Številka 27. II. leto. PavSatnl franko v dfZavf SHS. V Ljubljani, dne 8. julija 1920. == Cijena u prodaji 1 K 50 fil. == Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 72*— Polugodišnja ....... * 36'— Četvrtgodišnja ....... , 18'— Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku. == Ilena y npo^ajn 1 K 50 === Ham r.iac iis^asn ce^naano cBanor veiapiKa. rorunnH>a npernaa^a ...... K 72 nojyroAHm Hi a ••■#*••• „ 36 HeTBprro^Hmaa ..•••»« »18 3a HHoaeMciBo AoAaTH nornTapanj. Oraacu no TapmfiH. Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno (rankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatsko in prbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Uredjenje beriva javnih namještenika. Isporedili smo u jednome od poslled-' inih brojeva uredtenie našega pitanja s riječkim pitanjem. Ni iedno se ni drugo ne riiešava. Poznato ie. da ie vlada pr. mj. obečala neke neznatne povišice na naša iadna beriva za miesec dana, da nas može opet miesec dana držati u nadi. da će naše pitanie biti definitivno riiešeno. Braća su Slovenci još na vrijeme u najboljoj namjeri potaknuli misao, da se ide u Beograd i ondie osobno riješi i pospješi ure-đlenie činovničkog pitanja. Na njihov no-,ticai pošli su u Beograd delegati pokrajinskih organizacija, a z.a Hrvatsku i Slavoniju bio ie delegiran pređsiednik SJN. dr. Benković. Iz povratka toga puta sazvana je bila sjednica središnjeg odbora SJN.. na kojoj ie delegat dr. Benković izvjestio o tome putu i o njegovu uspjehu ili bolje neuspjehu, i središnji ie odbor izdao nakon toga slijedeće izvješče o posljednjoj akciji odbora SJN. za poboljšanje materijalnog stanja javnih namješenika i osnutka Centralnog SJN. »I. Prema intencijama općih skupština lavnih namještenika održanih u Zagrebu u aprilu i maju o. g.. te zahtjevima organizacija iz provincije zatražio ie sre-‘dršnii odbor SJN. putem hrvatske vlade, a u sporazumu sa Osrednjom Zvezom 'Javnih Nameščencev u Ljubljani od Cen- tralne vlade u Beogradu, da se javnim namještenicima počevši od 1. aprila o. g. isplaćuju beriva, što su ih uživali prije 1. decembra 1919 u četverostrukom iznosu. Na to ie usliedila poznata uredba vlade o 25% povišenju decembarskih dodataka na skupoću, koja ie bila predmetom rasprave opće skupštine javnih namještenika, dne 3. o. mi. — Tom prigodom prihvaćena ie poznata rezolucija, koiu ie odbor putem hrvatske vlade otpremio ministarskom savjetu u Beograd. Središnji odbor SJN. izaslao ie na to povodom poziva slovenske organizacije predsjednika dr. Benkoviča u Beograd, da u sporazumu s delegatima Saveza Državnih Namještenika za Bosnu — Hercegovinu i Dalmaciju, te OZJN. za Sloveniju postavi jedinstveni zahtjev za uredienje materijalnog položaja iavnih namještenika. — Nakon dogovora održanog u Beogradu 15. juna o. g. sa delegatima spomenutih organizacija, te sa odborom Saveza Državnih Činovnika i Službenika za Srbiju uručena ie ministru predsjedniku g. dr. Vesniću dne 16. o. mj. oredstavka s ovim zahtjevima: 1. Neka se počam od 1. luna o. g. do vremena izjednačenja plata svim aktivnim i umirovljenim javnim namještenicima cjelokupna beriva, koja su uživali od 1. decembra 1919. do 31. svibnja 1920. povise za 50%, a tako isto sorazmierno neka se povise mirovine penzionirskih udova i siročadi. 2. Neka se Jav. namještenicima poput prijašnjih godina za nabavu odiiela i obu- će dade pripomoć od 4000 kruna za oženjene. a 3000 kruna za neoženjene. 3. Neka se državnim namještenicima! i njihovim porodicama (ženi i djeci) po-> vrati oduzeta pogodnost 50% popusta voznih ciiena na željeznicama i parobrodima; kako ie to istaknuto u spomenici CentraB nog SJN. od 24. augusta 1919, te neka se protegne na sve državne i općinske namještenike bez razlike. Ministarski savjeti upozoren ie na pismeno saopćenje g. mii nistra /Saobraćaja od mjeseca maja o. g. upravljenog putem pokrajinskih vlada nai naše organizacije, prema kojem imade naskoro stuniti na snagu novi željezničarski Pravilnik, u kojem ie osigurana ova pogodnost. 4. Izradbi pragmatike neka se prizovu izaslanici organizacija kao zastupnici! interesenata i neka se nikoia ustanova ne privede u život bez sudjelovanja organi* zaciia tim više. što ie oval princip zvanič-no usvojen od strane ministarstva za kon* stltuantu. Naročito zatraženo je. da se u pragmatiku ne uvrsti nijedna ustanova, koiom bi se odstupalo od modernih principa. koji su danas na snazi u Dalmaciji I Sloveniji. 5. Neka se svim sađanjim umirovljenicima. njihovim udovama i siročadi prigodom uredienia plata preračunatu mirovine u skladu s novim propisima, koji ima-du da vrede za buduće umirovljenike. U deputaciji, koia je ministru predsjedniku uručila ovu predstavku, sudielo* LISTEK. 'Josip Barač (Split): Muktiš. Teško onomu, koi! se lakomi na Radan dobitak, da postavi gnjezdo svoje na visokom mjestu. Jer će kamen iz zida vikati, i čvor iz drveta svjedočiće. Teško onomu, koji osniva grad nepravdom! Prorok Avaknm. Zlobni ljudi mrmliu i na bunu mame Prostu čeljad Doma. iz zavisti same M u k t e što ne znadu služit Slavskom Rodu f na opštu korist navraćati vodu. K6 što umem ia i Prko Buljubaša I zelenim stolom okrplieni Jaša: Ja ne mrmliem glupo, moie prsi bukte Od vatre i žara. jer ja služim m u k t e! Duša moia diše duhom altruizma Sto mi žitak hrani hranom patriotizma. Ne znam što to znači reč: favoritizam, Prezirem i mrzim prljav nepotizam! Firma mi ie dobra i bez komandita. Sansariie nema. nitAProviziie pita: Pare automatski vrfi iz zemlje, sukte. Jer ja m u k t e živim, ierbo služim m u k - t e! Domovino slatka, ia iz petnih žila Za Tebe se trapim bez lakomstva gnjila. Trošeč Tebi na čast krepost celog bića, Štujući tradicije Marka Kraljevića: Parafite, crve na domaćem prgu Rušim i tamanim i šaljem ih k vragu. Šireći od jedne do druge polutke Moral Roda moga služeći mu m u k t e! Vi poznate priču ob onomu Divu — Čitaste je leđnom u školskome štivu — Kad bi tako Zemlju, majku sve gamadi. Nabrekli bi snagom kuleni mu mladi: Tako i ia. nadut boškim, divskim sokom, Kud god skoknem skokom, napunim se smokom, Ode god pipnem Majku, sise joj nabukte. Pa me medom doji, jer joj služim m u k t el Mamlazi me zato sa čaršiie ruže Što za plaću vele da pošteno služe U polju, u školi i uredu tamnom. Lepe gubeć danke rabotom kukavnom: A ne znadu tajne moiih ideala S patrijotske Burse što se sad rascvala. Pa vara na me reže. buče. revu. hukte, I