MDCS LUKA KOPER Glasilo Luke Koper št. 4, december 1996 Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci! Izteka se še eno koledarsko in poslovno leto - leto 1996. Iztekajoče se leto bo ostalo v spominu zlasti zaradi zaokrožitve procesa lastninjenja in preobrazbe podjetja v delniško družbo. V letu 1996 smo bili delničarji soudeleženi tudi pri delitvi razultatov uspešnega poslovanja preteklih treh let v obliki dividend. Pred približno enim letom smo si zastavili cilje, ki so pomenili nadaljevanje uspehov iz preteklih let. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da bodo cilji skoraj v celoti uresničeni. Dosežen bo načrtovani pretovor, celotni dobiček bo celo nekoliko večji od načrtovanega. Sistem kakovosti se razvija v začrtani smeri, kar je potrdila tudi opravljena predpresoja sistema s strani zunanjega presojevalca. Z reorganizacijo prodajne službe je bil opravljen pomemben korak v smeri še uspešnejšega obvladovanja tržišč naših storitev. Začetek delovanja Sveta delavcev odpira nove možnosti varovanja pravic delavcev na področju pogojev in varnosti dela ter nagrajevanja. Leto 1997 bo za Luko Koper leto pomembne obletnice. Praznovali bomo 40. obletnico obstoja in uspešnega razvoja našega podjetja. Okrogla obletnica bo spodbuda za še uspešnejše delo. Znani so tudi naši cilji za prihajajoče leto. Strnemo jih lahko v nekaj najosnovnejših podatkov: pretovor v višini 7 milijonov ton, dobiček iz poslovanja v višini 1,28 milijarde SIT, pridobitev certifikata kakovosti ISO 9002. Zavedati se moramo, da so to cilji, ki ne bodo doseženi z lahkoto. Potrebna bodo velika in usmerjena prizadevanja na področju trženja, operativnega dela, vzdrževanja in na vseh ostalih področjih poslovnega procesa. Vsak poslovni sistem je tvorba, ki se mora nenehno razvijati. Za Luko Koper d.d. lahko zatrdimo, da je razvijajoči se sistem. Značilnosti aktivnega razvoja moramo ohraniti tudi v prihodnje. Naslednja raven v razvoju mora biti raven odličnosti. Kakovostne storitve v visoko konkurenčnem okolju kmalu ne bodo več zadoščale. V široki ponudbi podobnih storitev se bodo stranke odločale za izvajalce, ki bodo izstopali v vseh elementih poslovanja. Naše vodilo mora postati, da je samo odlično dovolj dobro. Odličnost se mora izkazovati skozi vse elemente delovnega procesa. Izgled delovnega mesta, kakovost opravljenega dela, učinkovitost pri delu, medsebojno sodelovanje - to so sestavni elementi vsakega delovnega opravila na vsakem delovnem mestu. Prizadevanja za odličnost ne smejo biti omejena na različne ravni vodenja, ampak se jih mora zavedati in pri njih aktivno sodelovati vsak zaposleni. Na ta način se bo še bolj utrdila pripadnost podjetju, ki je bila vedno upoštevana kot posebna prednost Luke Koper. Vsak zaposleni najbolje pozna svoje delovne? mesto, zato lahko prispeva tudi najboljše predloge za povečanje varnosti, za dvig produktivnosti, za odpravljanje zastojev. Pomembno je tudi širjenje znanj zaposlenih, bodisi da gre za znanja na področju uporabe informacijskih pripomočkov, bodisi za spremljanje tehnološkega razvoja. Neposredno nadrejeni in vodje organizacijskih enot morajo biti dovzetni za predloge in jih ocenjevati na osnovi dejanskih prispevkov h končnemu cilju. Priznavanje in ustrezno nagrajevanje razvojnih prispevkov vsakega posameznika je vgrajeno tudi v Pravilnik o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja. Posebne pozornosti mora biti deležno področje vzdrževanja delovne mehanizacije. V letu 1997 bomo nadaljevali z uvajanjem celovitega produktivnega vzdrževanja. Upravljalec, ki do podrobnosti pozna svoj stroj, ga lahko varno in učinkovito uporablja, lahko pa odpravlja tudi manjše okvare. Poleg večje učinkovitosti in fleksibilnosti bodo doseženi tudi prihranki pri stroških vzdrževanja. Vsem se vam zahvaljujem za uspešno sodelovanje v letu 1996. Prepričan sem, da bodo naša skupna prizadevanja konkretizirana tudi v uresničitvi ciljev za leto 1997. Vam in vašim družinam želim, da bi bili