pa prihaja kmet s pritožbo, da pri živini in na polju nima sreče. Saj si srečo sam zapravlja s takim nemarnim gospodarstvom, polnim nereda in nesnage.
Umni, skrbni gospodar ravna čisto drugače: Njive so pravilno zorane, čez zimo v pralii, spomladi pravočasno pravilno obdelane in zagnojene, sadeži oko-pani in opleti, se bujno razvijajo ter dajo bogat pridelek. 0 takem kmetu pravijo sosedje, da ima srečo na polju. To srečo si pridobi pa s tem, da izvrši vsako delo pravočasno in pravilno.
Tudi okrog njegove hiše je vse v redu. Gnojišče, zgrajeno na pravem mestu, gnci na njem vsak dan lepo zložen in stlačen, gnojnica iz hleva in gnojišča se
zbira v gnojnični jami, od kod* r se svo-ječasno izvaža na travnike, smeti se sproti zmečejo :ia kompostni kup, ki je skrit za grmovjem. Tudi vozovi, plugi in brane so v dobrem stanju in spravljeni pod kozolcem, vsako orodje na svojem mestu, drva lepo zložena, stavbeni in drugi les spravljen na posebnem kraju itd.
Pravo veselje pa je pogledati v hlev kjer je gnoj vsak dan skidan, živina, čista in rejena, leži na snažni suhi steiji; okna umita in svetla; strop in stene pobeljene, prezraeevaluiki odvajajo slab zrak, da se v hlevu lahko diha. In lake je povsod red in snaga, da je radost pogledati po taki kmetiji in biti gost takega pridnega in skrbnega gospodarja
Res pa je, da kmet ne more vsak dan pospravljati. Tega tudi ni treba; zadostuje če navadimo vse domače, da postavijo vsako stvar na svoje mestuo. Vsako soboto se pa po dvorišču in okrog hiše napravi temeljitejši red. Kako ugodno ie domačim, če je vse v redu in snažno. Kako lep vtis pa napravi taka slika šele na tujca, ki pride k hiši. Pa tudi koristno je to. kakor pravi narodni pregovor: Red in snaga — k bogastvu pomaga!
Vzroki degenerac ie kmetijskih rastlin
(Konec.)
V praktičnem poljedelstvu naistopa degeneraeija sort večinoma istočasno z rastlinskimi boleznimi. To si tolmačimo takole: Nekatere sorte kmetijskih rastlin. prenesene v druge podnebne in zemeljske razmere, ki jim ne ugajajo, ne najdejo tistega, kar jim je potrebno za najugodnejši razvoj. Ker so se torej iz-premenili njih življenjski pogoji, nastopi nazadovanje v rasti, ošibljenje rastline in manjša odpornost proti boleznim.
Ta ugotovitev nam pojasni, zakaj na degeaeracdio določene tako močno vpliva slabo obdelovanje zemlje, nezadostno in enostransko gnojenje ter enostransko izčrpanje zemlje vsled nepravilnega kolobar jen ja. Tako opazimo, da kmetje večkrat po več let zaporedoma gojijo
ua isti parceli samo žita ali samo o kopa vine, pri čemur se redilne snovi v zemlji enostransko izčrpajo. To močno vpliva na nazadovanje buinosti v rašči in s tem tudi na pridelek.
Razen navedenih razlogov imamo nadalje še degencraeijo vsled naravnega križanja rastlin pri gojitvi v sorodstvu; nadalje nastanejo nenadne izpre-m-embe pri oploditvi v oplojevalni plazmi, vsled česar se pojavijo takozvane rastline — mutanti — s popolnoma iz-premenjenimi lastnostmi.
Degeneracija vsled naravnega križanja raznih sort se pojavlja pri tistih kmetijskih rastlinah, ki so navezane na tujo oploditev kakor n. pr. koruza, rž. različne vrtne rastline in druge. V do
brih sortah kmetijskih rastlin se pn oplojevanju vsled oprašenja po slabih vrstah, ki jih gojimo v neposredni bližini, lahko pojavijo slabe lastnosti. Te se po določenih zakonih o podedovanju prenašajo tudi na potomstvo tako, da se prvotno dober pridelek sorte po nekoliko letih znatno poslabša.