M u k t i š e m zovu. ier ja služim muktel rali ja izaslanici oreamzacife iz Bosne. Dalmacije. Hrvatske i Slovenije, dočim se oreds-favnici SDC. za Srbnu nijesu t>ri-Miučffi. ier sn oni vladi već prije predložili svoje zahtjeve, kolima ie djelomično i udovoljeno, a njihove plate se računalu prema d ra trom ključu nesro H ia\Tiih namještenika u ostalim područjima države. Ministar predsjednik ie deputaciji odgovorio ovo: Ad 1. i 2. Vlada će predložiti materijalno mtanie ministarskom savjetu na raspravu, a on će iznesene želje zagovarati, u koliko ministar financija bude imao pokrića za traženo povišenje beriva. Ad 3, Pogodnost za vožnju na žeijez-njcarata ne može se podijeliti, ier takovu do sada ni jesu uživali ni činovnici u Srbin. to: tri vladu a siučaiu podijeljenia pogodnosti hnaia protiv sebe čitavu javnost, pa bi trebalo pocrodovnu vožnju dozvoliti i bankovnim činovnicima, privatnim namještenicima kd. Ad 4. U krilu vlade izrađjnje se pragma tika za državne službenike gradjan-skog reda. te će se zastupnici organizacija prarovcemeno prizvati na konačnu sa-radnifl obzirom nato. što ie vlada tai porinete već usvojila. Rasprava o toi pragmatici ne može se staviti na dnevni red sa-iterde« narodnog predstavništva, jer vlada iianđe tačno opredidieni radni program. kolega se fe dužna držati Ad 5. Ovomu zalitjevu ne može se nifovtifttl. jor zakon ne može, da djeluje Miktrcaktivnom moći jfrepts etve predstavke ttpoćea je •Vira parlsmesitarnim krugov rma molbom sa podupiranje naših zahtjeva, a delegati su i kod poteđinlh narodnih poslanika za-moSil da se za hpunjenie ovih zahtjeva svoh.ki zauzme. Minister saobraćaja g. Korošec je m pitanju željezničkih certifi-kata dao izjavu sporazumno sa ministrom predsjednikom. Spomenuti valja, da je rezoluciju zagrebačke skupštine od 3. ov. mi. uouratio g. ban pismom upravljenim na ministra financija i ministra unutraš-nflh dela. gdle radi interesa države energično traži bezod vlačno uredjenie materijalnog stania S.VN. i crtao stanje pokreta. što je nastao med ju javnim namješte-ništvom zbog neuredjenjn njiliovih plata i materijalnih odnosa. li. U pitanju osnutka Centralnog Saveza :5a Kraljestvo SHS. održan je 17. juna a g. dogovor izmedju delegata sviju pokrajina, te je. nakon svestrane debate jednoglasno usvojeno mnijenje da za sada jošte mje moguće takav Savez osnovati, jer se Savez za Srbiju, Vojvodinu i Crnu Goru nalazi jošte u stadiju organizacije, koja polako napreduje navlastito zbog pomanjkanja činovništva u provinciji. Čim organizacija bude provedena, sazvat će s« kongres sviju pokrajinskih organizacija i tada odlučiti o osnutku Centralnog Saveza. Do toga vremena istupat će pokrajinski Savezi od zgode do zgode sporazumno, a predstavnici organizacije n Srbiti izjaviše se pripravnima u svakom sin ča tu na zahtiev pokrajinskih Saveza, poduzimati potrebne intervencije kod Centralne vlade u Beogradu i davati potrebna obavještenja o stadiju riješen ia našeg pitania. Iz sjednice središnjeg odbora S.1N. od 19./VI. 1920. Predsjednik: Pr. Benkovič v. r. Tajnik: Miinarić v. r.« Uspjeh te akcije već je objelodanjen. Službene su novine donijele naredbu, kojom se produliuie 25 % dodatak na decembarske doplatke. Moramo iskreno priznati, da nas boli ovakovo neshvaćanje našega položaja i ovakav nehaj za toliko tisuća intelektualnih radnika jedne kulturne države. Zar naši državnici zbilja ne znaju prekoračiti uske granice političkih trzavica i trvenja, već puštaju, da ih oni posve zaokupljaju? — Zar da se mi zadovoljavamo uvijek praznim obećanjima? Državni je namještenik u ovo 6 godina potpuno iscrpljen i ruiniran, a njegov vapaj još nije dopro do ušiju gospode ministara, jer sada tek obećaje gosp. ministar predsjednik, da će ministarskom savjetu predložiti na raspravu iznesene želje, u koliko bude ministar financija imao pokrića za to povišenje. Zar Je to nova stvar? Zar već nije bilo vremena, da se o tome razmisli? Ta pitanje je javnih namještenika pitanje države, a ne pitanje pojedinca ili jedne skupine ljudi. A Šta će biti onda. ako gosp. ministar financija ne bude imao sredstava za to povišenje0 Zar će se nama i koža oderati i pustiti nas, da izginemo od gladi i od studeni u radu za državu, koja naš rađ ne priznaje? Mi smo dosta dugo vjerovali obećanjima i trpjeli u nadi, da će i to prestati, a kako da dalje vjerujemo, kad se ta obećanja ne iskupljuju? Prije mjesec dana dostavljeno nam je jedno takovo obećanje sa strane ministarstva saobraćaja radi 50 % pogodnosti za vožnju na željeznicama, a sada se i to obećanje ne ispunjuje iz straha pred javnosti, pred trgovcima, koji putuju zato. da im se taj put stostruko naplati, a javni namještenik, ako ne može platiti vožnje neka sjedi kod kuće. da se ne buni Javnost, da činovnici imadn novaca i za potovanje. Neka gospoda miulstri malo pogledaju, koliko za-radjuje ta javnost, kako su plaćeni bankovni činovnici i privatni namještenici, pa će vidjeti, da ta javnost, koje sc oni boje, ne će imati razloga, da se buni poradi te pogodnosti. Da je tome tako uvjerit će se tek onda, kad bude dobar dio javnih namještenika uz ove prilike pri-silien. da napusti svoju službu, i stupi medju bankovne činovnike i privatne namještenike, pa kad bude uslijed toga zapeo državni aparat. A onda će opet biti krivi lakomi činovnici, kojima nije nikada dosta i kojima vlada povišuje plaću za 8—10 %, a oni sn još uvjek nezadovoljni. Napokon je g. ministar predsjednik iziavio. da činovničke pltanie ne može biti raspravljano, jer sadašnje narodno predstavništvo ima svoj stalno opredijeljeni program, kojega se mora držati i od kojega ne smije odstupati ni onda, makar — dodajemo mi — svi javni namještenici poumirali od gladi. To je doduše lijepo i svake hvale vrijedno, ali tko je kriv, da činovničke pitanje nije ušlo u dnevni red? Zar ovako gospoda ministri i naši političari pripravljaju medin javnim namieštenlehna teren za Izbore za konstl-tuantu? Vidra: Sladkor, petrolej i. dr. Menda ni javnega nameščenca v naši metropoli, ki bi ne bi! Uust.l tihe kletvice pa rovaš naše aprnvizaciBke uprave tn na tovaš krainih aprovizaoi skih odborov. In kako bi jo rudi ne. ker se ie delila v zadnjem času lavnim nameščencem poleg s'adkoria in petroleja kudi v toliki meri krivica in zapostavljenje. Ta krivica in za-uostavTenie. s ka*ero se obsipa nas lavne nameščence že iokui ča^a na deželi, ne sme preko javnosti, ne sme