prijetni Božični in novoletni prazniki začetek uspešnega in zdravja polnega novega leta 1997! Brunn Korelič, glavni direktor POROČILO O POTEKU 5. SESTANKA UDELEŽENCEV NOTRANJEGA ODKUPA V četrtek dne 12.12.1996 je v sejni dvorani Mestne občine Koper potekal 5. sestanek udeležencev notranjega odkupa Luke Koper, ki se ga je udeležilo 34 Z vseh v programu prisotnih delnic, nekateri osebno drugi pa preko pooblaščencev. Gradivo za sejo je bilo posredovano pisno vsakemu udeležencu po pošti, hkrati je bilo to tudi vabilo na sestanek. V gradivu je vsak prejeli tudi obvestilo o številu kupljenih delnic C. Osrednja točka dnevnega reda je bila: L KONČNO POROČILO O IZVEDBI ODKUPA ŠE NEOD-KLTLJENEH DELNIC OZNAKE «E» s sledečo vsebino: Na 4. sestanku udeležencev notranjega odkupa dne 4.10.% je bi sprejet sklep, da se odkupi vse še eeodkupljene delnice Luke Koper z oznako E Izvedbo tega opravila smnio razdelili na štiri faze: - Obdelava podatkov o rezervacijah in vplačilih delnic ter priprava potrdil posameznim delničarjema - Sklenite* ter realizacija pogodbe o odkupu delnic s Skladom zarazwcgjRS - Vknjižba hstmštva v centralni register pri HDD - Poračun morebitnih razlik med vplačanimi sredstvi za delnice m dejansko poravnam® kupnino Sktodm. Notranji odkup je v celoti uspel. saj je bflto na privatizacijski podracun Luke Koper nakazano doTOtj sredstev za odkup vseh preostalih delnic. Seveda pa sam odkup še ni povsem zaključen, saj je potrebno opraviti še vrsto tehničnih postopkov. 1. OMefcn« podatkov o inaadpt i® *fisžaalii Uk ter pripramt pofenH posumili Mnqco V tej najzahtevnejša lan notranjega odkupa so strokovne stmižbe Late: - obdelale padatke o vplačilu detniic tistih upravičence»; ki so razpolagal z rezervatiipinii ter zbrana sredstva vezale to depozit pri banki, - «Metale vse prispele zahtevke za dodatno vplačil® deMc (tistih udeležencev, M niso hnel rezervacij ot so hotel kupiti več detaik od razpotažlpviih rezervacij)) ter pripravile ustrezna obvestita, - nato s® ofodetale še vse puMtattke o dodaHmih vptažaih ter prav Število vseh delnic, ki so bile še na razpolago na notranji odkup je bi 546.491 kosov. Z zbranimi dividendami na delnice oznake C ter obrestmi na privatizacijskem podračunu smo uspeli zagotoviti sredstva za vplačilo 249.808 delnic, z vplačanimi rezervacijami in zahtevki za dodatne rezervacije pa smo uspeli zagotoviti še vso razliko to je 297.234 kosov delnic. Na osnovi navedenega so udeleženci sprejel sledeči sklep: Udeleženci notranjega odkupa sprejmemo poročilo vodje notranjega odkupa o uspešni izpeljavi prve faze notranjega odkupa vseh preostalih delnic Luke Koper oznake E. 2. Sklenitev in realizacija pogodbe o odkupu delnic s Skladom za razTioj RS V skladu s "Pogodbo o prenosu in prodaji delnic (notranji odkup na obroke), ki je bila sklenjena med Luko Koper in Skladom za razvoj Republike Slovenije, je Luka Koper dolžna preostalih 546.491 delnic oznake E odkupiti v štirih obrokih po 136.623 delnic najkasneje do 12. decembra , začenši z letom 1996. Glede na to, da smo se s sklepom udeležencev notranjega odkupa 4.10.96 dogovorili, da bomo notranji odkup zaključili še letos, in ker do 12.11.(1 mesec prej moramo namreč Sklad obvestiti o točnem številu delnic, ki jih nameravamo dejansko odkupiti) še nismo imeli dokončnih podatkov, smo se odločili, da tega dne vplačamo 249.257 delnic to je toliko delnic, za kolikor so bila sredstva zagotovljena na podlagi zbranih dividend na denice C in natečenih obresti na priivatizaojskem računu. Cena odkupa , ki jo je določil sklad znaša 814,16 SIT za delnico. Na osnovi navedenega so udeleženci sprejeli sledeči sklep: Udeleženci notranjega odkupa zadolžujemo vodjo notranjega odkupa, da pripavi vse potrebno za vplačilo preostalih 297.234 delnic oznake E Skladu za razvoj RS najkasneje do 15.1.1997. 