189. štev.
V Ljubljani, četrtek 7. avgusta 1919.
Volja v Ljubljani in po pošti:
Mio leto
K 84-
$>ol leta
42 —
četrt leta
21-
M mesec
7 —
inozemstvo:
*» celo leto naprej KB5-—
« pol leta
50*-
*# četrt leta
26-
*n mesec
lugoslav5
II. leto.
Ra pismene naročbe brea pošlljatre denarja se ne moremo osirati.
It/o
nnniuu uziruii.
Naročniki naj pošiljajo
Jgjjja	naročnino
84T* po nakainlch^^m
tlu	-	-	-	-
lir,
Oglasi se računajo po polnem prostoru in si-''ter 45 mm
-^krat
VOH
Uredništvo je na ŠUiem trga »tev. 18» Telefon Stev. 860. — Upravnifttve Je na Maitjlnem trga S ~ Štev, 8. — Telefon Stev, 44.
izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
VpraSanjem glede Snseraio.
loži es odgovor dopisnica ali inu..
naj se Brkini j o. — Rokopisi se n«.
Prekmurje priznano Jugoslaviji.
Dr- J. ŠTEFANČIČ, Špilje.
Zlobnost ali kaj ?
Komaj zgrajena mlada avstrijska država nosi v sebi znake popolnega Ia*kroja in to ne samo vsled njenega sedanjega zunanjega položaja in obup-ne£a gospodarskega in financijelnega Stanja, nego in to v prvi vrsti vsled takozvanega demokratičnega režima brezuplivnega parlamenta odnosno brezmočne ljudovlade, katera je s svo-jimi reorganiziram! ustanovami dovedla deželo do popolne anarhije.
Vsak trezen Ih zaveden jugoslovanski politik in Jugoslovan mora z odkritosrčno radostjo gledati ta naravni proces vpepeličenja naše bivše matice, ki si je še v zadnjem hipu nadela bolj praznično obleko, da bi si mogoče vendar le pridobila prijateljstvo svojih novih sosedov, v resnici pa bi hotela ponovno oživeti na račun teh sosedov. Toda izgleda, da nismo še vsi tako trezni in zavedni, kakor to sicer na zunaj kažemo. Tako na pr. »Slovenec«. Vkljub temu, da Avctri-janci sami izrekajo obsodbo nad svojo državo, »Slovenec, politični list za Slovenski narod« ima o njel Cisto drugačno mnenje, on vidi v Avstriji najmodernejšo republiko, ki jo je treba drugim državam in predvsem nam stavljati v primer. V svoji številki od 29. julija poje slavospeve »prostoduš nosti« Dunaja In demokratičnim ustanovam nove Avstrije, »ki je bila ntkoč središče in vodilna dežela monarhije« in hvali »ljudovlado in državno izkustvo«, Rennerja in Bauerja ter njihovo taktiko, ker dajeta komunistom svoje dvorane in javna podopja na razpolago za ljudska zborovanja (pravilno za boijševiško agitacijo). In ravno v lej dobrodušnosti napram haševikcm se zrcali po mnenju »Slovenca« velika polit čna razumnost in popolno poznanje našega časa. Kdor to pisarenje primerja s člarki, v katerih je »Slovenec« hvalil protivladno postopanje predsednika deželne vlade v Ljubljani ob priliki zadnjih dogodkov, ta ne potrebuje nobenega nadaljnega komentarja, sam sebe pa povprašuje: a" je to podlost ali kaj ? 1
V svojem uvodnem članku od 31. julija napaaa »Slovenec« ukaz iz Bel-grada o prepovedi inozemskih časopisov v Jugoslaviji. (Kakor znano se pri nas svobodno prodajajo francoski in angleški časopisi, vsled česar se zdi, da je »Slovenec« mislil predvsem na prepoved nemško-avstrijskih časopisov)
»Slovenec« pusti odprto vprašanje, od koga in od kod je ta prepoved izšla. Ne glede na to pa se da zelo govoriti o tem, ali je ta ukrep, o katerem pravi »Slovenec« sam, da je bilo za časa vojaških operacij na Koroškem in Štajerskem, ko so bili naši boji tedaj nevarni, potreben, danes še na mestu ali ne. Mnogo razlogov govori za prepoved, zlasti če se pomisli, da se naši obmejni boji še nadaljujejo in to z ostrejšim orožjem, z agitacijo potom časopisja in da so nam ti boji še zelo nevarni na Koroškem posebno z ozirom na strupenost, s katero nemško-avstrijsko časopisje hujska proti naši državi.
Sicer pa je stvar posameznih listov, da najdejo pota, da bode naše razumništvo in občinstvo dobro informirano o razvoju življenja v drugih državah in to ne glede na prepoved kolprrtaže sovražnih nam časopisov v naši državi. Ako listi ne morejo izreči svojega kriter.ja na podlagi poročil dopisnih uiadov, naj pošljejo periodično dobre korespond.ente v dotično državo, ki bodo potem našo javnost v tamošnjih razmerah informirali. Da lo gre, dokazalo je tudi slovensko časopisje, v katerih je bilo Čitati obširna poročila iz Pariza, iz Češke, da celo iz Nemčije itd. V tem oziru bi mogla mnogo storiti tudi naša predstavništva.	•
Iz oblike in iz tona, v katerem je pisan citirani članek, pa je razvidno, da »Slovencu« ni v prvi vrsti bilo ležeče na tem, da kritizira osrednjo vlado vsled enega ukaza, nego njegov namen je bil, da v porabi to prepoved v to, da pokaže javnosti svojo pravo mentaliteto. Slovensko ljudstvo, kakor meni »Slovenec« ne sme pozabiti na edino zveličavno nemščino, brez katere bi bilo pokvar-
jeno vse naše javno življenje. Slovenci morajo pomniti, da vse, kar se vstvarja doma, je za nič, vse tuje je kaj vredno, »iskustva« in vse »duševne pridobitve naših sosedov« (seveda Avstrijcev in Nemcev), skratka Slovenci morajo vedeti, da so še nadalje hlapčevski narod, ki brez teh sosedov ne more samostojno živeti. Glava tendence članka pa je, diskreditirati Belgrad, kjer je danes osredotočeno vse naše politično življenje, pred našim ljudstvom in mu dokazati, da je vse, kar od tam prihaja slabo. Članek je torej pisan v duhu ostrega izpada proti Belgradu. Take žalitve napram Belgradu, središču našega Pije-monta in naše mlade države, ki je položil tako ogromne žrtve na oltar osvobojenja In ujedi n je n ja jugoslovanskega
naroda, odstrani »Slovenca«, pa
če je tudi forma danes v Sloveniji vladajoče stranke, slovensko ljudstvo v svojem ponosu ne more in ne sme prenašati.