Degeneracijo sorte lahko povzroča tudi neprestani vzgoj v sorodstvu, kar se zlasti jasno kaže pri koruzi. Ta rastlina je vezana na tujo oploditev in zato vsebuje osnove različnih lastnosti, ki ne preidejo na vs& potomstvo, ampak samo na nekatere potomce. To je posledica cepitve lastnosti, ki nastopa po zakonih podedovan ja. Če n. pr. vzgajamo potomstvo samo od ene in iste koruzne rastline, ločene od drugih koniz, dobimo potomce, ki 90 iz kmetijskega -tališča če-sto slabe in povzročajo nazndovauie pridelka. To je slaba posledica vzgoje \ sorodstvu, — Nasprotno pa dosežemo s križanjem dveh ali več potomcev, ki imajo podlago za različne lastnosti, zvišanje pridelkov.
Nadaljnji vzrok degeneracije more biti določena notranja upreinemba rastline v takozvani oplojevalni plazmi = prasnovi (pri oploditvi). Tudi pri po-žlahitnjenih sortah nastanejo lahko notranje izpremembe. pri katerih se lahko pojavijo slabe rastlinske lastnosti. To je vsekakor škodljivo tudi .za nadaline
Gospoda
g Ljubljanska borza. Promet na ljubljanski borzi v inozemskih valutah je bil zadnji teden v i.namenju praznikov zelo pičel, zato je zaznamovati ponudbe medtem ko je bilo sklepov malo. Tako je notiral inozemskih denar brez 28.5 odst. ažija naslednje: 1 angleški funt 18810 Din, 1 ameriški dolar 36 67 Din, J hr>-landski goldinar 23.10 Din, 1 nemška marka 13.72 Din 1 švicarski frank 11.11 Din, 1 avstrijski šiling 9.12 Din, 1 belgijski belga 8.00 Din. 1 italijanska lira 3.02 Din. 1 francoski frank 2.25 Din. 1 češka krona 1.70 Din, 1 grška drahma 0.33 Din.
potomce, kajti te lastnosti se še dalje po-dedujejo. Ta pojav, ki ga imenujemo mutacija — premena, je vzrok, da si mora poljedelec tudi najboljšo opleme-njeno sorto po nekaterih letih ponovno nabaviti od semenogojske postaje, če hoče, da mu pridelki ne nazadujejo. To velja tudi tedaj, če se goje sorta v tistih podnebnih in talnih razmerah, za katere je bila požlahtnjena.
S tem je na kratko pojasnjena de-generacija kmetijskih rastlin. Ta razlaga podaja tudi smernice, kako se v praktičnem poljedelstvu moremo obvarovati pred nazadovanjem pridelkov. Te smernice so:
1.	pravilno obdelovanje in gnojenje zemlje;
2.	pravilno kolobarjenje;
3.	gojitev samo takih sort, ki so /.a določene klimaiične in talne razmere uajprikladnejše;
4.	dobre vrste kmetijskih rastlin, ki so vezane na tujo oploditev, moramo gojiti 'ocene od slabih vrst, da se s tem prepreči križanje.
Dolžnost države bi bila, da materi-jelno in moralno podpira razvoj požlaht-n je vanj a kmetijskih rastlin od strani zasebnih in državnih semencgojskih postaj, da se tako našim poljedelcem omogoči nabava tistih sort, ki so za njih podnebne in zemeljske razmere uajprikladnejše.