3. Vknjižba lastništva v centralni register pri Klirinško depotni družbi Ljubljana (KDD) Luka Koper, ki v imenu in za račun udeležencev notranjega odkupa vplačuje delnice, je dolžna po opravljenem vplačilu tudi zagotoviti vknjižbo lastništva v centralni register pri KDD. Ker so ti stroški relativno visoki, so pa neodvisni od števila kupljenih delnic, predlagamo, da strokovne službe Luke dajo nalog za knjiženje lastništva samo enkrat , t.j. ob končanem vplačilu delnic, ki bo opravljeno do januarja 1997. Strokovne službe Luke bodo poskrbele, da bo Luka do tega datuma prejela tudi sklep o razširjeni kotaciji na borzi tako, da se bo istočasno s knjiženjem lastništva delnic spremenila tudi oznaka in bodo udeleženci notranjega odkupa s tem datumom razpolagali z delnicami oznake G, t.j. delnicami, ki so prosto prenosljive in kotirajo na borzi. Glede na navedeno so udeleženci sprejeli sledeči sklep: Udeleženci notranjega odkupa soglašamo, da se vknjižba lastništva v centralni register pri KDD opavi za obe zadnji vplačili naenkrat, t.j. po zaključku notranjega odkupa 15.1.1997 4. Poračun morebitnih razlik med vplačanimi sredstvi za delnice in dejansko poravnano kupnino Skladu. Vsi dosedanji postopki v zvezi z notranjim odkupom so bili opravljeni na podlagi podatkov o stanju sredstev na privatizacijskem podračunu (dividende na delnice C ter obresti) dne 30. 9. 96 ter na podalgi orientacijske cene delnic v višini 825 SIT. Ker pri dejanskih vplačilih nujno prihaja do razlik - ceno delnic namreč Sklad tekoče revalorizira, prav tako pa za bančni depozit dobivamo ustrezne obresti, bo ob koncu nujno prišlo do razlik med dejansko vplačanimi zneski z obrestmi vred in nakazano kupnino Skladu. V zvezi s stem je bil sprejet naslednji sklep: Udeleženci notranjega odkupa zadolžujemo vodjo notranjega odkupa, da preko strokovnih služb Luke zagotovi dokončen poračun in izplačilo morebitnih razlik med vplačanimi sredstvi na privatizacijski podračun in nakazano kupnino Skladu za razvoj Rebulike Slovenije za delnice oznake E -najkasneje v roku meseca dni po dokončnem odkupu delnic. n. Pod točko vprašanja in odgovori so udeleženci postavljali vprašanja o pomenu in vsebini pristopa k delniškemu sporazumu in o značilnostih ter posebnostih borznega trgovanja. Obrazloženo je bilo, da pomeni pristop k delniškemu sporazumu le obliko povezovanja delničarjev pri uveljavljanju njihovih glasovalnih pravic in ne kakršnokoli možnost manipuliranja ali celo trgovanja z delnicami. Glede vprašanja o borznem trgovanju so dobili udeleženci vrsto koristnih odgovorov in napotkov da bi se lažje vključili v borzno trgovanje in obranili pred morebitnimi nepravilnostmi. N.R. sizseno Î997 POSLOVNI NAČRT ZA LETO 1997 Luka Koper d.d. kaže še zlasti v zadnjih letih značilnosti stabilnega razvoja in rasti. Najbolj nazorno se te značilnosti izkazujejo skozi obseg dela v Luki Koper in skozi finančne učinke poslovanja. Izvedene organizacijske spremembe, jasno usmerjena prizadevanja za dvig kakovosti storitev in skrb za razvoj kadrov vseh ravni so osnova za zaupanje, da bodo uresničeni tudi cilji za leto 1997. Leto 1997 bo za Luko Koper posebnega pomena, saj bomo praznovali 40. obletnico obstoja in delovanja podjetja. Pomembna obletnica bo dodatna spodbuda za čim uspešnejše V ostrem konkurenčnem boju med severnojadranskimi pristanišči računamo na nadaljnje izkoriščanje naših konkurenčnih prednosti in na ohranjanje tržnih deležev na tržiščih zalednih držav. V letu 1997 pričakujemo povečanje pretovora za Madžarsko in Avstrijo, pa tudi za slovenske stranke. Analiza tržnih gibanj in načrt trženja sta bila podlaga za načrtovanje obsega dela. Načrt trženja je razdelan na obstoječe oz. že dogovorjene posle za prihodnje leto in na potencialne posle. Potencialni posli se nanašajo na prekomorski promet blaga iz Slovenije in zalednih držav, ki nima še opredeljenega pretovornega pristanišča. Tržne aktivnosti bodo usmerjene zlasti v pridobivanje potencialnih poslov. Od njihove uspešnosti bo odvisna realizacija načrta pretovora v celoti. delo. Za uresničitev zastavljenih ciljev bo potrebna tudi utrditev prepričanja, da moramo biti vedno med najboljšimi in si moramo prizadevati za to v vseh pogledih: po rezultatih, po kakovosti, po odnosih s kupci, dobavitelji in zaposlenimi. 