preko onih čl* nitritov, ki se jnalobrižoo Htra}o z aaŠ» žalostno usodo. Naj podam naSl Javnosti nekaj stvarnih. popolnoma resničnih dejstev, ki sem tih črpal ob priliki svoiih službenih pohodov na licu mes*a iz us* tovarišev sotrpinov. iz uradnih spisov okrajnih političnih oblastev in krajnih aprovizacibkih odborov. V mesecu maju t I. so sprejela politična okrajna olilasVa na deželi od 8000 do ■ 2.000 kg domačega sladkorja Ta sladkor se to porazdelil med posamezne občine tako, da ga ie prejela vsaka občina po 203 do 250 kg. Pošteno in trezno misleč človek bi mislil, da sc bo ra mn:žina sladkorja vsekakor tako iazdelila, da dobe najpotrebnejši izmed najpotrehrrh vsaj toliko, da si morejo v slučaju bolezni aK pa hudega napora privoščiti čašico čaja. /motil bi se, kdor bi mislil tako. Nekatera okrajna politična oblastva so določila, da dobe vse osebe brez razlike po 1£ dkg sladkorja Vse osebe: ve-ižniki. tihotapci, vojni di/bičkarjj. berači, bolniki in javni nameščenci. -- Torej en kmet. ki redi od 8 do 15 glav živine in pridela na dan od 2Q do 25 1 mleka, za katerega prejme posredno na dan od 80 do 10*1 K. dobi za vsakega svojega družinskega člana toliko sladkorja. kakor javni uslužbenec, ki n:ti v enem ,ednu toliko ne zasluži kolikor prejme kmet v enem dnevu za mleko! Kakšne prehranjevalne težkoče preživljalo na deželi samske moči. presega že vse meje. Nihče lim noče da’ati hrane. Vsaka druga hiša v š t tako zakotni vasi le gostilna; ravno toliko je rudi verižnikov ir vojnih dobičkarjev. Vprašaj jih za hrano. moleduj, prosi, rotil kolikor ti Jezik dopušča in vsi ti jednoglasno odgovore* »Ne ma/remo'« — Vsi ti »ne morejo«, kj redijo, kakor žc povedano, jd 8 Jo 15 glav govC‘ le živine, po 5 do 10 jira-ičev. Jo 70 kokoši na svojem posestvu, ki s j si nakopičili ogromno bogastvo začasa vojne. Vsi ti ne morejo ki imajo vse pravice § 16 obilnega reda. za katere gostilničarske pravi:* so se svojedobno ruvali in prosjačili pri ob-lastvib o katerih pravi.ah In dolžnostih pa dandanes pri svojih polnih bisagah nočejo n'česar slišati, ničesar vedeti. Obla-slva. ki so lim podelile te gostilniške pravice, se prav nič ne brigajo, se li ti poslužujejo teh gostilniških pravic ali ne. so tim li še dandanes potrebne ali ne Torej te mogotce ki še dandanes brez vsakega usmiljenja izsesavalo ubogo ljudstvo, dražijo do blaznih cen svoje pridelke, ki jih vtihotapljajo preko meje in p titio ž njimi naše dosmrtne sovražnike: se iiii uvršča kar meni nič tebi nič med najrevnejša sloje. — Kaj naj počne bolnik, osemdesetletni starček, hroma babica in ubog lavni uslužbenec 3 temi 16 dkg sladkorja? — 1 Alt naj gre uslužbenec finančne straže ob rani iutranfi uri, ko ima oditi na prežo ali ko se vrača pozno v noč. ves premra-ien in često premoč-n do kole od demar-Kacifske črte. v hlev. da pomolze svojo kravo, da si segreje lonček mleka in pogreje svoje otrple aie? -- Aii naj se pošt-* ne in učne moči na deželi v slučaju holez* ui še nadalje hranijo s prežganko, ko iim sosed v svoii verižnlški strasti za drag denar še litra mleka ne privošči? — Vsega tega gospoda okrog okraine aproviza* t liske uprave v svoji iznajdljivosti s akg sladkorja gotovo ni premislila. $e vse druge 'dimenzije nezastišano-sti ie . Dvzemala razdel mv za^r.ie došle* ga petroleja. Okrajna P' litična oblastva so razdelila posamezrtim obč.nara od 1 d° ^ / soda oetroleia s oribli/no iisto le2o petro Itfa Do 150 j-) ISO s str:k'nhn ukazom, da se ima ia petrolej razdeliti po sledečem redu: T. oro?ni5ke. finančne nostale. boktni uradi, okrožni zdravnik, babice, lekarne in občinski oradi: 2. vsi ostali državni uradi, ki res uradujejo do noči. posebno župni uradi: 3. družme kkr so bolniki; 4. posestniki zlasti oni z obilo živine. Pod točko 1 in 2 imenovani in zavodi dobe netrolei za dobo dveh mesecev in ool pod 3 in 4 imenovane osebe pa do razmer-*u množine. Tako so ođrrdila Do*amma okrajna oblasfva. županstva in očetje pri kraievrJ aurovizaciii. ki so po več ni trv-ovci in ro-stilničarji, skratka mogotci, so pa prikrojili to odrdbo politične oblasti pc svoje. Kako so ti možakarji rezali kruh pravičnosti pri razdelfevaniu tega petroleja v posamezni!. občinah državnim uradom in lav mm uslužbencem, nal navedem dva izvlečka iz seinili zaoisnikov k.aievnn aprovizaciiskih odborov. V občini B. Občinski in župni urad po 10 1. orožniška in bnunčna postaja po 3 1. boletni urad 5 I, babica l in pol 1. poštni Ji Ijrzoiavni urad 2 l. Šolsko voistvo 2 1. gostilničari: in trgovci oo 5 1. več! Posestniki po 1 1. kaižar.i po nol l. V občim M- Finančna straža in orož- ! n’ška poslala no 5 I. bo ett..’ urad 8 1. poštni 1 m brzojavni urad 1 in oid 1. babica 1 ! cerkovnik 5 1. občinsk: sUua 5 I, žurni in občinski urad do 10 I. trgovci, gostilničarji po 5 1. vsj drugi no 2. 1 in pol l. Analogno temu se ie razdeljeval petrolej tudi pri drugih občinah. To niso pravljice, ampak resničsn dogodek ob razdeljevanju sladkorja in petroleja med iavne urade in uslužbence > Nai podam §e pn dokaz resnice, v katerem sc zrcal: koruptni način tega razdeljevanja' Iz dobavne knl.žnhe sem se na lastne oči prepričal da ie izdala uboga p ;5tna uradnica tekom dveh mesecev nad <"0 K za svrče, ker ni mogla dobiti nikjer petroleia. da Je mogla — osi bito ob času. ko so naši komunis'i prolzvalali svoje eksperimente — vesm.) izvrševati svojto nočno brzoiavno službo Značdno Je to. da H ie pri tej zadnji dobavi ravno isti trgovec, pri katerem je kupovala sveče, kot apro-vizaciiski odbornik odmeril, za dobo dveh mesecev in ool — 2 1 petroleia. dočhn te sebi dal prioo/nati 5 l petroleja. Oddelkom Inančne straže s sta'ežem po 10 do 20 mož se je odmerilo po 5 1 petroleja, trgovcem in gostilničarjem, ki porabljajo na dežel' petrolej po večini v to, da kršijo po-Hciiske in obrtne oredoise. pa tudi do 5 l. Za način tega razdelavar'a okrajna tolitična oblas?va vkljub svoji iznajdljiv )-s'i niti ne vedo. ker se za to. kako se njihove odredbe spolnujejo, ne brigajo. Javni nameščenci zvedo za sladkor in petrolej običajno šele ob času raz Ja je Uradni raz-Riusi se vkljub tozadevni odredbi na kra-'evno običajni način ne razglašalo, obla-stva oa svote nodrclene organe o tem m* obveščajo. Posledica Je. da mungo občin v mesecu decembru m l. za favne nameščence namenjeni sladkor niti prejelo ni iz razloga, ker mnoga županstva niso čutila potrebe, ooslati sezname v občini se nehajočih