Do danes Belgrad še ni obdol-ževal Slovencev protidržavnega mišljenja, še manj jih je smatral za nerazsodno ali pa celo za nezanesljivo in nezrelo ljudstvo, kakor misli Član-kar v »Slovencu« zato se vsiljuje vprašanje, ali je vzrok takemu pisanju zlobnost klike okolu »Slovenca« ali kaj ? I
Zapomnite si
vsi dopisniki, ki pišete naročene in nenaročene Članke ala ,.Pisatelju Mešku v odgovor" v „Slov. Narodu" in ki nimate toliko poguma, da bi jih podpisali, — ,;da je naša armada v jfdru zdrava in da bo gotovo sama od sebe eliminirala elemente, ki tja ne spadajo", ako ne bodo uničlii vaši »Človekoljubni" in iz osebne koristi pisani Članki vsako narodno zavest v vojaških vrstah.
Življenja v Jugoslaviji gotovo niso vredni oni, ki so proglasili načelo, da je vsak, ki je bil zvest avstrijski vladi, tudi zvest jugoslovanski državljan. Naj ne mislijo te vrste patrijoti,
da so poklicani za sodnike v naši javni jugoslovanski morali. Da je bilo v naši armadi precej gnilobe, dokler niso prevzeli Srbi organizatorične akcije, o tem se lahko prepričajo ti ex-avstrijski patrijoti na merodajnem mestu. Če pa kdo govori o »srečno pokopani" disciplini v naši aimadi, ta pač zamenjuje jugoslovansko-srb-sko vojsko s takozvanim jugoslovanskim vojaštvom, ki nosi »pruske" Čepice.
Glede Koroške naj pa te vrste gospodje kar lepo molčijo. Kdo je kriv, da smo doživeli na Koroškem ponovne katastrofe in da najbrž ne dobimo našega slovenskega Kosovega polja, to bo povedala politična zgodovina, ki se ne ozira na razne »človekoljubne" člankarje. O nemških o-ficfrjih, ki so ,.prelili kri za svobodo Koroške", je naša -sodba že izrečena. Brošura o delovanju exavstrljskih pa-trijotov za osvoboditev našega Korotana, bo osvetlila tudi junaštva opur-tunističnih nemških in nemškutarskih oficirjev v dobi našega narodnega o-svohojenja.
Priznavamo, da je zasluga zavednega moštva, da je ohranilo disciplino, za katero se potegujejo »pametni In prevdarni" dopisniki, ki zagovarjajo iz raznih -sebičnih vzrokov delovanje prononsiranih „tako obsov-raženih" aktivnih oficirjev, med katerimi je le malo častnih izjem. Da, naše moštvo je zavedno in Čuti da »ima za sabo pet groze- in mukepol-nih let v fronti", ko so slovensko-avstrijski oficirji po načelih avstrijske vojaške morale izpolnjevali do pičice vse predpise proti ubogemu moštvu. Moštvo je trpelo pomanjkanje, preganjanje in omalovaževanje, dobro plačani avstrijski of cirji pa so živeli v izobilju in v časti pri Avstriji in pri ženskah.
To vemo mi, ki smo pretrpeli v Avstriji pregajanja in vsake vrste internacije in končno vsa mogoča zasramovanja, šikane in zlostavtjanja s strani bivših avstrijskih oficirjev. Vsa Čast onim oficirjem, ki so vkljub drakonlčnim odredbam občevali z moštvom, kakor se spodobi občevati
LEVSTIK.
141. nadaljevanje
Višnjeva repatica.
»Moja želja je, kajpak, sebična; toda sami veste, da vsakdo rajši zaključi svoje delovanje z velikim uspehom, nego narobe. Moja prošnja za vpokojitev je že napisana; kadar odidem, vas upam zapustiti na višjem mestu, poplačanega z vsemi priznanji, ki Vam gredo.«
To je bila kupčijska ponudba, ne več in ne manj. Nagel trepet zadovoljstva je izpreletel doktorja kobyHa; njegov obraz je pričal topot razločno, da nekaj tehta sam pri sebi.
»Česa izvolite pričakovati od mojih skromnih IB°či, ekscelenca?« je vprašal nato, ne da bi vzel Predsednikovo obljubo posebej na znanje.