1. NAČRT TRŽENJA Za leto 1997 načrtujemo rekordni pretovor v višini 7.000.000 ton blaga, kar bo za dobrih 8% več od ocenjenih količin v letu 1996. Načrtovani pretovor v letu 1997 (v tonah): Za realizacijo načrta trženja je predvidena vrsta dejavnosti: • promocija prednosti Luke Koper pri pretovoru različnih vrst blaga in aktivno nastopanje na tržiščih. Prednostni so naslednji cilji: • aktivnosti za pridobitev pretovora rastlinskih olj iz Argentine za slovensko tržišče in za Madžarsko; • preusmerjanje slovenskega kontejnerskega prometa in prometa zalednih držav preko Luke Koper; • pretovor železove rude za avstrijske partnerje; • boljše izkoriščanje kapacitet silosa za žita s pritegnitvijo tovorov iz Češke, Slovaške in ZRJ; • pridobitev dodatnih količin premoga za italijansko tržišče. •Nenehna skrb za kakovost naših storitev in sklepanje poslov po konkurenčnih pogojih. •Hitro in učinkovito reševanje reklamacij. • Povečevanje privlačnosti ponudbe z uvajanjem dodatnih storitev za posamezne vrste blaga (uvrečevanje, mešanje sipkih in razsutih tovorov). • Krepitev usklajenega delovanja profitnih centrov in družbe Port Trading pri pridobivanju poslov. • Predstavitve Luke Koper na tržiščih, ki ponujajo velike možnosti za poslovno sodelovanje (Nemčija, Latinska Amerika, Južna Koreja, Malezija,...). v tonah Obstoječi posli Potencialni posli SKUPAJ Slovenija 2.546.160 166.000 2.712.160 Avstrija 1.732.240 71.700 1.803.940 Madžarska 753.540 70.010 823.550 Češka 179.560 30.040 209.600 Slovaška 286.500 27.350 313.850 Ostalo 662.200 474,700 1.136.900 Skupaj 6.160.200 839.800 7.000.000 Leto 1996 NAČRT 1997 (ocena) Domači Tranzitni SKUPAJ Str. Indeks promet promet v % 1997/1996 Generalni tovori 450.000 93.000 413.000 506.000 7,2 112 Tovori lesa 240.000 40.000 210.000 250.000 3,6 104 Kontejnerji, vozila 1.000.000 360.160 802.840 1.163.000 16,6 116 Tekoči tovori 120.000 76.000 69.000 145.000 2,1 121 Razsuti tovori 1.900.000 400.000 1.700.000 2.100.000 30,0 111 Sipki tovori 770.000 348.000 518.000 866.000 12,4 112 Silos 360.000 100.000 400.000 500.000 7,1 139 Glinica 320.000 145.000 175.000 320.000 4,6 100 Naftni derivati 1.300.000 1.150.000 1.150.000 16,4 88,5 SKUPAJ 6.460.000 2.712.160 4.287.840 7.000.000 100,0 108 2. SISTEM KAKOVOSTI V letu 1996 je bil v Luki Koper d.d. vzpostavljen sistem kakovosti, kar je potrdila tudi zunanja predpresoja s strani SIQ -Ljubljana. V letu 1997 se bodo nadaljevale aktivnosti zagotavljanja in ohranjanja ustrezne kakovosti vseh elementov poslovanja in vseh storitev. V prvi vrsti bo šlo za oblikovanje in začetek delovanja teamov za kakovost po profitnih centrin in strokovnih službah. Izvajale se bodo vse potrebne aktivnosti za izvedbo postopka certificiranja in pridobitev certifikata ISO 9002 za proces pretovarjanja in skladiščenja, kar je predvideno za mesec april. V prihodnjem letu bo večja pozornost veljala tudi obvladovanju stroškov in sicer z vidika stroškov nekakovosti. Kontinuirano se bodo izvajale notranje presoje kakovosti po organizacijskih enotah v skladu z letnim načrtom notranjih presoj za leto 1997. Potek delovnih procesov bomo izboljševali z uvajanjem internih standardov za unificirano in kvalitetno opremo in tehnologijo. Dodatne racionalizacije delovnih procesov bomo ustvarjali z nadaljnjim uvajanjem celovitega produktivnega vzdrževanja (TPM) tako na strani upravljalcev - vzdrževalcev kot na strani podpogodbenikov, ki opravljajo večja vzdrževalna dela. 3. KADROVSKA DEJAVNOST Skupno število zaposlenih v Luki Koper d.d. se v prihodnjem letu ne bo bistveno spreminjalo. V matični družbi bo zaposlenih 660, v koncernu pa skupno 900 ljudi. Kadrovska dejavnost bo v letu 1997 usmerjena zlasti v: c^ sistematično izobraževanje s poudarkom na ravnanju s človeškimi viri; zaposlovanje mlajših, visoko strokovnih in za luško dejavnost specifičnih kadrov, ki bodo sposobni hitrejšega prilagajanja spremembam v okolju; napredovanje že zaposlenih sposobnih kadrov na bolj zahtevna dela; skrb za življenjski standard zaposlenih (reševanje stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj). Za stanovanjska posojila zaposlenim so previdena sredstva v višini 40 mio SIT. O Zagotavljanje polne zaposlitve vsakega zaposlenega. 