lavnih uslužbencev niti. da bi odvzela ori okrainih glavarstvih se rahaiajo-ci sladkor. V nekaterih krallh so zvedeli za ta sladkor javni uslužbenci šele čez neka! mesecev k j ni bil o o tem sladkorju že uiti sluha nili Juha. Takih sorodnih slučajev bi lahko navedli še mnogo: naj zadostujejo zaiedno navedeni. Merodajnim čimreljem. ki ae brezbrižno igr;io z našo žalostno usodo, nai ho le enkrat za vselej povedano. Ja teh brc, ki se nam dele pri razdeljevanju sladkorju in petroleja, v nadalje ne bomo prenašali. Tega načina razdeMevania. ki ga nam dele občinski mogotci, za naše vestne delovanje v uradu in izven urada v prospeh ljub-l;ene domovine, gc-tovo nismo zaslužili. Vsako nadaljnji razdeljevanje in prisojo petroleia po teh funkcUnoarfih odločno zavračamo in odkrito izjavllamo, da bomo v«e nonovne konkretne slučaje dosledno z vso brezobzirnosti.) imenoma postavljali na sramotni oder! JOSfP BAR4C (Split): DaJmatien ausgenommen. Naš poštovani kolega, prot Fran Bračun iz Maribora, izneo ie u 23. broju „Našeg Glasa'* nar drastičnih primera sevesne školske nora ve u našoi slobodnoj domovini i par interesantnih kriterija. no koiima neki naši narodni liudi danas postupaju s jednim kulturnim stališem kao što Je profesorski stališ. Svoj je članak namenio sudu javnoga mnenja. Jest! ,.Na) sudi Javnost", je li gospod Bog mogao gore da kazni koga, no što je — u slobodnoj nam domovini — kaznio školu i dobar uzgoj, nametmrvši nam po raznim mestima ljude, s kojima sprdačina zvuči još uz karakterističnu izreku : „V/etn Gott das Arat gibt, dom gibt er aueb Verstand!. .« No ovaif „Bog" — koii ie parodija pravoga Boga — niknuo je negde u kakvo5 zakutnoi sobi za zelenim stolom, gde se pljačkaju ljudi i cele porodice tako lako, kao kad se bacaju karte na makao ili na kakovu drugu «ru kotivetciouaInoga poštenja. Neki novi upravljači slobodne domovine, rekrutirani iz reservoara sumnjiva patriotizma — made ln the factory of fte Narodno Veće, politica] and Indu-Mrlirt brmich — izgubiše svaki polam upravne odgovornosti, zakonske svesti J gradjanske pristojnosti te hazardiraju M-storičke geste Velikoga Luja, provadja-lući u svojim malim pašalucima najbezobraznije povrede zakona, pravice j ljudskoga dostojanstva i držeći se suludjoga gesla: „L’ćtat, c’ est mol! Svi ovi polubogovi i kumiri u uašoj zemlji, slobodnoj, poprimaju za izvanjskoga posmatrača značaj nekakove operetne vladavine ili abderitske ekstrava-ganclie u Jcoiof nalaziš na krupne glupane i ciničke primere patriotične per-fidije. Jesi R se zamorio kuharici gospođina Ive Prkovića: zk> za tebe! Jesi li u povoljnim koneksijama s koncelarijnm Budaline Tulovića: blago tebU Jesi li dobro vidjen od punice Martin« Beda-kcvića. ti si mudar: za tebe Ima na* jedanput deset služba! U tebi se krije genij domovine, pa i ne treba ti ni nauke, ni rada; sve to dolazi po sebi. jer si Ti narodni odabranik, to jest, simpatija kn-harice Hi babice Prkovića. Taloviča. Re-dakovica: A deo vocatus, rite paratus! I bio ti magarac kakav god. ti si kvalificiran za veleuma i gonila samo zato, jer te je vzela u svoju zaštitu ona izvesna „zadruga sa neograničenim Jam-' stvora", koja u oslobodjenoj domovini sloboduo raspolaže tvojom kožom, tvojim! postenjem i tvojim patriotizmom, cujka* ko. ier ie. u ovoi eri demokracije i sio« bode, nuraems clausus patentiranih pa* tricija nešto veći od sređovečnih oligarha* koji su, u sastancima sa svojim kumovima, ženama i konkubinama, odlučivale o na* rodnom dobru: domesticis cousMiis rem publikatn adrainlstrabaut! No. što ie za inostrana posmatrača lepa opereta i lakrdija, to postaje za nas činovnike i profesore, pravi Kalvaiil. žalosna tragedija, koja izlaže martiriju tisuf £e intelektualaca. Uredienie državnoga str ote po načelima pravednosti naiboUa ie garancrla za egzistenciu države. Uverenje, da u državi vlada zakon, a ne interes pojedinih oligarhija. ledini ie uvet snage i naonstka: to stvara Hubav prama domovini! ^.,to bio krajni Čas, da se podigne »Naš Gias« — i to baš rnedm kulturnira Slovencima — i da organizme mtelektu-aice proti nadri — 'utekektualnim „zadrugama s neograničenim jamstvom.« jooie nas dave i gnjave gor.e od tudjina. Stoga bi morali svi činovnici iznositi konkretne slučajeve službenih zloporaba u »Našem Glasu«, kao što je učinio kolega Fran Bračun. No kolega iz Maribora — grada, ko« mi ie poznat samo po njegovim tamni” čama izneo nam je tek malene prizore iz Slovenije. Ali što da reknemo o nekim dnurin* zemUama naše slobodne domovine ? Sto da kažemo ^ sretnoj onoi zemlji, kote se zove Dalmacija? Ima jedna formula, kpja datira ktf od nepokoine Austriie. Ta je fonruila sakta-mentalnom tačnošću stajala na krad .svakoga austrijskoga zakona i svake naredbe. a glasila !e:Dalinat!en ausgenonuuccif: Ja neću da podvrgm^m krhki dainaJ* trte upravu DaJmacite a pogotovo ne ‘školsku upravu: odic. je povrh svake kritike! Sa era Majestas so danas tako viso® leo ceni, da ie bolte zameriti se kojemu god Paši od Stambula grada nego i ruti-man'em gromovniku ovoga malenoga I3h darada. Ko Ja takne u ove božje odabran nike i moderne herofe ... od sladara, kožS i izvoznica?! M, ipak ćemo se — prelazeći n» sth mo profesorsko oolie — usuditi da kliknemo: Sretna Sfoveniio! Tvoj profesor Fram Bračun slobodno kritizira i same upravnike i povereništvo za prosvetli. I pri tona iznosi samo cveće. ruže i ljiljane upravničkog diletantizma I Kolego Brar čune! Ja Vara zavidiam, što ste u Slovo niii, ali Vam ipak ne mogu pisati, kako ie meni. kako }e nama ovde u Dalmacije, A! i neću Vam pisati — ne barem za sada! Jer mi i nemamo šlool^coc povereni* štva. Gospoda Iks-Makale. ali bolie. Mar kale-iks. evo, razmišljaj« cehi godinu dina i po, da nađju »th« rlght uian oi» ti cl rlght place,* ali ne mogu da ga nadiu. Dakle. mi nemamo, proki komu da pišemo, wi komu da se obraćamo, u ovoi zemlji o<| 70% analfabeta i 80% analfabetskih intelektualaca. Mi mo ramo da budemo za do* volim, sretni, veseli i siti! Naše škole cve-♦aiu. napreduju, prednjače. Mi imamo toliko pučkih učitelja i izvanredno nadarenih profesora, da ih možemo eksportirati u razne bankft. uprave. Doveremštva, gk> Tr.naziie. na ministarstva, kamo srođ ho-»ćete. u Vlil., VII., VI. i V. klasu, 'i to sve bez kvalifika i ispita, ier su ispiti i kvali-Ifike samo za manje obdarene, a sveuči-ilišta samo za obične ljude. Naši su stru-kovniaci na svojim mestima. đjaci