Izhaja
mesetno dvakrat.
Uredništvo in uprav* ništvo je v Salendrovi ulici št.6. Telefon štev. 2283
Oglase se raCuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan Frelih
Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Štev. 8.
Ljubljana, 23. avgusta 1929
Leto IX
Vsem hišnim posestnikom v Sloveniji, zlasti ljubljanskim,
v resen preudarek.
Vsaka organizacija je že po društvenih pravilih ustanovljena v namen, da ščiti koristi posameznih članov in naj si bodo to gospodarske, prosvertne ali športne organizacije. Vsako društvo se razširja in procvita samo takrat, če imajo društveni člani od njega razne udobnosti, pri gospodarski! organizacijah pa, če dosežejo dru-štveniki v gospodarskem pogledu razne koristi, oziroma olajšave. Ne brigamo se za danes za druge potrebne ali nepotrebne organizacije in ostanemo samo pri Zvezi društev hišnih posestnikov za Slovenijo, kakor tudi pri posameznih društvih hišnih in zemljiških posestnikov v Sloveniji, oziroma v celi državi.
Da pa zamore organizacija vršiti svoje dolžnosti in doseči uspehe, je večinoma združeno z velikimi denarnimi žrtvami. Ker nobena organizacija v zadnjih letih ni imela toliko vsestranskega dela, raznih intervencij in ž njimi združenih potov, nadalje prepotrebno izdajanje svojega društvenga glasila Moj dom-, je naravna posledica, da društvo hišnih posestnikov ni moglo kriti vsak čas tekočih stroškov. Ce pa bi bil društveni odbor Pokrajinske zveze za Slovenijo ali pa Prvo društvo hšnih posestnikov v Ljubljani opustilo kake korake ali delo vsled nedostajanja denarnih sredstev, bi bil s tem zakrivil preveliko odgovornost napram svojim društvenim članom. Vsled tega je bilo Ljubljansko društvo hišnih posestnikov, kakor Zveza primorana, najeti večji znesek posojila, ki se mora končno poplačati in nikakor ne gre, da bi društveni odbor sam moral končno žrtvovati celo večje denarne svote. Dolžnost vseh hišnih posestnikov v Sloveniji, zlasti pa ljubljanskih je, da sedaj s prostovoljnimi prispevki v najkrajšem času poravnajo posojilo, ki je bilo najeto v korist vseh hišnih posestnikov.
Že lansko leto smo apelirali s posebno okrožniöo na posamezne hišne posestnike za prostovoljne prispevke^, a med vsemi, (nad 2000 ljubljanskih hišnih posestnikov, se jih je odzvalo samo 200 z manjšimi zneski, razen par častnih izjem. Na ta način nam je bilo mogoče lansko leto kriti samo nekatere najnujnejše zaostale račune in odplačati manjšo svoto na račun prejetega posojila. Morebiti so hišni posestnik ljubljanski in tudi drugi lansko leto bili še mnenja, da naša organizacija ni dosegla toliko uspehov in olajšav, kakor so pričakovali, oziroma kolikor smo jim obljubili. Toda letos je položaj popolnoma drugačen in upamo, da ne bo hišnega posestnika v Sloveniji, zlasti ne ljubljanskega, ki bi nekoliko ne žrtvoval za nadaljno našo organizacijo. Večina dolga je nastala radi tega, ker smo Moj dom izdajali v mnogo večjem številu in «a pošiljali raznim posestnikom, ki pa nikakor niso hoteli naročnine za Moj dom
plačati, kakor to dela še danes veliko število posestnikov, zlasti še izven Ljubljane. V zadnjem času smo morali po posebnem odposlancu pobirati članarino in naročnino, a izven Ljubljane je Moj dom plačalo komaj polovico posestnikov. Na ta način so nami posestniki povzročili okrog 40.000-— Din stroškov, ki jih moramo v tiskarni plačati za Moj dom , _ a dotični posestniki nikakor niso hoteli nas podpirati in plačati letne naročnine ali članarine. Hišni posestniki, mnogo ste dosegli po naši organizaciji, društveni odbor deluje vsestransko za Vas, ne zamudi nobene prilike, da poseže vmes, kjer so ogrožene koristi hišnih in zemljiških posestnikov. Vaša dolžnost pa je, da sedaj priskočite nemudoma nam na pomoč in nam nakažete po danes ljubljanskim hišnim posestnikom priloženih položnicah primeren prostovoljen prispevek. Ce ste se do letos obotavljali razen običajne članarine dati še kak prostovoljen prispevek, smo trdno prepričani, da se bodete letos brez odloga spomnili tiste organizacije, ki Vam je nudila toliko koristi in ugodnosti. Stanovanjsko vprašanje je večinoma končano in velika večina stanovanj in najemnikov je izven vsake zaščite, kar nas je stalo mnogo dela in truda in kar je v največjo korist dotičnim posestnikom. Posestniki iz Nemčije nam v svojem glasilu častitajo k našem uspehu in delu.