4. REZULTATI POSLOVANJA Večji obseg dela, izražen s pretovorjenimi količinami, se bo odrazil na strani finančnih pokazateljev poslovanja. Načrtujemo kosmati donos iz poslovanja v višini 8,36 mlrd SIT. V bilanci uspeha se bo odražala tudi druga, stroškovna plat poslovanja. V profitnih centrih bodo nadaljevali s spremljanjem vseh stroškovnih elementov in z uvajanjem ukrepov za dodatne racionalizacije. Uspešnost obvladovanja stroškov se bo povečevalo s skrbno presojo dobaviteljev proizvodov in stroritev ter njihovo izbiro na podlagi cen in kakovosti. Slednje bo še posebej pomembno pri storitvah vzdrževanja mehanizacije in drugih osnovnih sredstev. Uresničevanje ciljev nič pretež, nič stojnin in nič reklamacij bo pomenilo odpravljanje zastojev pri delu in zmanjševanje stroškov nekakovosti. Veliko stroškovno postavko predstavljajo tudi stroški porabljene energije (elektrika in pogonska goriva). Evidentiranje porabe po odjemalcih (stroji, objekti) in pravilno razporejanje mehanizacije po posameznih opravilih bo omogočilo odkrivanje rezerv na področju porabe in njihovo odpravljanje. Racionalizacije posameznih tehnoloških postopkov tudi z doslednim izvajanjem določil sistema kakovosti zmanjšujejo potrebo po vzdrževanju, obenem pa omogočajo večjo produktivnost in racionalnejšo porabo dela delavcev. V posameznih profitnih centrih bodo s pravilnim razporejanjem delovnega časa zaposlenih zagotovili pokrivanje konic ter hitro in nemoteno izvajanje dela. Vodje strokovnih služb bodo skrbeli za izvajanje zastavljenih nalog v okviru načrtovanih proračunov. S svojimi dejavnostmi bodo skrbeli za strokovno podporo operativnemu delu (kakovostni in ažurni podatki o poslovanju, nabava potrebnih materialov in storitev, vodenje investicijskih projektov, skrb za plačilo opravljenih storitev,...). Skupni stroški iz poslovanja bodo dosegli vrednost 7 mlrd SIT. Ustvarjen bo dobiček iz poslovanja v višini 1,28 mlrd SIT, kar bo za 5% več kot v letošnjem letu. 5. NALOŽBE V letu 1997 bomo nadaljevali z naložbami v tehnološko posodabljanje, avtomatizacijo in informatizacijo tehnoloških postopkov povsod, kjer so ta vlaganja upravičena zaradi doseganja večje produktivnosti in zmanjševanja stroškov poslovanja. Predvidena je poraba investicijskih sredstev v višini 2,2 mlrd SIT. Večje naložbe bodo: izgradnja novega živinskega terminala, povečanje kapacitet kondicioniranih skladišč, razširitev rezervoarskih kapacitet za tekoče tovore, ureditev rezervne deponije na terminalu za razsute tovore. Pomembno mesto zavzemajo naložbe v dograjevanje informacijskega sistema za podporo naročanju, planiranju, izvajanju in obračunu naših storitev. Gre za naložbe v brezžični prenos podatkov, dograditev optične mreže, izdelavo aplikacije za kvalitetnejši obračun storitev. V letu 1997 bomo uveljavili računalniško omrežje ATNET, v katerega se bodo povezovali udeleženci v verigi transporta blaga. Hitrejši in zanesljivejši prenos podatkov in dokumentov bo olajšal reševanje logističnih problemov in povečal konkurenčnost transportne poti preko Luke Koper. 