s k e vesli
g Ljubljanska blagovna borza. Na
žitnem trgu v Banatu je vladalo v zadnjih dveh tednih popolno mrtvilo, kar je bilo v zvezi s slabim vremenom in s prazniki. Edina novost je bila v tem, da se je pojavil,, na trgu času primerno -;uha koruza, ki se je prodajala po 55 Din za 100 kg franko nakladalna postaja. Pšenica se je ponujala po 94—-97.50 Din koruza stara 70—75 Din, moka 190 —195 Din za 100 kg. — Na ljubljanski lx rzi so bile c ene za 100 kg franko vsaka slovenska postaja: pšenica baška 79 —80 kg težka, 145—147.50 Din, sreniska in baranjska 78—79 kg težka, 142..V)—
145 Din; koruza promptna 130—132.50 Din, nova sušena 120—122.50 Din, moka »0« baška 250—255 Din, bana teka 260—165 Din.
g Žitni trg na češkem. Češkoslovaško kmetijstvo je v zadnjih letih tako povečalo pridelovalno površino žita, da je z letošnjim pridelkom vsled ugodnih vremenskih pogojev krilo vso domačo potrebo in je uvoz malodane popolnoma izostal. Čiim je prišlo novo žito na trg, so pričele cene vzlic zaščitni carini naglo padati. Češka vlada je, da zaustavi nadaljnji padec cen, nakupila na tržišču že 15.230 vagonov pšenice in 15.400 vagonov rži. To blago je vskladišeeno in ga bo država ob ugodlni priliki prodala.
g. Položaj na vinskem trgu. V Sloveniji je vinska kupčija v zadnjih tednih ostala na mrtvi točki, vendar so se cene držale na že doseženi višini. Prometa pa ni bilo radi neugodnega zimskega vremena in ga tudi ni v kratkem pričakovati. — Nasprotno poročajo iz Vršca, ki je središče vinske trgovine v Banatu, o živahni kupčiji, ki stalno zmanjšuje vinske zaloge. Te cenijo na 80.000 hI, izmed katerih le 10.000 hI starega vina, ki se pa naglo krčijo vzlic razmeroma visoki ceni. Tudi cene za novo vino so visoke: navadno belo vino po 1.80—2.50 Din liter, rdeče vino (portugalka) po 2.25—2.75 Din, sortna vina po 2.50—3.50 Din, stara navadna bela vina po 3—3.60 Din, stara sortna vina pa po 3.75—5.50 Din.
g Ptujski živinski sejem. Ob koncu leta je bil živinski sejem v Ptuju zaradi hude zime slabo obiskan, vzlic temu je bila kupčija razmeroma živahna. Prignanih je bilo 297 glav živine in sicer 120 krav, 53 telic, 54 volov, 20 bikov in 44 konjev. Prodanih je bilo 156 glav. Cene za 1 kg žive teže so bile naslednje: voli 3—4 Din, biki 2.50—4 Din, krave 2—3.50 Din, telice 3—4.25 Din; konji po kakovosti komad po 500—2850 Din. Prašiči spitani po 8 Din za 1 kg žive teže, napol spitani 6—7.50 Din, peršuf-niki 5.50—6 Din; pujski 6—11 tednov stari so stali po kom ocl 125- 250 Din.
g Mariborski živinski sejem. Zadnji živinski sejem v Mariboru pred novim letom je bil precej dobro obiskan in kupčija kolikortoliko živahna. Prigon je znašal 4 konje, 6 bikov, 80 volov, 246 krav in 5 telet, skupaj 341 glav. Cene s> bile sledeče za 1 kg žive teže: debeli voli 3.50—4 Din, poldebeli voli 2—3 Din, vprežni voli 2—2.75 Din, biki za klanje 2.50—3 Din, klavne krave debele 2—3.25 Din, plemenske krave 1.75—2.25 Din, krave za klobasarje l.oO-2 Din, molzne in breje krave A—2.50 Din, mlada živina 3—4 Din, teleta 5 -6 Din. Prodanih je bilo 153 komad »v, od teh za izvoz v Italijo 28 glav.
g Kupčija s svinjskimi kožami.