marljivo rade, »cljačka veća« su elegantne garniture kolosalne kulture, djački štrajkovi — puke šale, na koje se ne treba ni obazirati. školski teksti suvišni, ier su novine veoma poučne: profesori su odlikovani i U redu i po zakonu unapredieni — kao, na primer, neki profesor Barač, vulgo Marul, koji je. sa 25 godina službe, još profesor, VHI. klase — neorobiieni, nepokradeni, poštovani, obodreni. opskrbljeni belim cipelama i okruženi od natriotičnih mladića i dama i diplomatskih veličina: Mein Herz, \vas wi!lst du noch mehr? Zato, neka se svuda po Jugoslaviji viče i grdi. mi nećemo! Neka se svi. svi tuže! Možda svi imaju pravo, ali mi se ne damo na taj posao. Svi trebaju sredjiva-nia. kritikovania. svetovanja, svi, svi... Dalmatien aussenoinmen! Reorganizacija đavčmštva. ,yi. Važni dohodki davčnemu erarju so tudi pristojbine. Na pristojbine naši pristojbinarji niso malo ponosni! Pod zvonom nekdanjega ljubljanskega finančnega ravnateljstva dobro znani davčni upravitelj J. me je pred deseletji uvajal v skrivnosti davčnih predpisov in vedno ponavljal: „Das Ge-btihrengeschaft ist das schonste Ge-schaft!“ V tistih časih sem poznal sicer še druge zanimivejše posle: kolo, planinstvo, fotografijo, knjige in glasbo, ki so me vsi bolj zanimali nego razne „Auf-sandungserklarumge« in »Altermiethe« z kupnimi in „preproda.inimi“ pogodbami. Vendar moram dandanes to mnenje popraviti. ker ie imel stari mož. ki že davno pristojbinari v večnosti, popolnoma prav. Le izvršilne predpise preglejmo, kako se vjemajo, med seboj izpopolnjujejo in niso brez izkazov! Imenujmo jih prosto po inštrukciji: Vormerk A, Register B, Nachweisung C; D in E prednjačita registru F: za tem pride Auszug G. Summiar H itd. Gotovo boljše označbe, kakor pol ure dolgi naslovi! Vsebino samo. po jeziku in razporedbi pa bi zopet priporočal našim slovstvenikom; vsekakor ni podobna romanu znanega pisatelja, kojemu je sredi povesti neka oseba umrla,_ ob koncu pa je zopet oživela. Pa kaj bi mu zamerili: saj ima podobne napake celo Odiseja, ki se dozdeva nekaterim vir in višek vse modrosti in učenosti. Takih kozlov in kozličev naši predpisi seveda ne smejo imeti — in jih tudi nimajo. Poslujoče uradništvo bi jih takoj opazilo in pri-stojbinska ura bi se ustavila. Da tudi taka dela niso brez pogreška, je umevno, a v prvi vrsti zato, ker se pri nas zakoni koncipirajo, urede in objavijo brez občinstve-7iega sodelovanja. V Jugoslaviji bo pa najbolje vpeljati navado novodobnih držav, po kateri se zakonski načrt najprej natisne, da ga svet čita in prerešetuje, kakor bi pri oknu razobesil zastavo ali na solnce postavil novo izdelano omaro. Omara se suši, mimogredoči. pa jo gledajo, med tem pa posluša mojster v veži opazke. In ako oride minw> kak čevljar-ček-šušmarček ter potegne svoje umazane prste po lepo nalikani barvi, tedaj pa skoči mojster iz veže kakor Apel izza platna in gorje kritikastru, če se ne umakne. Vsekakor pa bi bili rešeni in odrešeni raznih poznejših popravkov in pristavkov pri marsikaterem zakonu (na primer pri personalnih), ako bi načrt „razobesili" ali izpostavili na solnce, da se barva dodobra posuši. — potem bi stvar tudi „držala". Pri tej priliki naj se spomnim naših teologov s krščanskim naukom. Z raztegnjenim kazalcem ti narekuje šest resnic: šest jih je, nič več in nič manj; in take so, ne pa drugačne: trditev drži, kakor letnica v skali in vsak šolarček si jih zapomni ter iih vse življenie ne pozabi! Toda stoletnih bojev in disputov, ki jih je imela bogoslovna zgodovina, da je dosegla tak znanstven ekstrakt, kakoršen je v krščanskem nauku z določno naštetimi točkami, bogoslovec ne pove in ne razloži, ker bi bili le balast za učečo se mladino. Tega balasta bi se morali ogibati naši zakonodaje!, kakor abstinent dolenjskega čvička. in mesto debelih zakonikov s kilometer dolgimi določbami bi imeli kratke in jedrnate odstavke v lični knjižici. To bi bilo že zato priporočljivo, ker je dandanes papir tako drag. In končno bi ne imeli v državnem zakoniku jako komodne določbe, da nepoznanje zakona ne opravičuje dejanja. Vsak človek bi mogel spoznati postave vsaj toliko, kolikor se učimo vere v veronauku. To bi zadostovalo praktičnemu življenju in bi ne bilo težko doseči, ako bi v šoli kak manj važen predmet opustili in vpeljali poučevanje državnih zakonov. Nevedno občinstvo bi ne tavalo kakor ovca iz pisarne v pisarno in izostala bi marsikatera neprilika, stroški in nadlega. Pristojbinskemu zakonu ne moremo očitati nepotrebne obsežnosti. V okroglo 100 § pove vse, kar je temeljnega; da je tarif obsežneiši. pa ni drugače mogoče pri postavi, ki tako globoko posega v javnost. Zakon je vztrajal dobrih 70 let, četudi je ostal le provizoričen. Ako pomislimo, kako se je življenje spremenilo od 1848—1918, tedaj moramo priznati, da so naši pristoibinarii čudovito dobro vozili med Scillo in Karibdo z br-zimi koraki napredujočega stoletja. Znani obrobljeni statistični izkazi pa, žal, niso dosegli svojega namena, ker se je državna stavba prei razsula, dasi so bili določeni zakon udefinitiviti. Dandanes oa tudi našim pristojbinar-iem ooie neizogibni miserere vse spreminjajoči čas: kakor zemljarino je namreč tudi pristojbine udušila slaba povojna valuta. Kaj pa velja dandanes 70 krat ali SOkrat čisti davek; praktiki si pomagajo s čistim doneskom pa tudi to je premalo! Končno je zakon za naše dni tudi preveč obziren! Upošteva vse vrste sorodstva, vse vrste odstotke, kar je bilo mogoče v državi, ki je bila tako vpeljana, da je na svojih zakonih že kar — cizelirala; mi v Jugoslaviji, ki smo komaj pogledali iz temelja, pa prenesemo že trpežnejši materijal. čimbolj bomo rastii. tem finejši bomo postajali. Za prvo silo pa najnovejše določbe (spomladi 1920), ki so staremu zakonu skoraj izpodkopale temelj, popolnoma zadoščajo. (Dalje prih.)' Tovariši! Rešite poslane Vam položnice pozabljenosti in obnovite žnjimi ------------- naročnino! -...... Činovnici! Pod ovim natpisom donosi zagre* bački »Hrvat« od 14. m. m. članak iz pera zagrebačkog odvjetnika dra. Nikole Kre-kovića — dakle ne činovnika, koji doslovno prenosimo: Mi već počinjemo u novim neprilD kama da zaboravljamo na ono vrijeme, kad je živila Austrija i kad su srca naše inteligencije, pa još k tome najbolje naše inteligencije, kucala pod austrijskim be-amterskim. a bogme i vojničkim kaputima. Hrvatsko je činovništvo po organizaciji one države bilo