Pri tem pa ne smete prezreti najvažnejšega dejstva, da je bivši hišnonaiem-ninski davek oziroma sedanja zgradarina letos več kot za polovico znižana. Prosimo Vas, da primerjate lanski predpis hišno-najemninskega davka s plačilnim nalogom za zgradarino za leto 1929. in takoj bodete uvideli, koliko bodete letos manj plačali, kakor lansko ali prejšnja leta kljub višjim najemninam. Do 1. januarja 1929. je znesel državni davek z vsemi dokladami in pribitki vred 38-76%, v Ljubljani pa nekaj, let celo 68% od 100 Din najemnine. Letos znese zgradarina z dopolnilnim davkom pri najvišjih najemninah samo 17%, pri nižjih najemninah pa 10 do 14%. Iz tega razvidite, da ste pri vsakih 100-— Din najemnine pridobili nad 20-— Din na hišnem davku, kolikor stane na leto ; Moj Dom . Upoštevati je treba, da se odbije za popravila 20 do 30% in če izračunite za letos napovedano najemnino z 38-76 in primerjate pred kratkim prejeti plačilni nalog, bodete videli veliko diferenco v Vašo korist, ki gre večinoma v par tisočakov. Nad 2500 hišnih posestnikov je samo v Ljubljani, društvo šteje že 1800 članov in če nam vsak posestnik nakaže prostovoljnega prispevka 1—2%, kolikor ho na hišnem davku manj plačal, bodemo lahko pokrili vse neplačane stroške; za posamezne posestnike pa bo to gotovo malenkosten znesek v primeri z dobičkom, ki ga imajo posestniki
od naše organizacije. Nikar ne msilite, da hi imeli take uspehe, če hi organizacija ne bila tako požrtvovalno delala in ničesar opustila, kadar se je šlo za koristi posestnikov. Ljubljanski posestniki, ne smete prezreti na ljubljanski mestni proračun, ko se je z našim delom preprečilo mnogo visokih obremenitev,ki so jih hoteli naprtiti ljubljanskim hišnim posestnikom. Toda še nadalje nas čaka mnogo dela, če nas bodete posestniki hoteli podpirati, drugače pa mora najpožrtvovalnejši predsednik ali odbornik izgubiti vsako veselje do tako nehvaležnega posla in odgovornosti in končno tudi ostri kritiki, ki smo ji izpostavljeni odborniki našega društva Izven Ljubljane nismo poslali položnic in kdor želi nakazati prispevek, naj nam po dopisnici naznani, da mu pošljemo položnico, ali pa to lahko napravi s poštno nakaznico. Imena posestnikov, ki bodo poslali prispevke, bomo po vrstnem redu priobčili v »Mojem domu«. Kateri posestniki pa še niso plačali članarine ali naročnine za Moj dom . naj to sedaj nemudoma store.
Hišni posestniki, podpirajte in vzdržujte svojo najvažnejšo organizacijo! Brez hitrih prispevkov in podpore pa ne moremo več vodili organizacije v dosedanjem obsegu.
Vabilo
na
veliko zborovanje
hišnih in zemljiških posestnikov iz cele države v Mariboru.
Glavni Savez društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu vabi na
peto glavno skupščino
»Svojine« (lastnine)
v soboto, dne 21. septembra 1929. ob 16. uri v Götzovi dvorani v Mariboru.
Po daljšem presledku je nujna potreba pokazala, da se zopet skliče glavna skupščina našega Glavnega Saveza ter se na ta način njega delovanje zopet poživi in razširi po cc*li državi, kjer še ne postoje posestniške organizacije. Za to skupščino se je določil sledeči dnevni red:
1.	Izročitev legitimacij vseh zastopnikov in overenje istih po treh overova-teljih, ki jih imenuje predsednik.
2.	Pozdrav predsednika, oziroma namestnika — podpredsednika.
3.	Poročilo o dosedanjem delu glavnega Saveza.
4.	Blagajniško poročilo o pretečeni upravni dobi.
5.	Poročilo o nalogih in predlogih pete glavne skupščine.
6.	Morebitna volitev odsekov.
7.	Volitev novega upravnega odbora in predsednika, kakor nadzornega odbora.
8.	Določitev članarine za leto 1929., ki jo morajo plačati glavnemu Savezu pripadajoča društva.
9.	Določitev kraja, v katerem se bo vršil šesti kongres Svojine v letu 1930.
10.	Predlogi, katere zamore jo staviti posamezna društva pismeno ali potom svojih delegatov. Ti predlogi se morajo predložiti pismeno najkasneje do 15. septembra 1929. Glavnemu Savezu, Ljubljana, Salendrova 6.
Po občnem zboru zborujejo takoj posamezni odseki, da sestavijo potrebne resolucije za glavno zborovanje.
Zvečer ob 20. uri bo priredilo društvo hišiiili in zemljiških posestnikov v Mariboru povodom svoje 301etnico društvenega obstanka
POZDRAVNI VEČER,
na čast našim delegatom in gostom iz tujih držav v Götzovi dvorani. Razen delegatov in gostov so na prijateljski sestanek vabljeni vsi mariborski in okoliški posestniki, da v prijateljskih razgovorih in nagovorih počaste 301etno delovanje društva hišnih posestnikov v Mariboru ter se pri tem spominjajo vseh dobrih in še veliko bolj vseh slabih časov, v katerih so preživeli mariborski in drugi posestniki tekom dolge SOlotne dobe.
Redni obžni zbor
delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil
v nedeljo, dne 22. septembra 1929. ob /j 10. url dopoldne v Götzovi dvorani v Mariboru.
DNEVNI RED:
1.	Odobrenje poslovnega poročila o preteklem letu.
2.	Odobrenje računa v preteklem letu.
3.	Določitev letnega doneska za zve-zina društva.
4.	Sklepanje o predlogih zveznega odbora ali odposlancev.
5.	Konstituiranje Zveznega odbora.
6.	Volitev treh odbornikov za glavno zvezo društev hišnih in zemljiških posestnikov.
7.	Poročilo o stanju stanovanjskega vprašanja in korakih, da se stan. zaščita nikjer ne podaljša.
8.	Razprava in poročilo o novem davčnem zakonu in drugih davčnih zadevah.
9.	Razprava in protest proti občinski davščini na nezazidane parcele in na iz stanovanj narejene lokale v Ljubljani.
10.	Izdajanje društvenega glasila Moj dom .
11.	Določitev kraja prihodnjega občnega zbora.
12.	Razširitev društvene organizacije in ustanovitve gospodarskih zavodov.
13.	Slučajnosti.
V smislu člena 5. društvenih pravil ima vsako včlanjeno društvo za vsakih 50 članov poslati po enega delegata na obč-
ni zbor. Katera društva radi oddaljenosti ali prevelikih stroškov ne morejo poslati tolike delegatov, naj pride od vsakega društva vsaj po en odposlanec, od večjih pa po dva.