. »Tega, da mi v doglednem času — največ teden o*1 vam morem dati I — predložite natančno sta-ustiko grofovega početja v našem mestu. Vedeti 7?°r.am zlasti, s kom občuje, ali so tisti stiki poli-icni, kaj svetuje tukaj in kaj odsvetuje drugod. Po «ern, kar sem vam odkril, boste sami sodili, kakšno t ivo m* more dati jasen vpogled v njegove diplomatske projekte.«
* • • Joda — mari vaši ekscelenci ne ••rajo informacije, ki sem jih podajal doslej?«
»Ne smem se pritoževati; mislim le, da boste videli še več, zdaj ko veste, kaj me zanima in v kak namen mi služijo vaše novice.«
»Pardon, izrazil sem se slabo; hotel sem namreč vedeti, ali mi stavi vaša ekscelenca kake meje, o čem da smem govoriti, kadar pridem s tistim gradivom?«
»Nikakih meji« je proglasil predsednik s slovesnim glasom, kakor sluteč, da se nekaj dogaja. »Vse mi bo dragoceno, samo da je v moj — hotel sem reči, v prid stvari.«
Moža sta se spogledala; ekscelenca je potem še mislil, da je visela komisarju važna beseda prav na koncu jezika. Tako vedoče in nestrpno je doktor Skobyll le redkokdaj streljal z očmi; ker pa se je on takoj ukrotil — vsekako je bil spoznal sam pri sebi, da Še ni čas govoriti — je tudi naš šibkovoljni predsednik pogoltnil vprašanje.
»Upam, da skoro postrežem vaši ekscelenci z zaželjenimi pojasnili,« je dejal komisar, poslavljaje “ »Ekscelenca izvolite sprejeti mojo najsrčnejšo
se.
zahvalo za ta nalog, ki me docela potrjuje v neka. terih mojih lastnih domnevah.«
»V kakšnih, gospod komisar?« Vse črte predsednikovega obraza so se strnile v en sam vprašaj.
»Glede tega, da gre za veliko politično afero,« se je skrivil Skobjil že na pragu ter zbegal predstojnika še enkrat s tistim dvoumnim, vsegavednim
smehljajem, ki je pomenil mnogo in nič. »Najponiž-nejši sluga sem, ekscelenca.«
Vzravnan kakor preklja in zagoneten palik prikazni je odsmukal po hodnikih, pustivši gospodarja samega in otepaje se misli, ki so vrvele za krinko njegovega obličja.
»Zmerom sem se držal pravila: vidi le tisto, kar ti reko,« je razsojal sam pri sebi. »In zdaj imam pclnomoč, da smem videti, kar me zanima; toda če najdem, kar se mi zdi, kako naletim tedaj? S tem, da pokažem resnico — ako sem ji na sledi! še davno ni rečeno, da sem opravil, zakaj resnica bo v tem slučaju vražje zamotana reč. Bogve kaj je potem koristneje zame: ali da treščim ž njo na dan, ali da jo pustim, naj se izleže sama, brez moje krivde? Pazi, Skobyll, preudari sleherni svoj korak!«
In toplo se je pohvalil za opreznost, s katero je bil na koncu vdehnil ekscelenci misel, da ve nemara že več nego treba ter išče zgolj solidnih opor, to pa z besedami, ki so se dale vsak hip zaviti, tolmačiti belo in črno, naliti z vsebino, kakršno mu vdahne najbližji čas. Doktor Skobyll je stremil na mesto policijskega predsednika in ni hotel, da bi ga strmoglavila ravno ta sitna afera — tem neprijetnejša, ker je morda skrivala uspeh in plačilo v dveh povsem različnih koncih vozla ...
  ' (»alj« »m
s Človekom. Žal, da je teh le par, ki so doživeli svobodno Jugoslavijo.
Toliko v odgovor na exavstrijska načela piscu članka »Pisatelju Mešku v odgovor" v »Slov. Narodu" štev. 183. Poštena slovenska javnost, ki je obračunala s preteklostjo, pa pričakuje besede g. pisatelja Meška, ki gotovo nima vzroka, molčati na opomine in natolcevanja s strani exavstrijskih pa-trijotov.	Ivan	Podržaj.
Jugoslavija.
K ministrski krizi.
j LDU. Belgrad, 5. avg. Danes so imeli vsi klubi seje in razpravljali o vprašanju nove vlade. Na izjavo ministrov demokratskega kluba bo Protič jutri odgovoril v »Samoupravi«,, Za koncentracijski kabinet so se doslej izjavili Narodni klub, skupina Trifko-vlčeva in neodvisni radikalci. Socija-listl so izjavili, da ne upoštevajo nobene kombinacije. Jutri dospe semkaj mnogo poslancev in sicer zaradi rešitve ministrske krize. Klubi so brzojavno pozvali svoje poslance.
LDU. Belgrad, 5. Bvgusta. »Demokracija* priobčuje intervju z dvornim maršalom Balugdžičem o sedanji krizi. Balugdžič je izjavil: Sedanja kriza ne bo rešena pred 10 do 15 dnevi. Naše vprašanje zunanje politike bo vsled tega mnogo izgubilo. Regent želi, da se kriza kar najhitreje reši. Najboljša rešitev bi bil koncentracijski kabinet.
Francozi in Italijani v Kotoru.
j Belgrad, 6 avgusta. (Izv. por.) Vest, da je francoska mornarica zapustila Boko Kotorsko, in da so prevzeli Italijani poveljstvo v Kotorskem zalivu, ne odgovarja resnici. Tozadevna pogajanja med Francozi in Italijani se niso končala vsled protesta jugoslovanske iniorvne delegacije.
Demobilizacija vse armade.
1 LDU. Belgrad, 5. avgusta., Ker je izvežbanje rekrutov uspelo izredno dobro, se vrše na pristojnem mestu priprave, da se v enetn mesecu Izvede demobilizacija vse armade.