dio onog velikog i izvrsno organizovanog činovničkog aparata austrijskog, ali je za to ipak zadržalo svoje posebno obilježje. Kakogod što smo sačuvali uza sve napadaje stari hrvatski ježik u crkvi, tako smo prkosili jedinstvenoj činovničkoj Avstriji baš po svojim činovnicima, koji su bili ustrajni, često i nesvijesni branitelj hrvatske državne misli, pa bila ona na srcu činovničkom u formi Starčevi ćeve ^tare hrvatske države ili učenjačkog kompromisa Pliverićevog. Visoki moralni niveau naših činovnika ima svoju podlogu baš u tom svijes-nom narodnom otporu, potpirivanom gotovo sistematski od onog par „slobodnih** ljudi, opet činovničkih svrzimantija. Iz te je narodne podloge kod naših činovnika nikla i jaka svijest stručne činovičke zajednice. koia se sve više očituje i^dobiva konkretne oblike. Hrvatski činovnici nikada ne će zaboraviti na taj korjen današnje njihove jakosti i uvijek će raditi i u stališkim svojim pothvatima svaki na svoi način, da se ne ruši djelo inteligentnih hrvatskih generacija. koje se u svakom od nas obra-1 zuje u jakoj hrvatskoj narodnoj svijesti. Austrijski je činovnik morao biti aparat, mašina, a hrvatskog je samo narodna svijest spašavala, da to nije postao. Mi smo Hrvati Križaniča u Rusiju slali, da Ruse uči Slavenstvu, mi smo stvorili idejnu podlogu za ujedinjenje svih Slavena na iugu. a poznata ie baš pravaška simpatija za Bugare od Barčića pa do Harambašića. Hrvatski su činovnici, sve sama seljačka djeca, odgojeni po hrvatskim profesorima u hrvatskim školama, donašali u svoje urede, u školu, u sudnicu, u upravu široko slavensko shvaćanje, svesku-1 šeni strašnom disciplinom tudjinske vlade. Za orkos su jačali hrvatsku narodnu misao. Oni su se baš time tako srasli s narodom, da na primjer niste doživili niti za prevrata slučaja, da je narod ustao proti kojemu činovniku, sucu, učitelju, profesoru, pa niti proti školanom našem upravniku, nego je udario po lihvarima i bahatim tudjim grofovima. Njemački „Zollverein", taj temelj njemačkog ujedinjenja, nije stvorio učenjak Franz Liszt, nego dva obična mala pruska carinska činovnika. Isto tako su u velikom dijelu narodnog ujedinjenja sudjelovali hrvatski činovnici. Hrvatski činovnici, ovakovi kakovi su stajali u momentu raspale Austrije, pa i sa svim svojim manama, jesu lijep pojav i s narodnog stanovišta, a ovakovi moraju da ostanu i u slobodnoj državi, u kojoj će biti slobodniji u narodnom radu i odgoju naroda. Prenagli su naši neki političari htjeli, a možda i sada o tome sanjam, da razbliu t rastepu organizaciju činovnika u hrvat skim zemljama, jer niti ne slute, da je w organizacija samo vanjski formalni izražal živog društvenog faktora, koji će sve nas preživjeti. Žandarski pojmovi o činovničkoj disciplini se mogu primijeniti na činovnike strance, kakovi su bili Bachovi i u državi, koja hoće da trpi centralistički apsolutizam. Naši činovnici moraju biti narodu učitelji i oslon u sredjivanju našeg društva u ’duhu društvene pravednosti. Ti školani seljački sinovi će sami naći pravi sklad svojih interesa sa interesima seljaka, pa nek oni budu sa ostalom narodnom inteligencijom kvasac, koji će požuriti proces pravog napretka u seljačkim masama. I oni sami, vrlo blizu tipu inteligentnog proletarijata, osjećaju grubu društvenu nepravdu, pa će je, sami ojačani, uklanjati i iz naroda. Zato nema, ne će i ne smije biti zapreka kod uredjenja njihovih plaća. Samo dobro nagradjeni svijesni organizirani činovnik može da bude narodni učitelj, samo dobro naplaćeni činovnik može biti borac proti korupciji. Ta je korupcija kod nas za to tako jaka, što smo imali na vladi ljude „demo-krate“, koji se nisu niti zacrvenili izjavljujući, da oni „po vlasti idu do vlasni-štva.“ Te vlasti ne bi bilo, da nema činovnika. ali se inteligentni hrvatski činovnici ne će dati u pomoćnike korupcije. Posao čišćenja moraju čim prije obaviti organizacije činovnika, zadovoljnih i opskrbljenih, ali koji će preuzeti na sebe 'dužnost, da oni sa svojim organizacijama budu i krvnici korupcionista ali i čuvari Čistoće, poštenja i nepodmitljivosti s\ojih članova. Ne mrtvi činovnički „aparat**, nego svijesni organizirani narodni hrvatski činovnici moraiu biti u stvaranju novog društva jaki aktivni faktor, jer su kao cjelina preživjeli najčinovničkiju državu, a da se nisu odnarodili. Zato čitavi hrvatski narod zahtjeve Svojih činovnika čini sveilm zahtievitna. Kad se svi jugoslavenski činovnici socijalno orijentiraju, uvidit će, da hrvatski imadu pravo. Pragmatika. (Dalje.) § 61. »Če bi uradnika, ki se je izročil sodišču, prvostopno sodišče obsodilo na odpust iz službe (lišenje zvanja), se tak uradnik takoi razreši službe in počaka izven službe končno razsodbo: vendar se pa niegovc mesto do končne presodbe ne popolni.« »Takemu uradniku poneha teči plača od dneva razrešitve, ter ako bi se s končno razsodbo oprostil iz nedostatkov dokazov, se mu izda polovica plače; ako se ie oak oprostil kot nedolžen, se mu izda cela plača od časa razrešitve do časa njegovega zopetnega spreiema.« »Polovica plače se izdaje tudi tistemu uradniku, za katerega ie sodišče sklenilo. da se hrani iz pritvora.« — Ker uradnik, ki se nahaja tudi v sodni preiskavi, ni še obsoien, moral bi se mu za čas preiskave do pravoveljavne razsodbe izdavati vsai del uživane plače. Umevno te. da bi se plača morala naknaditi popolnoma. ako ga sodišče spozna nekrivim. § 62. »Ako bi se dognalo, da le kak sodnik ali splošno uradnik sprejel kako podklupnino ali dar. ali vobče zahteval v primerih, prepovedanih po kazenskem zakonu. ako bi bil prestopek težje vrste, da bi se tak uradnik poleg odpusta iz službe moral obsoditi po zakonu tudi na večjo kazen, se oredmet odstopi v oresoio rednemu sodišču. Toda če se uvidi, da se bo kazen, ki se bo izrekla, glasila kvečjemu na odpust iz službe, se tak uradnik izroči v razsodbo disciplinarnemu sodišču.« — Nejasno ie tudi v tem določilu, kdo nai določi, ali ie kazniivo delanje uradnika (podkupljivost!) izročiti rednemu sodišču v presojo ali pa »disciplinarnemu sudiu.