Sigurna udeležba vseh delegatov pa je neobhodno potrebna, da skupno nastopimo proti podaljšanju stan. zakona, proti vsaki novi obdačitvi hišne posesti in da se dogovorimo o razširjenju naše potrebne organizacije. Polovična vožnja po železnici je zasigurana.
Da bode zastopano vsako društvo in vsak večji kraj pričakuje gotovo
Društveni odbor.
Po izvršenem občnem zboru Pokrajinske zveze za Slovenijo se bode vršilo ob 11. uri dopoldne istotam veliko mani-festacijsko zborovanje vseh hišnih in zemljiških posestnikov iz cele naše države kakor tudi proslava SOletnega delovanja društva hišnih in zemljiških posestnikov za Maribor in okolico, s sledečim
dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Proglašenje vseh po Saveznem zboru odobrenih predlogov, sklepov in resolucij.
3.	Slavnostna govora zastopnikov društva hišnih posestnikov iz Maribora z ozirom na 301etno društveno delovanje.
4.	Pozdravni govori gostov iz tujih držav in po upravnem odboru delegiranih zastopnikov.
5.	Poziv na večjo in močnejšo organizacijo vseh posestnikov lastnine.
6.	Zaključni govor predsednika in zaključek zbora.
Na zborovanje so povabljeni zastopniki organizacij hišnih posestnikov iz cele diržave, zlasti pa prav vsi posestniki in posestnice iz Maribora in okolice brez izjeme, da pokažejo s tem svojo stanovsko zavednost in da maniiesti-rajo za svoje pravice in za svojo neokrnjeno lastnino. Upamo, da bodo prišli prav vsi mariborski in okoliški posestniki, da s tem tudi proslave 301etnico težkega, trudapolnega delovanja društva hišnih in zemljiških posestnikov v Mariboru. Popoldne se vrši skupni izlet v krasno mariborsko okolico.
Poziv
k vložitvi prijav dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za davčno leto 1930 v letoviščih in zdraviliščih.
Odelenje poreza ministrstva tinanc v Beogradu je izdalo dne 30. julija 1929 pod štev. 72.140 poziv vsem davčnim upravam v državi, da morajo hišni posestniki v letoviščih in zdraviliščih "vložiti prijave dohodkov od zgradb za odmero zgrada-rine za leto 1930. do konca meseca avgusta 1929.
Za letovišča oziroma zdravilišča so bili od ministrstva financ dogovorno z ministrstvom za trgovino in industrijo v Sloveniji proglašeni ti-le kraji: Bled, Bohinjsko jezero, Čatežke Toplice, Dobrna, Kamnik, Kranj. Kranjska gora, Laške Toplice, Lesce, Mojstrana, Poljče', Radovljica, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Toplice pri Novem mestu in Topolščica.
Hišni posestniki v teh krajih morajo vsi, brez izjeme, vložiti davčne prijave za zgradarino za leto 1930. najkasneje do 31. avgusta 1929, drugače jih zadenejo v zakonu določene kazni, in sicer ?>% od osnovnega davka, kdor ne bo vložil davčne prijave v roku do 31. avgusta t. 1. in kdor ne bo davčne prijave vložil niti na pismeni
poziv v nadaljnem roku 8 'dni, pa kazen 10 % osnovnega davka.
Dotični poziv se glasi:
V	smislu čl. 34 zakona o neposrednih davkih se mora vzeti sezonska svota najemnine kot letna najemnina v vseh onih
lučajih, v katerih se zgradba oddaja v najem ali uporablja samo za časa sezone.
Z ozirom na to in v zvezi z odredbo čl. 105 zakona o neposrednih davkih se odreduje, da vse davčne uprave takoj pričnejo s pripravami za razpored zgradarine Rezijsko uporabljenih hiš za leto 1930. V to svrho morajo davčne oblasti prve stopnje pozvati vse davčne zavezance zgradarine v krajih, ki se smatrajo za zdravilišča in letovišča (kakor smo jih zgoraj navedli), da vlože davčne prijave za razpored davka od dohodkov zgradb za leto 1930 tekom meseca avgusta 1929.
Za sezonsko najemnino se smatra v dobi sezone faktično sprejeta najemnina ali pa vrednost najemnine, ki se plača za jednako sezijsko stanovanje. V letoviščih in zdraviliščih, katera so zgoraj našteta, velja ta poziv za vse davčne obvezance zgradarine.
V	ostalih krajih smatrajo se za se-zodska stanovanja one hiše, ki se ne uporabljajo celo leto, nego stoje prazne večji del leta, kakor tudi zgradbe v kopališčih in letoviščih, ki sicer niso zgoraj našteta, pa se uporabljajo samo nekaj časa v letu.