Vsi boljševiškl agitatorji v Osjeku aretirani.
j LDU. Osjek, 6. avg. Osješki policiji se je po marljivem prizadevanju posrečilo aretirati poslednje bolj-ševiške agitatorje, ki so bili zapleteni v nameravani puč z dne 1. maja. Policija je včeraj v vasi onkraj Drave prijela nekega Tcveša in 9 njegovih tovarišev, ki so se tam že dolgo časa skrivali. Pri zasliševanju so priznali, da so vtihotapljali boljševiške ietake in spise iz Ogrske v Osjek. Potemtakem so sedaj v rokah policije vsi boljševiški agitatorji, ki so tukaj poizkušali sejati nevarno seme.
Delavske zahteve v Belgradu.
j LDU. Belgrad, 5. avgusta. Pekovski delavci v Belgradu so predložili spomenico, kjer zahtevajo odpravo nočnega dela fn vsak teden 36 ur prostega Časa za počitek. Tako bi se v pondeljek pričelo delo ob 6. popoldne, vsled česar bi bil Belgrad do torka zjutraj brez kruha.
Nov ustroj sodišč.
LDU. Belgrad, 5. avg. Regent Aleksander je podpisal naredbo o iz-premembah glede na ustroj sodišč, ki bo veljala za novo osvobojene kraje. OkrajHa sodišča bodo sodišča prve instance in kasacijski sodni dvor v Belgradu razširi svojo kompetenco čez vse kraljestvo.
Izplačevanje vojne odškodnine.
j LDU. Belgrad, 5.avgusta. V trgovskem ministrstvu so se nabrali potrebni podatki, nanašajoči se na škodo, povzročeno za okupacije. Ti podatki se bodo uporabili za podlago pri izplačevanju vojne odškodnine.
Opozarjamo belgrajske Slovence, da $e v tjelgradu prodaja „Jugoslavija” pri gosp. Tihomiru Miladinoviču, Cvetni trg.
Neodrešena domovina.
Od iztoka luč.
n Slovenski izobraženec piše med drugim iz Gorice: «... Tu škripljemo z zobmi, nekateri se jeguljijo krog novih gospodarjev, večina pričakuje, da pride ex oriente lux (od Iztoka luč), in vsi prežimo na «razvoj dogodkov* — doslej zaman ...“
Neki čin izhajanja se bo moral očividno najti. Vendar narodna zavest naših sorojakov ob Soči ne bo dopuščala kravjih kupčij z nepostavnimi prisvojltelji. Ker se za sedaj ne da s silo nič opraviti, se bodo morali pač paziti, da ne pridejo v navzkrižje r. zakonikom, drugače pa se bodo držali hladno v trdnem odporu napram današnjim vlastodržcem in jim kazali svoje nezaupanje. Otroci naj se vzgajajo v misli, da je Italija samo začasno zagospodovala, da pa mora pripasti rjlh domovina Jugoslaviji. Ce jim ne moremo pomoči v tem trenotku, bo vendar prišel prej ali slej dan odrešenja in svoboda tudi našim za-padnim bratom. Vlade izginjajo, narod ostane. Zatrli jih niso skozi stoletja, ne bodo jih niti posihdob, zlasti ker bodo vedeli na vzhodu za krepko in po naravi bogato državo. Da bo Goriška naša, ve sleherni srbski vojak, in belgrajski maturanti so jih ob po-setu v^Ljubljani nazdravljali, Naše razpoloženje je pogodil francoski publicist Ch. Rivet v knjigi o našem kraljestvu, rekoč: »O italo-jugoslovanskem sporu se nikoli ne razpravlja brez razburjenja, ki je pomešano s srdom. S kakšno tegobo v glasu in očesu smo slišali stokrat usodno vprašanje: Kaj pa Reka, gospod, ali nam jo pustč? In otoke? In dalmatinsko obal? In Trst? ... Jugoslovani naj se pomirijo. Pravica se bo nekoč izkazala. Laški cenzorji ne izbrišejo z rdečim svinčnikom slovanskega značaja celim pokrajinam. Njih zahteve so počastne, njih postopanje vzbuja ogorčenje. Ko bi bilo njih zlato manj dobro došlo v izvestnih tiskarnah, bi jim bila cela Franclja povedala (p istino v brk. P. P.
Sosedne države.
Šviea.
Konec delavske stavke.
e LDU. Bern, 5. avg. (DunKU.) Delegati delavske unije v Curihu so na včerajšnjem zborovanju sklenili z 193 proti 58 glasovom, da ukinejo generalno stavko v Curihu. Z delom se ima danes, v torek pričeti. Položaj v Bazlu je neizpremenjen. V celi Švici se do7.daj ni pridružila nobena druga delavska unija stavki.
Politični pregled.
p Izročitev poslancev Kristana in Kojiča. Ldu. Belgrad, 6. avgusta. Parlament je že prejel od pristojnih oblasti dopis za izročitev polancev Kojiča in Kristana.
p Kralj Peter Črnogorcem. K imendanu našega kralja je poslalo prebivalstvo Cetinja in Crnegore Čaštitke, na katere je kralj odgovoril: Najiskrenejše zahvaljujeni Vas In narod na ozemlju junaške Crnegore in pošiljam pozdrave.
p Ministrski predsednik zatira časopisje. Ldu. Belgrad, 5.avgusta „Pravda“ prinaša na vodilnem mestu nastopno vest: V ministrski seji dne 26 in 27. julija je zahteval Protič naj-energičneje odredbe, po kateri se more izhajanje listov prepovedati za gotovo dobo. K temu se [poroča uradno: List „Pravda“ prinaša dne 5. t. m. članek: Stojan Protič zatira časopisje. Tudi v članku »Kriza države" se omenja ta zadeva Prot:čeva. Povod za intervencijo predsednika je bilo dejstvo, da je belgrajski časnik natisnil notico, ki je bila po cenzuri prepovedana. Zato je predsednik ministrskega sveta stavil predlog, da se kaznujejo listi, ki bi se pregrešili zoper cenzuro s tem, da se ustavijo za gotovo dobo.