6. POVEZANE DRUŽBE Leto 1996 je bilo prvo leto poslovanja družb z omejeno odgovornostjo Port Trading, Pristan in Luka Koper INPO. Prvo leto je bilo tudi obdobje uveljavljanja njihovih položajev na trgu. Ta faza je bila za povezane družbe izpeljana uspešno, saj za leto 1997 načrtujejo poslovanje z dobičkom (razen Luka Koper INPO d.o.o., ki bo zabeležil manjšo izgubo). Osnovne aktivnosti družbe Port Trading d.o.o bodo usmerjene v povečevanje obsega poslovanja in obsega blagovnih tokov, predvsem tistih preko Luke Koper. Pridobivali bodo tovore za proste in slabo izkoriščene kapacitete Luke Koper. Navezovali se bodo na stalne partnerje doma in v tujini. Specializirali se bodo na določene blagovne skupine (prehrambeno blago, tekstil in tekstilne surovine, žitarice, les, minerali,...). Iskali bodo nova tržišča za nabavo surovin v državah CEFTE, Daljnjega Vzhoda, obeh Amerik. Luka Koper INPO d.o.o. je bila ustanovljena z namenom ustreznejše zaposlitve invalidov različnih stopenj invalidnosti, ki so bili predhodno zaposleni v Luki Koper. Družba bo v letu 1997 poslovala s statusom invalidskega podjetja, kar ji bo zagotavljalo ustrezne olajšave pri stroških dela. Skupaj z nekaterimi novimi dejavnostmi (privez, odvez, premik ladij, oskrba ladij z vodo,...) bo imelo poslovanje družbe še vedno negativen rezultat, bo pa dobro izhodišče za dobičkonosno poslovanje v prihodnjih letih. Pristan d.o.o. načrtuje za leto 1997 poslovanje z dobičkom. Za njegovo realizacijo bo potrebno zagotavljati ustrezno zasedenost gostinskih in nastanitvenih zmogljivosti ob stalni skrbi za kakovost storitev. M.B. PREGLED SISTEMA KAKOVOSTI S STRANI VODSTVA Vodstvo družbe je ob izteku letošnjega leta pregledalo delovanje sistema kakovosti s poudarkom na uresničevanju politike in ciljev kakovosti z namenom, da se oceni dosežene rezultate in postavi cilje za naslednje leto. UGOTOVITVE IN DOSEŽENI REZULTATI V LETU 1996 •Vtem letu so dokončno vzpostavljeni vsi elementi kakovosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9002. Izdelan je Poslovnik kakovosti in vsi spremljajoči sistemski dokumenti. • Uvedeno je sistematično spremljanje napak na zapisih o neskladnosti. • Sprejetih je bilo 35 preventivnih in korektivnih ukrepov, od katerih je 33 realiziranih. • Usposobljeno je bilo dodatnih 15 notranjih presojevalcev (vseh 24), ki so skupaj izvedli 17 notranjih presoj. Ugotovljeno je bilo 49 neskladnosti, od katerih je bilo 47 odpravljenih. •V oktobru je bila opravljena zunanja predpresoja v strokovnih službah in profitnem centru Generalni tovori. Ugotovljeno je 12 neskladnosti in nekatere pomankljivosti. Za odpravo le-teh je bil sprejet Program ukrepov, ki vsebuje 32 ukrepov, nosilce in roke za izvedbo. Za nadzor nad izvajanjem ukrepov je zadolžen vodja službe za kakovost. •Za ugotavljanje razvoja kakovosti se na nivoju podjetja in posameznih profitnih centrih spremljajo kazalci kakovosti. Ugotavlja se bistveni napredek glede na leto 1995: - mesečno povprečje napačno naloženih vagonov se je zmanjšalo za skoraj 4 krat, - čas zadrževanja vagonov v Luki se je zmanjšal za 8%, - programov usposabljanja in izobraževanja se je udeležilo 42% zaposlenih, kar je 86% več kot lani. LUKA 120 100 mesečno povprečje mesec .- • LUKA OBVLADOVANJE NESKLADNOSTI 60 sept okt nov dec mar CILJI ZA LETO 1997 Na osnovi ugotovitve stanja in doseženih rezultatov v letu 1996 se za leto 1997 postavlja naslednje cilje: • Pridobitev certifikata kakovosti v skladu z ISO 9002 - v prvem polletju. • Za 50% zmanjšati število reklamacij kupcev. •Za 50% zmanjšati število napačno naloženih vagonov (preteža, prelahko, enostransko). • Čas zadrževanja vagonov ne sme presegati dovoljenega po pogodbi s Slovenskimi železnicami. • Za 50% zmanjšati ladijske stojnine. • Pridobiti najmanj dva dobavitelja za vse ključne proizvode oziroma storitve, kijih kupujemo. Navedene cilje so vodje PC in vodje služb dolžni razdelati v svojih poslovnih načrtih z določitvijo lastnih ciljev in spremljajočih ukrepov in aktivnosti. PREGLED VODSTVA Proces pregleda vodstva po ISO 9000 E.M. BORZNI KRST LUKINE DELNICE - LKPG 20. november, dan, ko se je na zaslonih borznih posrednikov po celi Sloveniji prvič pojavila oznaka LKPG (LLuka, KP-Koper, G-oznaka G), je naša delnica zasenčila borzno trgovanje z ostalimi vrednostnimi papirji. Z njo je bilo namreč sklenjenih več kot polovica poslov, prav tako je skupna vrednost poslov z delnico Luke presegla več kot polovico vrednosti vseh poslov, sklenjenih na Ljubljanski borzi. Lastnika je zamenjalo skoraj 