Usnjarji dravske banovine so se 28. dec. sestali v Ljubljani in priredili nekako borzo svinjskih kož. Navzoči člani so ponudili 3 vagone prvovrstnih kož, ki so jih pokupile tovarne usnja v Ljubljani in v Kranju. Cene za prvovrstne kože so bile določene na 7—8 Din kg, za II. vrsto 15 odstotkov ceneje in za III. vrsto po vrednosti. Te cene naj veljajo do spomladi, ko se bodo nanovo določile. Kakor se vidi, hočejo usnjarji potom kar-teliranja pritisniti na cene svinjskih kož, da jih na ta način dobijo čim ceneje v svoje roke.
g Mariborski prašičji sejem 29. de«. 1933. Ta sejem je bil zelo mrtev, saj je bilo pripeljanih nanj le 35 glav in prodanih komaj 16. Cene so ostale večali-manj neiapremeniene ter so dosegle za žival kakor sledi: mladi prašiči 7—9 tednov stari po 110—120 Din, 3—4 mesece stari 200—250 Din, 5—7 mesecev 350-380 Din, 8—10 mesecev 450—550 Din, 1 leto 600—680 Din. Kilogram žive teže 6—7 Din, mrtve teže 9.50—10 Din.
g Hmeljska kupčija v Savinjski dolini je zadnje tri tedne popolnoma po. čivala. Prometa ni nobenega, ker primanjkuje povpraševanj. Ponudb pa tudi ni, ker je še neprodanega hmelja kvečjemu do 1000 stotov, ki je v trdnih rokah. Pričakujejo, da se bo promet po-novno razvil šele v drugi polovici tega iueseea.
Pravni nasveti
Stanovanjska pravica. K. M. Na bratovem posesivu imate vknjiženo pravico do uporabe stanovanja. Brat in njegova žena sta umrla, otrokom pa je od sodnije postavljen skrbnik. Sedaj hočete sobo v bratovi hiši, ki s»te jo doslej uporabljali za svoje stanovanje, oddati poštenim ženskam v najem. Skrbnik Vam to brani, češ, da imate za pisanj samo uporabo stanovanja ne pa vžitek. Vprašate, kaj Vam je storiti. — Samo če bi imeli vknjiženo pravico vžitka stanovanja, potem bi smeli to stanovanje oddati drugim osebam v najem. Ker imate le pravico uporabe stanovanja, smete to uporabo le osebno izvrševati. V slučaju bolezni ali starosti imate pravico, da prebiva pri Vas oseba, potrebna za Vašo osebno postrežbo.
Neprijeten sostanovalec. M. K. Živite v dosmrtnem stanovanju v bratovi hiši, ki ima v eni sobi na stanovanju nekega najemnika, lci je, če se napije, ves divji ter Vas v takem stanju navadno ponoči vznemirja in s psovkami žali. Najemnika ste že tožili pri sodišču, pa nič ne pomaga. Vprašate, kako bi mogli spravili tega človeka iz hiše. — Ce brat temu najemniku noče odpovedati, Vam ne preostaja drugega kot da si preskrbite ubožno spričevalo in Vašega nemirnega sostanovalca za vsako žalitev sproti tožite pri sodišču. Sprva male kazni bo moralo sodišče postopoma le i>ovečati in upamo, da ga bodo kazni končno le spametovale, da Vam bo dal mir.
Zavarovanie. M. K. Čeprav stanujete v tuji hiii, se lahko zavarujete proti škodi po požaru, ki bi nastala na Vašem pohištvu, obleki itd. Ce bi se v slučaju požara pokazalo, da j'.- ogenj zanetila hudobna roka in če bo ta asleden, imate vendar pravico ter-zati povračilo škode od zavarovalnice, a po-žigalec \>o poleg ječe obsojen tudi na plačilo odškodnine zavarovalnici, ki je Vam škodo £e 'Ktplačala.
Odpjved dednemu deleiu. B. L. I. Brat iz Amerike je pisal Vašemu očetu, da naj oče Vam izroči posetvo in da sam noče nobene dot*, od posestva, ker je premožen. Vprašate, če je to pismo zadostno potrdilo za to, da ne bi Vaš brat pozneje vendar zahteval od Vas po očetovi smrti svoj dolžni delež. — Izjava Vašega brata mora biti dana pred javnim notarjem in le v taki, po zakonu predpisani obliki storjena odpoved je pravno veljavna.