p .Draupost“. V Mariboru je Izšla 14. štev. »Klagenfutter Nachrlch-
ten“, ki se bodo od sedaj naprej imenovale »Draupost*. Dokler ne bo mogoče tiskati ifsta v Mohorjevi tiskarni v Prevaljah, bo izhajala »Draupost" v Mariboru.
p Vatikan v službi italijanskega imperijalizma. Nedavno so bili pri papežu jugoslovanski duhovniki iz zasedenega ozemlja, da se pritožijo proti postopanju italijanskih oblasti napram jugoslovanskim svečenikom. Ko je eden od teh duhovnikov omenil papežu, da je na ta način Vatikan v službi iialijanskega imperijalizma, se je papež enostavno obrnil in odšel Iz dvorane. Merodajno osobje v Vatikanu je silno nasprotno Jugoslovanom. Papežev list „11 Popolo romano" je največji zagovornik italijanskega imperijalizma.
p Razoroženje bolgarske armade. »Tribune de Geneve" poroča iz Belgrada, da je po nalogu generala Franchet d’Espereyja poslana v Bolgarijo francoska divizija, da razoroži bolgarsko armado.
p Na mednarodni soc. kongres v Lucern je odpotoval urednik »Na-preja" sodr. Rudolf Golouh.
Bogata konfiskacija zlata na naši severni meji.
Izvrstno službovanje finanč. straže.
Maribor, 6. avg. Kakor poroča »Mariborski Delavec", so našli nocoj v vlaku štev. 35, ki vozi proti Gradcu, človeka, ki se piše Franc Bajt in ki je doma iz Piotarnice v Slavoniji. Imel je pri sebi dragocen nahrbtnik, v katerem je finančna straža našla 104 bankovcev po 100 rubljev: Straža je denar zaplenila, in seveda tudi lastnika tega nahrbtnika aretirala. V • prašanje je, čemu je ta človek imel seboj ruske rublje.
Maribor, 6. avg. Nocoj je jugoslovanska finančna straža zopet zaplenila v Šptlju večjo množino zlata, ki so ga nameravali vtihotapiti v Nem. Avstrijo. V vlaku št. 36, ki vozi v smeri Špilje-Gradec, so našli v vozu I. razreda težak zavoj, ki je tehtal več nego 20 kg. V zavoju se se nahajali sami dukati in sicer turški zlati funti in francoski franki. Ko je finančna straža poizvedovala po vlaku, kdo je lastnik, se ni nihče oglasil. Davčna oblast je denar preštela in naštela 1060 komadov turških funtov v zlatu, 4230 komadov po 20 frankov v zlatu, 422 komadov po 10 frankov v z'atu, skupaj tedaj 88 820 frankov v zlatu. »Mariborski delavec" pripominja k temu: Kakor vidimo, dela naša finančna straža v Špilju prav pridno za naš zlati zaklad. Vendar pa je jasno, da se izvaža naše zlato v večjem obsegu. Ne izvažajo samo zlatega denarja, nego tudi zlate ure, prstane, uhane itd. Dobro bi bilo, da se na naši meji zapleni vse zlato blago, s katerim se kdo hoče peljati v Nem. Avstrijo. Vsled tega pozor na našo severno mejo! Zaprimo vse izhode, da nam naše izdajice ne izvozijo kolikor mogoče zlata v N tun. A v* strijo ter s tem oslabe našo valuto. Želeti je tudi in pravično bi bito, da se naša poštena finančna straža za to svoje delo primerno nagradi, in sicer takoj ne šele po več mesec h.
Dnevne vesti.
dn Imenovanja v zdravstveni službi. Minister narodnega zdravja je imenoval dr. Riharda Bergmana okrožnirn zdravnikom za zdravstveno okrožje Žalec in dr. Ljudevita Novaka ter cand. mod. Franceta Smerdu se-kundarjem Obče javne bolnice v Mariboru.
dn Iz našega uredništva je izstopil g Ivan Debevec.
dn Učiteljska skupščina. Včeraj se je sestala v Belgradu učiteljska skupščina, katere se udeleže učitelji in učiteljice iz vsega kraljestva.
dn Kaj je z odškodnino političnih preganjancev? Meseca januarja so se prijavili tisoči in tisoči političnih preganjancev, ki upravičeno zahtevajo odškodnino za prestano
trpljenje. Kaj se je ukrenilo v dosego iste? Več političnih preganjancev.
dn Potovanje preko Italije. Potniki, ki potujejo preko Italije, morajo za vsak potni list plačati takso 5 lir.
dn Grozen samomor. Iz Novega mesta nam poročajo: 4. t. m. dopoldne se je nudil Novomeščanotn na tukajšnjem pokopališču grozen prizor. Obč:nska uboga Ana Lepič, po domače Drahslerjeva Netka, se je na grobu svoje matere polila s petrolejem in se sama zažgala Naenkrat je bila vsa v plamenu. Ko so okoličani opazili na pokopališču ogenj, so hiteli na pomoč, bilo pa je že prepozno. Nesrečnici so že zgoreli lasje in obleka. V groznih mukah je umrla. Kakor pravijo, je prejšnji d<in hodila po mestu in pripovedovala, da sl konča življenje, ker ne dobi nobenega stanovanja.