Ako so take hiše uporabljajo samo v jednem delu za sezijo, a v drugem delu v celem letu, potem se v rubriki davčne prijave vpiše sezonska najemnina samo za oni del zgradbe, ki se sezonsko uporablja, a za oni^ del hiše, koji se uporablja celo leto, vpiše se v to določeno rubriko letna najemnina, ki se plača v času vložitve prijave po tem razpisu. Ako je zgradba celo sezono oddana v najem jednemu najemniku, potem mora ta najemnik potrditi svoto sezonske najemnine. Ako je zgradba za časa sezone izdana raznim osebam, tedaj mora hišni lastnik brez podpisa najemnikov sam prijaviti sezonsko najemnino, pač pa mora v rubriki 2 vpisati imane vseh najemnikov in kraj rednih bivališč.
Ako lastnik za časa sezone sam stanuje v hiši ali jo drugemu brezplačno prepusti mora se vrednost sezonske najemnine s parifikacijo (primerjanjem z drugimi stanovanji) ugotoviti. Ako se zgradba ali stanovanje tudi po sezoni uporablja, potem se mora davčna podlaga utrditi na podlagi letne in ne sezonske najemnine. Ako lastnik zgradbe v jednem delu leta stanovanje sam uporablja, a za časa sezone oddaja v najem, tedaj se letna najemnina računi sorazmerno nižje, pri-števši še k njej sezonsko najemnino.
Ako je stanovanje oddano v najem s pohištvom, vrtom, zemljiščem, postrežbo itd., je treba priložiti pogodbo o najemu.
Davčne uprave imajo zlasti preiska-vati in ugotoviti, ako so prijavljena vsa sezonska stanovanja, in ali so cene dotič-nemu kraju primerne.., dalje če so podatki v prijavi zanesljivi in pravilni in če so prijave podpisane od najemnikov. Katere* prijave ne odgovarjajo tem določilom, se ima najemnina parificirati v smislu čl. 34, oziroma po odredbah pravilnika k členu 120 A 11.
Davčno prijavo je vložiti za vsak objekt posebej, ki je v katastru popisan zase, torej za vsako hišo posebej. Zgrada-rinske prijave je vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost. Zgradarinsko prijavo izpolni faktični lastnik hiše, za pravne osebe njihov predstavnik, za mladoletne njihovi roditelji ali varuhi in za mase njihovih zastopnikov. Prijave mora vložiti pooblaščenec s po-
oblastilom. Vsakega najemnika je treba v prijavi vpisati pod posebno vrstno številko.
Pod kosmatim donosom je razumeti vsako odškodnino, ki jo najemnik daje lastniku hiše za uporabljanje zgradbe.
Davčne prijave je oddati osebno proti potrdilu ali po pošti pri županstvu ali pa direktno davčni upravi v priporočenem pismu.
Kako morajo posestniki postopati pri napravi prijav za sezijska stanovanja, ki jih oddajajo v najem s pohištvom, perilom, postrežbo, vse to smo natanko obrazložili v Mojem domu št. 12 leta 1928. Ponovno opozarjamo, da je ttvba od opreme plačati rentni davek, ki je višji od zgradarine, ravnotako tudi od najemnine za vrt. 'lišili posestniki, ki rabijo kako pojasnilo glede naprave navedenih prijav, naj se takoj obrnejo osebno ali pismeno na našo društveno pisarno v Ljubljani. Ce bi pa posestniki želeli skupen razgovor ali sestanek, naj to takoj sporoče naši zvezi in je naš predsednik pripravljen po možnosti se udeležiti dotičnoga sestanka in dati natančna in zanesljiva pojasnila.
Občni zbor
Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani
(Nadaljevanje.)
Blagajniško poročilo poda gosp. Anton Bukovic; računski zaključek se soglasno odobri.
Predsednik se zahvali g. blagajniku za podano poročilo. Gosp Vilhar predlaga, da se izvoli sledeči odbor: Frelih Ivan, Auersperg Emil, Zemlja Franc, Tribuč Josip, Platner Josip, Sušnik Anton, Kmetec Simon, Hrovatin Maks, dr. Ilegali Josip, dr. Požar Lovro, Jeglič Janko Nep., Olup Josip; za računske pregledovalce: Malis Franc, Orehek Matej, Bukovic Anton, za Moste: Weithauser Matija, Janko Rahne, za Šiško: Batellino Danijel.
Nato opozarja g. predsednik navzoče na obstoj 301 etniče društva, kar namerava društvo v Mariboru slovesno proslaviti s kongresom, in predlaga, da bi tudi v Ljubljani napravili kako manjšo proslavo, ali pa v zvezi z mariborskim društvom, kar bi ne bilo združeno z velikimi stroški, pripomoglo pa bi, da bi društvo prišlo do večje veljave, kakor se to dogaja v drugih krajih. Ker se k temu predlogu nihče ne oglasi, prepusti to odboru v sklepanje, prosi pa člane, da podajo svoja mišljenja pismeno na društvo.
K določitvi članarine za ljubljanske in okoliške posestnike v letu 1929. prosi g. predsednik, da se članarina, kakor v preteklem letu odobri.
Vse informacije se dobe brezplačno. Pri slabo situiranih posestnikih pa se je morala članarina tudi znižati, če si je hotelo društvo obdržati tako visoko število članov. Ker temu predlogu za določitev članarine za leto 1929 nihče ne ugovarja, se soglasno odobri.,
V poročilu o novem stanovanjskem zakonu podaja g. predsednik v svojem govoru sedanje stanje posestnikov z ozirom na novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo dne 1. maja 1929. To smo pojasnili natančno že v zadnji številki in zato razlaga zakona odpade.