58.400 delnic, kar predstavlja slab odstotek vseh izdanih navadnih delnic. Po tako živahnem trgovanju se je enotni tečaj oblikoval na nivoju 2.505 tolarjev za delnico. Na svoj račun so prišli tudi borzni špekulantje, ki so tečaj z začetnih nivojev trgovanja 2.600 tolarjev takoj potisnili na 2.800 tolarjev za delnico, kasneje pa so se odločili za realizacijo špekulativnih dobičkov, kar je povzročilo korekcijo tečaja navzdol. Enotni tečaj, oblikovan na nivoju 2.505 tolarjev, je predstavljal dobro izhodišče za gibanje tečaja v bodoče. V naslednjih dnevih se je enotni tečaj še nekoliko korigiral navzdol, z vmesnimi gibanji navzgor. Po začetnih, uvodnih dnevih trgovanja, za katere so značilna večja nihanja tečaja v obe smeri zaradi testiranja trga, predvsem pa zaradi prisotnosti špekulantov in njihovih poslov, se je enotni tečaj naše delnice oblikoval na nivoju cca 2.100 do 2.200 tolarjev za delnico. Smer gibanja enotnega tečaja prikazuje naslednji graf: 2.500,00 2.400,00 2.300,00 2.200,00 2.100,00 2.000,00 datum Prihod naše delnice na borzo se je odvijal po popolnoma različnem scenariju kot prihod delnice LEKa, saj je bila slednja tik pred kotacijo še dokaj podcenjena, njena vrednost na sivem trgu pa je dosegala le 65-70% knjigovodske vrednosti. Organizirano trgovanje je to delnico "navrednotilo" precej več, in sicer na najvišjih nivojih tudi do 50% nad knjigovodsko vrednostjo delnice. Vzrok za tako visoko ceno je uspešno poslovanje podjetja, k temu pa je veliko pripomogla tudi udeležba tujcev pri prometu z Iekovo delnico. S svojimi nakupi so tujci ustvarjali dodatno povpraševanje, cena pa seje temu ustrezno zvišala. V primeru Luke Koper so nakupi delnice za tujce omejeni z 12. členom statuta naše družbe. Po tem členu bi morali tujci pred nakupom delnic naše družbe pridobiti soglasje države. Ker država še ni opredelila postopka za pridobitev soglasja, ostaja problematika tujih investitorjev še nedorečena in vprašljiva. Kljub temu se tuji investitorji zanimajo za Luko Koper, samemu zanimanju so sledili tudi poslovni obiski tujcev v naši družbi, predvsem predstavnikov pomembnih tujih investicijskih skladov. Namen obiskov je bil seznanitev z dejavnostjo Luke Koper, njeno poslovno in investicijsko politiko ter konkurenčnima lukama Reka in Trst. Kljub še nedorečenemu postopku za pridobitev soglasja države, so se nekateri tujci že odločili za nakup delnic naše družbe, kar dodatno potrjuje uspešnost koprske luke in zaupanje vanjo. 4.664.791 delnicam oznake G se bo ob zaključku programa notranjega odkupa na borzi konec januarja prihodnjega leta pridružilo še 1.428.148 "novopečenih delnic" G (to je vseh tistih delnic, katere smo pridobili v programu notranjega odkupa - z zaključkom programa se bo oznaka C spremenila v G). Notranji delničarji se zavedamo, da imamo v rokah delnico uspešne in perspektivne delniške družbe, zato morda na tem mestu le nasvet: ker nekateri udeleženci trga pričakujejo z razširjeno kotacijo tudi povečano ponudbo naše delnice na borzi, že dandanes z majhnimi dnevnimi padci borznega tečaja skušajo psihološko negativno vplivati na notranje delničarje in jih že dandanes posredno vzpodbujati k prodaji. Vendar pozor - če se bomo prepustili psihološkemu vplivu in množično prodajali delnice, bomo sprožili verižno reakcijo pritiska na borzno ceno in posledično njen padec ter si s tem "sami sebi skopali jamo". Kot je bilo že povedano, se v Luki dogovarjamo o vzpostavitvi mesta za zbiranje naročil za borzno trgovanje, katere bi organizirano, toda v vašem imenu posredovali pooblaščeni borznoposredniški hiši, pri čemer bodo posli opravljeni po tržnih cenah (nič slabših od cen, po katerih bi posle opravili posamezniki). O morebitni organizaciji posredovanja naročil borznoposredniški hiši boste še dodatno obveščeni. Za konec pa še to: odločitev o prodaji ali nakupu vrednostnih papirjev je samo vaša. A.L. POSLOVNE INFORMACIJE 1. Na obisku je bila dne 12.11. delegacija japonskih novinarjev. Predstavljene so jim bile naše možnosti, kapacitete, prednosti, organizacija, strategija. 