dn Železniška nezgoda v Zidanem mostu Včeraj seje pripetila na tukajšnem kolodvoru majhna nezgoda. Zadnji vozovi nekega tovornega vlaka so skočili iz tira in tako je bil promet za nekaj ur oviran. Osebni vlak je prišel v Ljubljano z nekaj ur zamude. Osebnih žrtev ni, materijelna Škoda je malenkostna.
dn Umazana afera, Z Borovnice se poroča, da so prišli tam na sled zelo umazani aferi. Baje je tam neka ugledna gospa pošiljala svojo služkinjo k italijanskim živiisdm vlakom stražo »motiti*, med tem je pa ona gospa rekvirirala živila pri vlakih, kot špeh, riž itd. Ker se čuje, da se hoče stvar potlačiti, opozarjamo ob* lasti, da se nekoliko pobrigajo za to umazano afero.
dn Samomor na policiji Služkinja Darmka Grujič v Belgradu je bila obdolžena tatvine. Med zasipavanjem prič na policiji, so jo odvedli v postransko sobo, kjer je neopaženo vzela revolver in se ustrelila.
dn Pokret jugoslovanskeomla-dine. Celokupna jugoslovanska oinla-dtna (srednješolska in akademska) je s težkimi ranami zapustila pozorisče svetovne vojne. Št tistika nam bo pokazala, da je bog Mart zahteval od nje največje žrive. Kot nositeljica najčistejše jugoslovanske ideje si je omladma že mnoga leta pred vojno ustvarila svoj trdni program, za katerega je vedno stavila vse svoje sile v boj. Le oni, ki je poznal nje delo, ve ceniti njene zasluge. Ona vidi danes deloma uiesmčene svoje upe in nade, sve-ta pa si je tud*, da njena stremljenja, nje piogram, ki ga je podpisala z najboljšo svojo krvjo, še niso rodila popolnega sadu. Zato stopa jugoslovanska omladma danes vnovič na plan — z istimi č stimi cilji, ona hoče, kakor pravi t svojih pozivih, sodelovati pri zgradbi srečne popolnoma u jed l nje ne, trdne in močne ji domovine. — Iz tega vidika pozdravljamo shod celokupne srednješolske o mladine, ki se vrši koncem avgusta in začetkom se p te m ra v Ce lj u, kakor tudi kongres akadeiaske o m I a d i n e, ki bo mesec pozneje v Zagrebu, prav presrčno ter želimo naš'm rniadm pionirjem pri njih organiziranju kar največ uspeha. V organizaciji je moči
dn Podružnica Slov. planinskega društva v Prevaljah. Da bo dana možnost spoznati naš krasni planinski svet v osvobojenem Korotanu, se namerava ustanoviti podružnica slov. planinskega društva za Mežiško ih Podjunsko dolino s sedežem v Prevaljah. V nedeljo dne 10 t. m. je ustanovni občni zbor v Prevaljah v šoli na Fari ob 9 h. Vsi, ki se zanimajo za planinstvo na Koroškem se vabijo tem potom k ustan. obč. zboru. Podružnica sl bo stavila za nalogo zgraditi planinsko kočo na Peci. Pripravljalni odbor.
dn „Tehničk) Iišt“ glasilo društva inženerjev in adutektov našega kraljev-stva je pričel izhajati v Zagrebu.
dn Koncert v veliki dvorai ženskega zdravilišča toplice Dobrne pri. Celju, priredi 8 t. m. ob 20 uri virtuoz za gosli gospod Vladimir Kolte iz Zagreba. ______________
dr. Murmayerja je del. vlada odstavila in mesto na novo razpisala.
d Gaberje. Vsled sklepa deželne vlade so se zvišale plače delavcem v cinkarni.
d Jurklošter. Poštarici Fani Pfe-ffererjevi v znanje! Minilo je že več tednov, odkar so bile priobčene v Jugoslaviji" naše žalostne poštne razmere. Pričakovali smo kakšnega odgovora, zakaj, da niso dobile zadnjič navedene osebe svojih hranilnih knjižic itd,, pa čakamo — kakor se vidi — zastonj! Ker pa nismo vsi pri volji, še nadalje zaupati osebi, ki se noče otresti sumničenja, katero kroži o njej po celem kraju, in ker smo mnenja, da morajo biti pošte taki uradi, do katerih ne sme manjkati niti pičice zaupanja, zahtevamo danes odločno, da se nam odgovori na sledeča vprašanja: 1. Kdo
  ----------------------------- ,	je zakrivil, da niso prejele omenjene
oglejte	tisto	mramornato	j	stranke svojih hranilnih knjižic ? 2. Za-
ži	na	desn',	kier	stoji	še	jjaj se je vrnil čez en in četrt leta s
.	denaT? 3 K,e s0 ležali dotični tiso-
čaki med tem časom? Pripomnimo pa že danes, da se ne zadovoljimo z »bajko* o neki tatvini, temveč zahtevamo zgolj pozitivnih dokazov. Pribijemo pa, da pridemo pozneje še z drugimi, za nas zelo važnimi vprašanji
Ljubljanske vesti.
1 Nagrada. Komisija za oceno novih znamk v Belgradu je nakazala profesorju Koželju v Ljubljani več nagrad v skupnem znesku 850 dinarjev.