Zatem omenja, da se ni moglo ugotoviti resničnosti trditve občinskega svetnika g. Likozarja, da je v Ljubljani več posestnikov povišalo najeimmine nad Skratno zlato pariteto, kljub temu, da se je društvo obrnilo na za to kompetentna mesta, a je dobilo le dva slučaja, kjer sta se najemnini povišali za Ikrat nad zlato pariteto. Neupravičen pa je ponoven njegov napad na
posestnike v neki občinski seji, na kateri je trdil, da so posestniki vzrok gmotnemu položaju trgovcev, njih konkurzu vsled navijanja najemnin, radi česar bi se jih moralo tudi zaščititi, kar je razvidno iz zapisnika dotične seje, ki ga g. predsednik prečita. Ker smatra ta napad na posestnike društvo kot neupravičen, bo ukrenilo vse potrebno, da ne bo g. Likozar več napadal posestnikov s takimi krivičnimi podtikanji.
Nato preide predsednik k občinskemu proračunu za leto 1929, ki se je zelo zvišal od preteklega leta, a je bil kljub temu v zadnji občinski seji sprejet z večino glasov. Ker je ta proračun preobsežen, se ne spušča v razpravljanje o posameznih postavkah, kar bi bilo umestneje preložiti na drug večer, da bi se tako posamezno razpravljala postavka za postavko.
Ena teh točk bi bila taksa za predelavo stanovanjskih prostorov v poslovne lokale, ki znese 200-— Din za vsak m2, kar bi pomenilo za dotične lastnike prehudo obremenitev. V smislu zakona utora imeti hišni lastnik stanovanje v prosto razpolago in te pravice bi mu ne smel odvzeti kak sklep mestne občine, Ker se je v letu 1928. prezidalo v Ljubljani samo 7 stanovanj v lokale, ta davščina ne bo donašala mestni občini nikakih dohodkov, pač pa bo vsakega posameznika hudo obremenila. V svrho odprave te takse je društvo protestiralo v Beogradu, kjer je upanje, da te davščine ne bodo potrdili, ker je ta sklep občine protizakonit in ga je treba sistirati.
Nov davek za občino je tudi 10% davek na zavarovalne police proti požaru, ki bi pripravil posestnike do tega, da bi zavarovanje znižali, namesto da bi ga na po-trebno višino zvišali. Proti lej davščini je društvo napravilo pritožbo na merodajna mesta, kakor tudi proti nezaslišani davščini na nezazidane parcele, ki znese v središču mesta 5-— Din za 1 mr, izven '■emtra pa po 1-— Din za m2. Pod ta davek spadajo vrtovi ob hišah in tudi ob vilah nad 2500 m2. G. predsednik ugotovi, da je prišlo zelo malo prizadetih lastnikov parcel, kar je za obsojati, da se ti lastniki ne brigajo za stvari, ki so v njih lastnem interesu. Nato obširno razpravlja o posledicah te davščine, ki bo tako visoka, da bodo nekateri posestniki parcel morali plačati davka letno 15.000-— do 20.000-— Din, tako da bodo plačali v par letih toliko davščine, kolikor je bila parcela faktično vredna. Ker se nahajajo v Ljubljani par-'cle. katerih lastniki jih kljub: dobri volji ne morejo prodati in na katerih bi nihče ne zidal radi poimianjkanja denarja, četudi bi dotičnik parcelo podaril, je ta davek popolnoma neizvedljiv, kar je tudi mestni magistrat potrdil s svojim dopisom na društvo v letu 1923., ko se je tudi že hotela uvesti ta davščina, pa se je že takrat pokazala za neizvedljivo, toliko manj more biti V-vedljiva danes, vsled pomanjkanja denarja. Ta davščina bi dotične lastnike popolnoma uničila in bo privedla ljudi do tega, da bodo zidali raje izven mesta, kjer bodo) pogoji za zidanje boljši, parcele v mestu pa bodo še nadalje stale prazne. Ne-oostavno pa ie določilo, da sme župan na prošnjo lastnika posameznih parcel po svo-:om preudarku dotičnega oprostiti, kar bi bilo krivično, da bi to ugodnost imeli samo nekateri priviligiranci. Mestna občina naj bi rajo skušala nekatere postavke v pro-računu izdatkov znižati, kakor previsoke 'dače uradnikom, k čemur pa pripominja, da ni proti uradnikom, da se jih dobro plača, pač pa proti preveč nastavljenimi, ki se iih naj bi zaposlilo na kakem drugem kraju.
Takoj nato preide k vodarini in go-staščini, ki se je znižala na 14%, to je vodarina 7%, gostaščina 7% in kanalizacija 2%, kar bi pa zneslo na višji podlagi na-
jemnin 2 milijona več, kakor v letu 1928. Te doklade so se odmerile tako visoko, akoravno odloča odlok ministrstva za finance z dne 16. januarja 1929. pod točko 3. in 4., da morajo doklade in naklade ostati v isti izmeri kot leta 1928. Za 100% se je povišala pristojbina za večjo porabo vode. Pri tem pripominja, da naj bi mestna občina pogledala v Zagreb, kjer se plačuje tako nizka pristojbina na vodarini in gosta-ščini, ker se plačuje po porabi vode in ne po višini najemnin, kar edino je pravilno. K temu izraža upanje, da vlada doklade v taki višini ne bo potrdila, sicer bodo posestniki prisiljeni odračunati vodarino in gostaščino na najemnike. V tem pogledu je društvo napravilo že več pritožb na mestni magistrat, na velikega župana, ki pa vse niso nič pomagale. Sedaj je društvo poslalo pritožbo v Beograd in zahtevalo, da se proračun zniža, da se o posameznih postavkah do dobra razpravlja. Žalostno je dejstvo, da so celo odborniki društva, ki so v občinskem svetu, glasovali za tak proračun, Glasovali za tako breimie hišnim posestnikom, kar je njih netaktnost in društvo ne sme trpeti v svoji sredi takih odbornikov. V Mariboru znaša proračun 24 milijonov dinarjev, v Ljubljani pa 48 milijonov, ki pa še sedaj ni potrjen.