« — Po določilih srbskega kazenskega zakona §§ 105. in 106. se kaznuje zaradi spreiema daru. obljube ali podkupnine vsak uradnik, ki kaj spreime. da bi izvršil delo ali ne izvršil dela. za katero ie pristojen. O dokazih podkupovanja bi mogel odločati samo v to postavljeni disciplinarni senat ter v dokazanih primerih postopati po disciplinarnih predpisih: — zguba službe, Isti senat bi pa moral razsojati, ali ie pregrešek še težie baže ter ga s posebnim sklepom odkazovati rednim sodiščem v nadalino odločitev. § 63. »Sodniki okrožnih sodišč, potem sodniki velicega sodišča se ne smejo za zločinstva in prestopke, storjene v razsojanju primerov §§ 109., 120. in 127. kaz. zakona, nikoli podrediti sodbi disciplinarnega sodišča, nego spadajo pod sodbo rednih sodišč, o čemur izide posebni zakon. (Zakon 3. marca 1911 in 28. febr. 1911).« Tudi v zmislu teh določil se »smejo« prestopki take vrste storjeni po nesodnih uradnikih prepuščati bolj v presojo — administrativnim oblastvom. ne da bi se zato zaslišal poseben disciplinarni senat. § 64. »Uradnik, ki ie bil obsoien na dališi zapor neeo za šest mesecev, ne da bi bil obsoien na izgubo državljanske časti ali na Izgubo službe, se sme zopet sprejeti v službo.« —- To določilo se nam ne zdi nič kai — moralno. Ne vemo kai se zgodi z uradnikom, ki je bil obsoien n, pr. samo na 5 mesecev zapora in na izgubo državlianske časti. Po tem določilu se lahko primeri, da se vse ali dobršen del uradništva rekru-tuie iz bivših kaznjencev do 6 mesecev zapora ne da bi bili izgubili »državljanske« časti. Pač lepa perspektiva za pošteno in zanesliivo upravo kakor tudi za dober sloves iste! § 65. »Uradnik, ki je bil obsojen tudi na najkrajšo dobo na zapor, ne dobiva plače za časa vzdrževanja kazni.« Kaznuje se ga torej — tudi administrativno — s samim začasnim odtegljajem plače. § 66. »Uradnik, ki ie z nepravilnim izvrševanjem svoje dolžnosti koga oškodoval. odgovarja za škodo: toda v tem primeru sodišče ne sme spreleti niti civilne niti kazenske tožbe proti uradnikom, dokler ne dovoli nristoipi minister, da se sme sodno postopati.« Pravica pritožbe proti eventuelni sa-molastnosti uradnikov in oškodovanju strank v vršenju njih dolžnosti, postane iluzorna, ker te odvisna od pritrditve administrativnega oblastva, ki nai naprej odloča ali ie dan povod pritožbi ali se ta kratkomalo odbile. § 67. »Pravica za tožbo proti sodnikom in vobče proti uradnikom za škodo, storieno v vršeniu uradne dolžnosti, zastara. ako se oškodovani ne pritoži tekom šest mesecev, odkar je škodo doznal. Ce ie pa škoda nastala vsled zločina, zastare« va po civilnem zakonu.« »Tožba se v navedenem času mora predložiti pristoinemu ministru (§ 66). Ce pristojni minister pritožniku pripozna pravico do zahtevama doplačila!, obvesti o tem oškodovanega in obenem tudi pravosodnega ministra, da odloči sodišče, ki naj sodi, ako bi to ne bil pravosodni minister sam. kateri sam dovoliuje pravico na zahtevama doplačila in obenem določa tudi sodišče. »Če oškodovanec od spreiema dovolila za zahtevanje doplačila oziroma, od koder ie bil obveščen, katero sodišče ie določeno za presojanje, tekom treh mesecev ne predloži sodišču tožbe, pravica mit prav tako zastara.« »Vendar pa če bi minister izrekel pra« vico. da se more zahtevati poplačilo od kakega uradnika, a sodniki bi ugotovili, da on ni odgovoren, temveč drugi uradnik. ostane oškodovancu pravica zahte« vati poplačilo od tega, upotrebivši se za to drugih terminov od šest in treh mesecev, § 67. zakona o uradnikih državljanskega reda oziroma zastaranja, ki ie prepisano s tem paragrafom, govori samo O tožbah privatnih oseb. kar se razvidi tudi! iz dodatka tega §-a z dne 15. febr. tek. leta. Kar se pa tiče zahtevkov oblastev. velia za te zastaranje, ki ie določeno v državljanskem zakonu in drugimi posebnimi predpisi.« Po teh določilih ie ono malo in tako’ iluzorne pravice, ki jo uživaio privatne stranke v primerih, ako so jim iavni nameščenci storili kako. čeprav očito in znatno krivico in škodo, tako »spretno« vezano na razne zastarele termine, da se iim le otežkoči uporablianie te nazovi —< pravice. Odločitev o tem ie pridržana administrativi. Šele če ta izda svoj placet, se sme nastopiti sodniisko pot in tudi to v terminu ker se potem vsa stvar zavrže kot — zastarana. Zdi se kakor bi odločba prikrito hotela nekako ščititi »omahljivosti« uradnikov. Dosega pravice pravnim’ potem ie pa ali popolna ali ni — pravica!i (Dalje prih.) Savez društava fin. straže. Dne 26. junija 1920 se ie vršil v Brodu ob Savi II. občni zbor »Saveza«. Po ugotovitvi sklepčnosti ie otvoril t. č. predsednik Saveza, g/ Kovač, zborovanje z običajnim pozdravom in nadaljeval: Predno preidemo na posamezne točke našega programa, smatram za svoio dolžnost, spomniti se bridke izgube, ki ie zadela našo organizacijo. Kruta smrt nam ie ugrabila naiboK-šega sobojevnika za naše stanovske organizacije. upropastila nam ie duševnega očeta Saveza, duševnega vodio in urednika »Novin fin. straže« gosp. Ivana Bogdaniča. perovodio zemaliske bla-gaine za osiguranje radnika v Zagrebu, v, cvetu njegove mladosti. Z idealno ognjevitostjo in neumorno agilnostjo ie blagi nokoinik deloval smo-treno v korist naše organizaciie. z odločno pogumnostio in vzorno vztrajnostjo žrtvoval svoie bogate duševne zaklade v orespeh in procvit našega društva in mile naše domovine. Navdahnjen vzvišenih idealov in nazorov, ie bil dragi ookoinik neomajnega orepričania. da v naši mladi domovini zmaga načelo pravičnosti Ln da si fin. straža v okrilju svoie organizacije legalnim potom pribori v ravnem živlie-nju ono ugledno mesto, ki jej zbog temeljne važnosti njene službe naravno pri-stoja. Dasiravno preganjan in zapostavljen baš zaradi tega, ker ie še po izstopu iz našega zbora ostal vnet zagovornik našiti upravičenih stremljenj, »e ostal zvest svojim načelom ter obdržal uredništvo našega glasila do svoie prezgodnje smrti. Zavratna bolezen ie sicer strla njegovo telo. prerana gomila pokriva niego^ ve zemeljske ostanke, toda duh njegov m strt. on živi in bo živel med nami nadalje, karti njegovi ideali m nazori so tudi naši ideali in nazori, njegova idealna ognjevitost in neumorna agilnost, njegov odločen pogum in njegova vzorna vztrajnost pa naj nam bodo zvezda vodnica v boju za našo in naše mlade države boljšo bodočnost. Bil ie idealist one vrste, katero te naš pisatelj Fran Govekar v »Slovenskem Narodu« z dne 9. maia 1920 pod geslom »Tiho junaštvo« zaslužno in vzorno ocenil. Stava umrlemu gosp. Ivanu Bogda-niču! Zbor ie poslušal stole ter navdušeno vzkliknil: »Slava!