1 Poverjeništvu za čiščenje.
Vsak dan čitam v Vašem dnevniku o različnih ne riških napisih in orlih, ki spominjajo na staro Avstrijo po različnih mestih Štajerske. Res bi morale naše oblasti malo bolj snažiti, pa kaj hočete? Saj imamo še celo v beli Ljubljani razne take lepe spomine. Pojdite gledat na hišo, kjer ima »Zavedni Jugoslovan* Zanki svoje skladišče pri »Mesarskem mostu« še vedno napis: »Orel k. k. Hoflieferant Zanki & Sbhne Farbenfabrlk« ali nekaj ta-c^ga. in če boste šli na SHS sodišče si dobro tablo v veži
vedno v latinščini: aedficatum sub ‘Hustrissimo impeiatore Francisco Jo-sepho I. Mislim, da bi lepši utis dobil človek, če bi videl goto opeko, kot pa če vidi tisto ploščo. — Na poslopju podružnice kreditnega zavoda v Prešernovi ulici se pa še vedno blišči jaji?3” avstr'iski ‘Orel* v svojem si-
1 Samomor vsled nesrečne ljubezni. Bančna uradnica Antonija Koman iz Ljubljane je (Jrišla v nedeljo v spremstvu nekega moškega v Zagreb, kjer sta najela v hotelu pri »Jagnjetu" sobo. Upisala sta se kot zakonska. V ponedeljek dopoldne pa je našla sobarica Komanovo vso o-krvavljeno v postelji. Prerezala si je z britvijo žile na levi roki. Komanovo so prepeljali v bolnico, kjer je popoldne na posledicah izkrvavljenja umria. h zapiskov samomorilke je razvidno, da je izvršila samomor V3led nesrečne ljubezni. Na nekem lističu je bilo napisano: „Dragi možek! Odpusti mi, kar sem storila!" V njenem notesu pa je zapisano: ,.Peljem se v Zagreb... Ah, kako je sladka smrt, ko človek nima sreče in ne mirul"
1 Automobilski promet Št. Vid-Ljubljana. Ker so se izrazile želie, da bi se podjetje za promet med St. Vidom in Ljubljano po možnosti oziralo na zvezo z ljubljanskimi vlaki, se je določilo, da bo od prihodnjega tedna dalje vozil voz po sledečem redu: Iz Št. Vida ob 8, 10, £, 4, 6. Iz Ljubljane ob 9, 11, 3, 5, 7. Zaradi točnosti so se določile sledeče cene: Listek za semintja 4 K, za eno stran 3 K. za otroke do 10 leta 1 K. Od
je neumorno igrala do jutra, sviral je pristni srbski ciganski kvartet, vabila je prava gorenjska harmonika na rajanje in vmes sta se pridno oglašala pevska zbora ljublj. pešpolka in iz Železne Kaplje prihitevših pevcev pod spretnim vodstvom g. davčnega upravitelja Adamiča.
Dolgo v noč je trajalo rajanje. Mehka, sanjava duša koroškega naroda se je po dolgi dobi suženjstva zopet enkrat udala brezskrbnemu veselju. Slišala je narodno pesem in spoznala, da se razblinjajo megle, vzhaja solnce in prihaja dan odrešenja in preporoda. Ne, ni tako teman, brezupen in ne tako tužen ta Korotan — sem si mislil, ko sem videl to veseleče se ljudstvo — mlado je še in zdravo — in vredno krvi mladih padlih junakov.
Inž. C.
Gospodarstvo.
g Gospodarska fakulteta v Belgradu. Minister v Belgradu je zahteval od pravosodnega ministra, da se izprazni kaznilnica na Topči-derju, da se tam otvori gospodarska faku’teta.
in smo tudi pripravljeni pozvati po- j ^ 8	la
klicane oblasti, aa napravijo na naši -t - zi.
pošti zopet red, na kakršnega smo bili JurklošterČani navajeni pred desetimi leti.
d Radgona. Pri nas se je 23. t.
m. osnovalo »Siov. pevsko društvo.«
d Labud. 27. p. m. se je vršil v Labudu javni ljudski shod, na katerega so prišli tudi gostje iz Maribora in pevski zbor. Kot govornik je nastopil g. dr. Ravnik iz Maribora. Na kolodvoru je bil svečan sprejem gostov in sicer jih je pozdravil gosp. gerent občine Labud, eden nemški zastopnik in predsednik krajevnega odbora. Po pozdravu je bil skupen pohod k sv. maši. Nato je bil shod na prostem. G. dr. Ravnik je svoje delo izvrstno opravil. Govoril je slovensko in nemško tako prepričevalno, da so njegove besede vsakega pretresle in dosegle, kar smo želeli, namreč -prepričati ljudstvo o našem najboljšem namenu. Dokaz zato smo dobili, ko se je po govoru v imeuu Nemcev zahvalil g. Schvvarz s kratkim nagovorom in upanjem, da so današnje besede padle na rodovitna tla. G. predsednik Glogovšek je izrazil v svojem nagovoru zahvalo za polnoštevilno adeležbo in upanjem, da delo, katero smo prl-
čfeli, ne bo brezuspešno ter ga je končal s krepkim: ,,Živijo naša mati Ju
prtljage se računa po 15 v od kg. Iz goslavlja", kar je množica navdušeno
navedenih cen je razvidno, da podjetje ni nikasca dobičkanosna naprava ter je zamišljeno samo v korist vsemu prometu toliko ča3a, da bodo na razpolago druga zadostna . prometna sredstva.
1 Velika ljudska veselica, ki bi io imeli prirediti poljanski fantje v prid invalidom, se radi neizvršenih tehničnih predpriprav ne more vršiti »n se tedaj preloži na poznejši čas.
1 Pristne francoske modele »ura tvrdka J. Potočnik, Šelenburgova ulica 6. i. Nova francoska moda je yr n.esla krasne francoske toalete in 3 lepe kostume za dame in gospode.