Nato povzame besedo dr. Regali, pozdravi vse navzoče ter v svojem govoru ostro obsoja mestno gospodarstvo, ki kljub visokemu proračunu ne nudi Ljubljani drugega kot drago elektriko in pa vodo, ki je tudi zelo draga, mesto, da bi mestna občina poskrbela za najpotrebnejše!, kar bi se moralo nuditi prebivalstvu z ozirom na higijeno. Kljub velikim izdatkom, ki jih ima mestna občina s tlakovanjem cest, so ceste polne prahu, ki se pometajo s stroji, ki praše, ali pa so ob deževju ali pomanjkljivem izpiranju blatne, radi česar otež-kočujejo prebivanje v mestu. Pri tem navaja zglede postopanja kar se tiče higijene v drugih krajih, kjer se stori vse, da napravijo ljudem stanovanja in prebivanje v mestu kolikor mogoče zdrava in prijetna. Mestna občina bi morala poskrbeti tudi za avtomobilski promet, ki postaja čez dalje obsežnejši, vsled tega tudi neznosnejši vsled ropotanja, piskanja in spuščanja bencinskih plinov, ki so posebno za pljuča zelo škodljivi. Preprečiti bi morala postajanje avtomobilom na raznih krajih v središču mesta, kar bi se moralo vršiti na periferiji. Tujci, ki prihajajo v Ljubljano iz drugih mest, se čudijo takemu divjanju in ropotu avtov, a v mestni občini vlada popolna brezbrižnost, nihče se ne zmeni za kako velikopotezno akcijo. Glede novega stavbenega zakona zahteva', da naj bi bil samo splošen, dočim naj se prepusti posameznim samoupravam, da izdelajo stavbeni zakon v podrobnostih, ki bo odgovarjal razmeram in potrebam mesta Ljubljane. K temu predlaga, da so društveni odbor pooblasti, da napravi spomenico na občinski svet, eventuelno na ministrstvo v Beogradu, da bodo občani imeli vsaj najpotrebnejše, kar se tiče higijene. S tem konča dr. Regali svojo poročilo ob splošnem odobravanju navzočih, nakar zaključi gosp. predsednik občni zbor s poudarjalnimi besedami, da naj posestniki smatrajo svojo organizacijo za najpotrebnejšo, četudi ne bo več zakona, ker mogoč uspeh je doseči le v skupnosti, in izrazi željo nasvidenja v večjem številu ob 301etnici obstoja društva.
(Konec.)
« Razno
Sestanek hišnih posestnikov na Bledu se bode vršil v soboto, dne 24. avgusta 1929 ob 8. uri zvečer v hotelu g. Troha. Zvezni predsednik g. Frelih bode podal potrebna pojasnila o napravi davčnih prijav
za zgradarino za leto 1930, ki jfli morajo lastniki hiš in vil v letoviščih in zdraviliščih, sedaj na Bledu, brezpogojno vložiti najkasneje do 31. avgusta 1929.
Društvo posestnikov na Bledu bode do-določilo potrebnega strokovnjaka, ki bo v naslednjih dneh na željo napravil omenjene prijave, Na sestanku se bode razpravljalo tudi o drugih lokalnih stanovskih zadevah.
Ljubljanski posestniki naj prazna stanovanja v lastnem interesu oddajajo samo potom naše Realitetne pisarne, ki ima na izbiro veliko število dobrih in zanesljivih najemnikov. Vsak dan je večje število onih, ki, najemnine redno ne plačujejo in imajo posestniki pri tem večkrat velike izgube. 0 takih Malomarnih plačnikih vodimo posebno evidenco.
Nove najemninske knjižice z novim hišnim redom je sestavilo in založilo Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ter se dobe v društveni pisarni v Ljubljani, Sa-lendrova ulica 6. Ker je treba v smislu novega davčnega zakona razne doklade pri najemninah detajlirati, smo nove najemninske knjižice tako priredili, da so razvidni vsi posamezni pribitki k najemnini, kakor tudi ostali najemniniski pogoji. Knjižica je mnogo obširnejša od dosedanjih najemninskih knjižic, zato je neobhodno potrebno, da si jo hišni posestniki takoj preskrbe' za vse najemnike. Cena 5 Din.
Hišni posestniki ljubljanski ali okoliški, katerim že več mesecev pošiljamo Moj Doni ; na vpogled, naj takoj pošljejo naročnno za tekoče leto. Če pa svoje organizacije nikakor nočejo podpirati, naj vrnejo naš list, ker drugače jih bodemo smatrali za naše člane in od njih izterjali članarino.
Ljubljanski hišni posestniki, kateri še dosedaj niso plačali članarine, naj to nemudoma store.
Naročniki »Mojega Doma« jzven Ljubljane, katerih velika večina še do danes ni poravnala naročnine za to prepotrebno stanovsko glasilo, naj jo blagovolijo takoj nakazati, ker drugače jo bodemo primorani terjati po posebnem inkasantu in dotične stroške za pobiranje zaračuniti naročniku.
Zastopnike sprejme Realitetna pisarna društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6. v vseh mestih in večjih krajih Slovenije. Delokrog za posredovanje posestev smo sedaj razširili po vsej Sloveniji, kakor se razvidi iz današnjega oglasa. Istotam se sprejmejo pod ugodnimi pogoji zastopniki domače večje zavarovalnice po vsej Sloveniji. Upoštevali se bodo samo posestniki in državni upokojenci.