« Za tem ie sledilo nadrobno poročilo o organizaciji. Savnz se je ustanovil na občnem zboru 21. septembra 1919 v Zagrebu. Včlanjena so 4 društva, in sicer nr-vatsko-siavonsko. bosansko - hercegovačko. dalmatinsko in slovensko društvo fin. straže. Izvzemši Vojvodine in Srbije le do-malega vse organizirano. V Voivođini nasprotuje organizaciji sedanii nadzornik g. Čuk. V Srbiii se snuje organizacija, ki pristopi »Savezu«. Savez te imd s voi strokovni list »Novine fin. straže«, ki pa po novem letu 1920 ni več izhajal zaradi stavke tipografov v Zagrebu in bolezni urednika gosp. Bogdaniča. ki te 9. marca 1920 prominul O nadaljnem izdajaniu strokovnega glasila so sklepali delegati »Saveza« 24. marca 1920 v Beogradu. Sklenilo se je. opreti se na „Naš Glas“, Id je stanovsko glasilo državnih uslužbencev. Po odhodu delegata iz Slovenile se le ta sklep ovrgel ter so se ostali delegati odločili za ustanovitev novega glasnika »Naša Reč«. Jci bi imel v Beogradu 'izhai^ti. Tudi to se le iz različnih vzrokov opustilo. Današnjemu zborovanju ie torej pridržano o strokovnem glasilu končnoveliavno sklepati. S pozivom na složno, vztraino ln smotreno sodelovanje zaključi predsednik svoj govor. O dosedanjih uspehih m o delovaniu poroča tainik Saveza gospod Držaj, ki omenja med drugim, da te Savez že trikrat odposlal delegate k ministrstvu financ, da zaprosijo izdajo nove uredbe. S ponovnim pozivom na vztrajno na-dalino sodelovanje ie zaključil tainik svoie obširno poročilo. Obleka. Leta 1917. menda je izdalo bivše finančno ravnateljstvo v Ljubljani podrejenim uradom odlok s pozivom, da naj vsak nameščenec, ki potrebuie zase ali svolo družino obleke, opiše v posebnem izkazu natančno mero in barvo ''Meke oziroma kostuma, ki ga želi. Cena ie bila določena za narejeno obleko oziroma kostum okrog 180—250 K. Seveda se ie vpisal vsak obleke potreben uradnik v izkaz in težko čakal naročene obleke, ne meneč se za vedno rastoče cene blagu. Trdno prepričan te bil. da naročeno gotovo tudi dobi in — poceni. Toda dočakal ni nihče te obleke, pač ca vsi zvišanje cen. Še v istem letu so se ustanovile na vladno inicijativo po okrajih oresoteval-nice o potrebi nakupa blaga, perila in obutve po znižanih cenah, ki oa so dosegle vse prei. kakor začrtani smoter. Uradništvo tudi pri teh presoievalnicah z malimi izjemami in razven Par vsiljenih, preležanih nogavic ni dobilo ničesar. Večkrat »preobrnjeni« in zakrpani smo dočakali toli zaželieno Jugoslavijo. V prevelikem veselju smo pozabili na vsa nrestana oomanikania. Prvih nar mesecev no prevratu le bilo dosti žiyil in tudi precei manufakture po še ne preveč pretiranih cenah na razpolago. Beati oosi-dentes so si v tem času lahko pomnožili svoie izpraznjene žalove. A ne tako uradništvo. ki ni razpolagalo s potrebnim denarjem, ampak k večjemu z dolgovi. Končno ie poverjeništvo za sociialno skrbstvo izdalo na druga poverjeništva odlok, s katerim se ie odprl ori novo ustanovljeni oblačilnici v Liubliani lavnim nameščencem pod natančno oriclziranimi pogoji kredit za nakun potrebne manufakture na obroke. Glavni pogoi ie bil. da se ie izkazal lavni nameščenec-naktipivaiec s potrdilom svojega uradnega predstojnika. da bo ta skrbel za pravilno in redno plačilo mesečnih obrokov. Vsa ooverieni-štva so iutimirala ta odlok podrejenim uradom, in uradništvo se ie ponujenih mu ugodnosti v obilni meri posluževalo. Tako so smeli sodniki — ako nas vesti ne varaio — nakupiti blaga v vrednosti do 6000 K ter sodni oficilanti ter sluge na do 3000 K in to brez umešavania poverjeništva. Tudi delegaciia ministrstva financ ie intimirala omenieni odlok oodreienim uradom, le s to izoremembo. da so hoteli nekateri gosoodiie pri delegaciji — ki menda nimajo še dosti dela — vso akciio nekako centralizirati, kar se Mm na v ogromno škodo podrejenega uradništva ni posrečilo. Nekemu gospodu pri delegaciji se ie zdelo da so naročili v nredloženih izkazih uradniki vse preveč blaga in le zahteva! že decembra 1919. tekom 3 dni nove izkaze s pripombo, da bo nakazano posameznemu nameščencu ne glede na čin in službeno dobo zani in družino največ 1200—1500 K predujma v roke oblačilnici. Uradništvo te seveda na ta odlok kar mogoče zmanjšalo naročila ta težko čakalo nakazanja. četudi zelo nizkega predujma. No. čaka ga še danes, ko so se cene blagu že potrojile, ako ne že početvo-rile! Vrhu tega pa te oblačilnica glasom razglasa v Uradnem listu že v aprilu s prodalo blaga na obroke prenehala. Tako ie ostalo uradništvo zaradi preveč razvitega finančnega talenta tudi v demokratični Jugoslaviji v blagoslovljenem letu 1920 brez obleke, brez perila ter brez obutve in brez predujma in denarja. Farhariia poprei. farbariia tudi sedaj! Vprašamo: s čim more upravičiti delegacija ministrstva financ to svolo »hitro« rešitev v blagobit podrejenega urad- ništva in s čim odškodovati oziroma omogočiti že tolikokrat »potegnjenim« finančnim uradnikom nakup prepotrebne obleke. čevilev ter perila do cenah, oo katerih so vse to nakupili nameščenci drugih strok, kler ni biio zgoral opisane uradne zavore? Y. Z. Finansijska straža. Finans. straža je državna institucija ! silno važna. U novom proračunu predvi-dieno te. da če država od posrednih poreza imati da dobile preko četvrt mililarde. O ve velike prihode rukovodi ova straža, kole režiia iznaša oko 7 milihma. Površni posmatrač mislio bi. da ovu instituciju nieguie država kao zlenicu oka. Ali temu tako niie. Od prevrata do danas niie za financ, stražu država učinila ništa, već iu prepušta svofoi sudbini, da se raspadne. Pet hiliada domačih sinova, disciplinovanih. n patriotizmu iskušanih stradava uslied nemarnosti dva do tri čovjeka. Kud već 1 Mims'arski Savet votira kredit za nabavu odela, iedan čovtek raznim eksperimentima zaprečr. da se odelo nabavi. Zato što Hudi u straži obolievaiu radi oomanikania odela, ier ima r>et Hudi leđnu kabanicu. — što ti Hudi ne mogu. da vrše službe. — što s*; uslied toga pjlkratarna države, obogaćuju ratni bogataši i kriomčart. ier dobe tiar. kontrola ne funkciouiše — to te sporedno Ovo ie zločin na državi Hm više. što se ona istom stvara. institucija financ, straže se zanemaruje iz rartiiskih težnja. Hoče se dokazati, da nevalla. da 1u mora nadomestiti nešto drugo, a to drugo ie upliv oartiie. da se na račun države naeradiijiu fartnliiarni, rodbinski i stranački prijatelji. To tc kod carine več uspjelo. Smicalice kolima se to kani postići su un-avr gadne. Mi it mo o ovol anomalili u državi još govor.ti /a sad samo kažemo, da te tomu kriva Generalna direkcija posrednih po n za u Beogradu, i ia ie radi toga pieda-na or