2. Dne 12.11 so bili razgovori s firmo Allinger Mattner. Avstrijski izvozniki lesa so prodrli na japonsko tržišče. Ves transport gre preko severnih luk. Polnjenje kontejnerjev se vrši na avstrijskih žagah. Ponudili smo najboljšo možno rešitev železniškega prevoza do Kopra in ladijskih prevozov do Japonske. 3.Dne 13.11. so potekali razgovori s firmo Gabona in Mašped. Pogovori so potekali po vprašanju pogodbe za leto 1997. Pogodba je bila podpisana v Budimpešti dne 20.11.1996. 4.Dne 13.11. so bili razgori s Petrolom, ki zahteva plačilo prekostojnic za ladjo z gorivom, ki je dne 8.3.1996 prišla v Luko Koper z nedovoljenim gazom 11,30 m. Na razgovorih je bilo dogovorjeno, da Petrol v roku 10 dni postavi zahtevek z podrobno utemeljitvijo, katerega bomo v Luki analizirali in poizskušali najti primerno rešitev. 5.Dne 13.11. so bili razgovori s firmo Gopack glede uvrečevanja žita, na katerih je firma Gopack predstavila svojo družbo za izdelavo pakirnih strojev. Predsavili so idejo o dopolnitvi naše ponudbe z uvrečevanjem vseh zrnatih tovorov v embalažo od 5-50 kg. 6. Dne 15.11. so potekali razgovori s firmo Hodlmayr, ki želijo preusmeriti transport vozil iz Bacelone v Koper. Le-tega sedaj za Srednjo Evropo z velikimi težavami izvajajo Iz Barcelone po kopnem, v Koper pa bi vozila prihajala z ladjo. 7.Dne 20.11. so pričele kotirati delnice Luke Koper na Ljubljanski borzi. Prvi dan trgovanja je bil izredno dober, saj je bil tečaj za približno 20% višji od tistega, ki je zadnje dni veljal na neorganiziranem trgu. Sklenjenih je bilo 322 poslov (cena najnižjega posla je znašala 2.200 in najvišjega 2.800 tolarjev) in je obsegal 58.400 delnic, njegova skupna vrednost pa je znašala kar 146,3 mio tolarjev. ( ^ ŠPORTNA REKREACIJA V PODJETJU Leto 1996 bi ocenili, da je bilo po aktivnostih na področju športne rekreacije naših delavcev zelo aktivno in razgibano. Športni objekti, kijih imamo v najemu, so bili polno zasedeni, razen pri kegljanju, kjer je bila udeležba skromna in smo morali kegljišče v Kopru v mesecu novembru odpovedati. Veliko več zanimanja kot v letu 1995 je bilo zanimanje za tenis. Naše dve nogometni ekipi sta tekmovali v trim ligi, sicer manj uspešno kot prejšnja leta. Tekmovala je tudi košarkaška ekipa, vendar ni dosegla vidnaga mesta. Zelo aktivna je bila balinarska ekipa in je tudi v obalni ligi osvojila 2. mesto. Poleg ekipe, ki tekmuje pa imamo velik interes naših delavcev za to vrstno rekreacijo na balinišču pri Feršpedu. V mesecu oktobru smo izvršili zamenjavo vodstva balinarske sekcije in sekcijo sedaj vodi Lucijan Tomišič. Stojan Radanovič, ki je bil dolgo let vodja sekcija, pa vodi prvo ekipo. Prav tako smo s pomočja vodstva uprave sanirali streho balinišča ter klubske prostore in tako zagotovili dobre pogoje za balinanje naših delavcev. Vodstvo športnega društva je tudi uspešno organiziralo športna srečanja naših poslovnih partnerjev, saj smo organizirali športno srečanje v balinanju z vodstvom SGP Primorje iz Ajdovščine in Slovenskih železnic. Obakrat je zmagalo naše vodstvo. Tudi prihodnje leto si želimo, da bi se naši delavci v čimvečjem številu vključili v organizirane športno-rekreativne dejavnosti. Prav tako si želimo še naprej razumevanja vodstva uprave do financiranja te dejavnosti, še posebej pa želimo, da bi našo dejavnost popestrili še z drugimi organiziranimi akcijami kot so smučarski izleti, kolesarjenje, plavanje in še kaj, ki jih planiramo za leto 1997. Vsem našim delavcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto z željo, da bi tudi s pomočjo športne rekreacije ohranili dobro zdravje in telesno kondicijo. S. P. v___J Luški glasnik je glasilo Luke Koper. Izdaja: Luka Koper. Tisk: Tiskarna VEK Koper. Naklada 900 izvodov. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 4/3-12-2290/94-23/362, z dne 14.12.1994 je časopis (bilten) Luški glasnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.