Sadni vrt. I. L. B. Kot najstarejšemu sinu Vam je oče večkrat govoriL, da Vam bo izročil posestvo. Vsled tega ste s svojimi prihranki tekom let nasadili 100 sadnih dre-vese, jih redno oskrbovali, tako da dobro ob-rode io se za sadje že kaj vnovči. Ker je oče vdan pijači, se ne razumete več kot po-preje in Vam noče izročiti posestva. Vprašate, če lahko od očeta zahtevate stroške za sadao drevie. oziroma če ta zahtevek lahko
uveljavite po smrti očeta. — Cim so drevesca pognala korenine v očetovem travniku, pripadla so lastniku zemljišča, torej očetu in ue smete več drevesc niti izruvati niti ne zahtevati kakšne odškodnine. Svetujemo Vam, da z lepim pridobite očeta, ker s silo ne bo šlo.
Opeka na strehi. L. B. I. S svojimi prihranki ste kupili potrebno strešno opeko za domačo hišo za to, ker Vam je oče obljubil, da Vam bo izročil posestvo. Opeka je že več let na strehi, a oče Vam posestva še noče izročiti. Vprašate, če smete v slučaju oče-tove eni rti pobrati s strehe opeko. — Svetujemo Vam, da še sedaj .dokler je oče zdrav, uredite zadevo radi opeke. Ce Vam oče ne bi hotel pismeno in pred pričami priznati, da je opeka Vaša last, potem boste pač očeta morali tožiti in bo sodišče razsodilo, čigava je opeka. Samolastno pa ne smete niti sedaj niti po očetovi smrti pobrati s strehe oj>eke, ker Vas sicer lahko tožijo radii motenja posesti.
Racdelitev solastnine. I. F. Pašnik je last-nina 11 posestnikov. Nekateri bi ga radi razdelili, drugi so pa proti temu. Ali bo mogoče doseči razdelitev. — Ce je pašnik mogoče razdeliti brez znatnega zmanjšanja vrednosti, boste lahko dosegli razdelitev. Ako ne gre sporazumno, se bo pač treba obrniti na sodišče. Ako pa pašnika ne bo mogoče razdeliti brez znatnega zmanjšanja vrednosti in ne morete ostati solastniki, se delitev izvrši na ta način, da se pašnik proda na javni dražbi, kupnina pa razdeli med deležnike po njihovih deležih.
Odplačevanje zaititenih kmetskih dolgov. H. M. Kmetski zaščitni dolgovi se bodo odplačevali v 12 letnih obrokih. Prvi obrok znaša (J odstotkov in ga bo treba plačati do 15. novembra 1934. V zneskih, ki- jih bo treba v smislu uredbe vsako leto plačati in to za denarne zavode in bančne obrate po 6,2 odstotka, za ostale upnike pa 3.54 odstotka. V ta najvišji znesek letnih obresti se morajo vračunati tudi vsa ostala postranska plačila ali postranske dajatve, za katere se je dolžnik zavezal poleg obresti a. pr. provizije, upravni stroški itd.
Bolniški stroiki. B. A. Vložite prošnjo ua upravo bolnišnice za znižanje ali oprostitev bolniških stroškov. Morda Vam bodo ugodili.
Potrdilo, da je dolžnik kmet. I. D. Ce oseba, ki ima službo sluge, svojo zemljo obdeluje sama ali s člani svoje rodbine in če njeni obdavčeni dohodki izvirajo pretežno od kmetijstva, ji po našem mnenju občina sme izdati potrdilo da je kmet. Ako ste mnenja, da te osebe ni smatrati za kmeta v smislu uredbe o zaščiti kmetov, se pritožite radi potrdila, ki ga ji je izdala občina, na okrajno načelstvo, ki potrdilo lahko razveljavi, če spozna, da ne ustreza dejanskemu stanju. Zoper odločbo okrajnega načelnika se sme pritožiti nezadovoljna stranka na bana.