Realitetna pisarna
Prvega društva hiš. posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6/H
proda
med drugimi posestvi:
v LJUBLJANI.
Dvonadstropna hiša v )>li/.ini Kratke /.a ?,50.000.— Din.	.	f
2 trgovski hiši v sredini mesta za 1,200.000.— Min in 800.000,— Din.
Skoro nova vila oh Bleiweisovi eesti. s krasnim vrtom za 700.000 Din.
2 veliki hiši tik »Zvezale«, po 1,500.000.— Din. Hiša na Škofovem, s trgovskimi prostori, za
250.000.	— Din.
2 veliki trgovski hiši tik Gorefljskega kolodvora. z velikimi kletmi za 900.000.— Din.
Nova vila pod Rožnikom. 2 stanovanji za
250.000.	— Din.
Vila v Rožni dolini, visokoprillična, z vrtom za 190.000.— Din.
Hiša na Srdu, za 250.000.— Din.
Vila z ver stanovanji in velikim vrtom, za
1.200.000.	— Din.
Ui»a v bližini glavnega kolodvora, za 900.000.—
Din.
2 kiši na sv. Petra eesti za 370.000.— Din. Nova hiša na Glincah, Tržaška cesta, z 2 stanovanji, delavnico, vrtom, za 150.000.— Din.
Velika hiša v središču mesta z velikim dvoriščem in pripravna za vsako tovarniško podjetja za
1.600.000.	— Din.
Hiša v bližini s\. Petra cerkve z dvema delavnicama za 270.0(10.— Din.
Hiša v Spodnji Hiški s trgovskimi lokali za
300.000.	— Din.
Velika vogelna hiša v bližini glavne pošte za
2.000.	000.— Din.
Vila v Trnovskem predmestju z lepim vrtom za 300.000.— Din.
Večje posestvo ob Ljubljanici v bližini dolenjskega kolodvora za 550.000.— Din.
Krasna vogelna hiša z gostilno ob prometni cesli za 1,200.000.— Din.
Lepa vila v Vodmatu za 200.000.— Din.
Hiša oh Tržaški vesli za 280.000.— Din.
Hiša v št. Jakobskem okraju z več stanovanji in vrtom za 420.(XH).—; štiri hiše v bližini Gosposke ulice za 400.000.— Din, 300.000.— Din,
280.000.	— Din in 250.000.— Din.
Nova hiša v Spodnji šiški za 250.000.— Din. Hiša na Sv. Petra cesti s trgovskimi lokali za
430.000.	— Din.
Nova hiša na Glincah z več stanovanji za
145.000.	— Din.
Dve hiši v trnovskem predmestju s hlevom in vrtom za 250.(XH).— Din.
Posestvo v Trnovskem predmestju za Din
700.000.	—.
Hiša v Rožni dolini z vrtom in več stanovanji za 150.0(X).— Din.
Dve vili na Mirju za 330.000.— in 3(X).(X)0.—
Din.
Vila oh Dolenjski cesti za 350.000.— Din.
Vila v Zgornji Šiški za 180.000.— Din.
Nova hiša na Glincah z vrtom za 120.000 Din. Dve veliki trgovski hiši v sredi mesta s krasnimi poslovnimi prostori za 3,000.000.— Din.
Vila v bližini glavnega kolodvora za 700.000.—
Din.
V MARIBORU:
Enonadstropna hiša z vrtom za 200.000.— Din. Pritlična hiša z velikim vrtom za 160.000.—
Din.
Krasna vila z velikim vrtom za 350.000 Din. Hiša z restavracijo in kavarno in vrtom.
Tri enonadstropne hiše za 1,000.000.— Din. Enonadstropna hiša za 220.000.— Din.
Vila z velikim vrtom v predmestju za 200.000.—
Din.
Krasna vila ob parku s stavbenimi parcelami za 1,000.000.— Din.
Dvodružinska vila v Krčevini za 320.000.—
Din.
Restavracija v Mariboru oh prometni cesti. Restavracija s sobami za tujce z vsem inventarjem za 800,000.— Din.
Enonadstropna hiša z velikim vrtom v bližini sodišča za 480.000.— Din.
V	Šmartnem okraju so nadalje naprodaj: Pritlična hiša z gospodarskimi poslopji,
orala zemlje za 25.000.— Din.
11 oralov bukovega in gabrovega gozda za
40.000.	— Din.
Posestvo, 1-1 oralov z vinogradom za 120.000.—
Din.
Posestvo 10 oralov prvovrstne zemlje z vinogradom. 10 minut od železniške postajo pri Rogaški Slatini za 110.000.— Din.
Posestvo, 7 oralov oh glavni eesti, 7 minut od železniške postaje.
Posestvo, 18 oralov zemlje, 7 minut od železniške postaje za 90.000.— Din.
Hiša z gostilno in 17 oralov dobre zemlje oh prometni eesti za 250.000.— Din.
PRI CELJU.
Pol ure od Celja posestvo za 40.000 Din.
Dve hiši poi 65.000,— in 50.000,— Din.
V	Škofji vasi posestvo za 75.000.— Din.
V	Vojniku za 110.000.— Din in 2 orala zemlje.
V	Liscih, lepa hiša. s Vi orala vrta za Din
120.000.	—.
IZVEN LJUBLJANE IN MARIBORA:
2 hiši v Celju s skladišči, vrtom, moderno urejeni s krasnimi stanovanji za 2,000.000.— Din. — Proda se tudi posamezno ena hiša.
Hiša v Zatični za 50.000.— Din.
Lepa vila na Bledu z velikim vrtom in pohištvom za 250.000.— Din.
Vila v predmestju Radovljice za 150.000.— Din. Vinogradno posestvo na Bizeljskem, 12 oralov zerfilje, z lepo vilo, za 150.000.— Din.
Hiša s 4 stanovanji, elektriko, sadnim vrtom in njivo, v bližini treh tovarn, za 70.000.— Din.
Krasno veliko kmetsko posestvo pri D. M. v Polju, za 350.000,— Din.
Krasno graščinsko veleposestvo ob železniški progi Zidani most—Zagreb, 300 oralov, med tem 2500 oralov gozda, drugo njive, travniki, vinograd, vse arondirano in z dobro olranjenimi poslopi . se ugodno proda.
Posestvo 3 orale v Vižmarjih z delavnico in gospodarskimi poslopji za 140.000 Din.
Lepa hiša v središču trga Trbovlje pripravna m vsako obrt za 100.000.— Din.
Dve hiši v Trbovljah za 230.000.— Din. Stavbena parcela v Kranju 2500 m- po 15 Din. Posestvo v Loki pri Zidanem mostu za
75.000.	— Din.
Nova hiša z .vrtom pri Rimskih Toplicah za
55.000.	— Din.
Vila v Zagrebu se zamenja za vilo v Ljubljani do vrednosti 200.000,— Din.
Posestvo z žago, mlinom v Kamniškem okraju za 300.000.— Din.
Trije hoteli v mestih na bivšem Štajerskem za pol drug milijon dinarjev, 1,000.000,— Din in
900.000.	— Din.
Dva hotela na Bledu za 1,000.000.— Din in
500.000.	— Djn.
Veleposestvo na Dolenjskem, 200 oralov zemlje za 1,500.000.— Din.
Dve hiši z gostilno v večjem prometnem kraju na Notranjskem za 200.000.— Din.
Večja stanovanjska hiša s trgovskimi lokali v večjem trgu oh Savi.
Prenovljena hiša, 3 sohe. \'A orala zemlje in s pohištvom pri Rogaški Slatini za 45.000.— Din.
Hiša, 2 sohi in 1 oral zemlje oh državni cesti Poljčane—Rogaška Slatina za 22.000.— Din.
2 orala vinograda in 2 orala travnikov za
22.000.	— Din.
2	orala vinograda in 2 orala travnikov za 12.500.— Din pri Rogaški Slatini.
Vinograd, 2 orala z viničarijo pri Podplatu za
20.000.	— Din.
Hiša z malim zemljiščem pri Podplatu za
20.000.	— Din.
3	posestva od 55 do 38 oralov zemlje pri Šinar jah pri Jelšah.
Gostilna pri Celju z malim posestvom za 140:000.— Din.
Gostilna pri Štorah za 170.000.— Din.
Gostilna lik Celja za 170.000.— Din.
Večje posestvo s trgovino in gostilno pri Rogaški Slatini za 450.000.— Din.
Gostilna in trgovina na Prevaljah na Koroškem za 300.090.— Din.
Dve gostilni v bližini Celja za 120.000.— Din in 170.000,— Din.
Posestvo 15 oralov pri Vojniku za 225.000.—
Din.
Posestvo pri Novi cerkvi z vinogradom in gozdom za 125.000.— Din.
Posestvo pri Vojniku 12 oralov zemlje za
12.000.	— Din.
Posestvo 12(1 oralov z vodno žago pri Dobrni, za 300.000.— Din.
Posestvo pri Petrovčah s 30 oralov gozda za
500.000.	— Din.
Posestvo 40 oralov zemlje pri Petrovčah za
220.000.	— Din.
Posestvo pri Celju zn 175.000,— Din.
Malo posestvo pri Novi Cerkvi za 47.000.—
Din.
Posestvo s hmeljem v Žalen za 70.000.— Din. Graščina pri Celju, 100 oralov za 600.000.—
Din.
Hiša v Gaberjah z vrtom za 100.000.— Din. Hiša pri Celju z lepim vrtom za 120.000.— Din. Hiša v sredini Celja za 450.000.— Din.
Hiša v Slovenjem Gradcu z 2 oralom zemlje za 200.000.— Din.
V Mariboru je na prodaj več gostiln, stanovanj skih hiš in lepih vil z vrtovi po ugodnih cenah.
Enonadstropna hiša z velikim vrtom in gospo darskim poslopjem v središču prometnega trga, sedež sreskega poglavarstva, blizu postaje.
Visokoprillična hiša v Laškem za 70.000.-—
Din.
Posestvo z gostilno, 3 orale oh cesti 5 km od Laškega za 140.000.— Din.
Posestvo 1 orale zemlje z gostilniško koncesijo v večji vasi pri Domžalah za 200.000.— Din.
Hiša in gospodarsko poslopje in Vi orala zemlje, v bližini Domžal, pripravno za vsako trgovino in obrt za 160.000— Din.
Ob kamniški železnici je na prodaj:
Nova enonadstropna hiša z vrtom, vodovod, električna razsvetljava v veTjem industrijskem kraju za 105.000,— Din.
Gostilna oh državni cesti z manjšim posestvom in gospodarskimi poslopji v bližini kolodvora v zelo prometnem kraju za 450.000.— Din.
Nova hiša, 4 sohe in vrt, 5 minut od kolodvora v večjem kraju za 45.000.— Din.
Naprodaj je še več drugih posestev v Ljubljani in izven n je, kakor tudi več stav-benili parcel.
Stavbeno podjetje
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec privatnih cenitev
Ljubljana, Trnovski pristan št. 14
Tehnična pisarna. Naprava vseh v stavbene stroko spadajočih načrtov Itd.