Dopisi.
d Vrhnika. Odločno pisanje »Jugoslavije* je odstranilo že marsikateri nered, zato Je treba, da opozorimo naše gluhe oblasti na izzivajoče haj-Janje Oroszijeve nemškutarske družbe, ki izziva vse noči z muziko in krati počitek prebivalstvu. Če ne bo takoj miru, pridemo na dan s polnimi imeni.
d Iz Rimskih Toplic. Kljub pritožbam se razmere v tukajšnjem kopališču še vedno niso zboljšale. Če naročiš v materinščini pri natakarici kako stvar, lahko še vedno dobiš ohol odgovor: „Ich versteh’ nichtu. Tudi nemški in nekateri novi nemško slovenski (!) napisi še vedno izzivajo po stenah. Gospod nadzornik UŠ&kar v Laškem trgu, zganite se!
d Slov. Bistrica. Distriktncga zdravnika za slovenjebistriški okraj
ponovila. Nato je pevski zbor zapel Po shodu je bila skupna južina pri g. gerentu. — Zahvaljujemo se gosp. župniku Gabru za ves njegov trud, lstotako tudi g. govorniku dr. Rivmku, pevskemu zboru in predsedniku našega odbora g. Glogovšku, ki je tako navdušeno in energično začel delovati v našem, za nas že skoro izgubljenem kraju. Želimo, da bi pot, katero si je začrtal, nadaljeval in dosegel svoj cilj.
d Slavnost ob Klopinskem jezeru. V mesecu juliju so se prirejali po raznih krajih ljudski shodi in veselice — in nikjer ni ljudstvo taico hvaležno dobri besedi, kot baš tu na Koroškem. Sestradano in lačno zabav, hiti z žarečim obrazom veselja od daleč na shode in veselice. 20 julija se je vršila tudi na Klopinskem jezeru, ki sanja iričetrt ure od Sinčevesi o starih slovenskih vojvodih, veselica v korist invalidom. Priredili so jo častniki s sodelovanjem požrtvovalnih dam in gospodov iz Sinčevesi, Št. Kocjana in Železne K*ple. Okrog 13. ure je že pričelo prihajati ljudstvo od vseh strani. Bil je naval, kot ga veselični odbor ni pričakoval — v kratkem se je nabralo na precej omejenem prostoru blizu 3000 ljudi — med drugimi tudi generala Smiljanič in Maister. Vreme je bilo krasno in program je obetal veliko. Olimpijske igre 2 ljublj. pešpolka pod vodstvom znanega športmana majorja Jakliča (nogomet, lahka atletika, telovadba itd.) srečelov, plezanje na mlaj za dobitke, šaljiva pošta, veslanje i. dr.
Godba mariborskega pešpolka
Remerciements.
LArmee Francaise de Hongrie, remercie les per-sonnes qui ont pris part aux Obsčques du regrette Lieutenant
Devallon.
posamezna županstva, da jih ista izpolnijo in potem s povratnimi omoti uredništvu za slovenski del Jugoslovanskega kompasa: Gospodarski pisarni dr. Ivan Černe v Ljubljani vrnejo. Ker centralna vlada v Belgradu, kakor tudi vse pokrajinske vlade priznavajo | veliko vrednost tega dela za celo ! državo, se naprošajo tudi čč. župni ; uradi in p. n. šolska vodstva, da gredo \ županstvom na roke pri sestavi in iz-: polnitvi vprašalnih pol, ker je od 'i točne izpolnitve teh pol odvisna po-! rabnost in vrednost celega dela.
! Kompas bo v svoji celoti služil vsa-| kemu podjetniku, vsem uradom, j znanstvenikom in prostim poklicem, j Za prospekte se je obrniti na Gospo-j darsko pisarno dr. Ivan Černe v , Ljubljani.
i g Sol za Srbijo. Monopolna i uprava javlja, da je došlo v Solun 350 vagonov soli za južne kraje Sroije. g Kristalna soda. Kr. ministrstvo i za prebrano in obnovo dežel je od-i seku za prehrano' Slovenije nakazalo i v tovarn) Lukovica v Bosni večjo mno-j žino kristalne sode. Rcflektantje naj ■j javijo svojo potrebo direktno tvrdki Ant. Krisper Kol. v Ljubljani, ki bo ; blago razdelila in razposlala po na-i vodilih odseka za prehrano.
Zadnje vesti.
Prekmurje priznano Jugoslaviji.
Bel grad, 6. avgusta. Francosko poslaništvo je obvestilo kraljevsko vlado, da jo mirovna konferenca v Pariza definitivno priznala našemu kraljestvu ozemlje Prekmurja iu da jo pristala na to, da to ozemlje takoj zasedejo naše čete. (Ldu.)
Kaj zahtevajo Romuni od Madžarske.
Ldu. Budim p cš ta, 5. avgusta. (DunKU.) General Mardarescu je izročil madžarski vlad! načrt premirja, po katerem bi Romunija ne zasedla cele Madžarske, ako madžarsko vrhovno poveljrdštvo sprejme sledeče obveznosti: Oddati se ima ve-? vojni materijal, razen tistega, ki je potreben za oboroženje 15.000 mož in vzdrževanje miru. Nadalje se ima oddati vse tovarne, v kater h se izdeluje orožje in streljivo, potem 50% železniških vozil, 600 avtomobilov, 30% vse goveje in druge domače živine, 30% poljedelskih strojev, 20 000 vagonov žita 10 000 vagonov kuruze, 15.000 vagonov ječmena in ov3a. Izpustiti se morajo vsi romunski vojni ujetniki, talci in pribežniki, ki se nahajajo na Madžarskem. Razun tega mora Madžarska prevzeti vzdrževanje romunske posadke zapadno Tise. Sele potem, ko izpolni Madžarska predstoječe pogoje, bi se umaknili Romuni na vzhodno stran Tise. Romunska vojaška misija v Budimpešti bo do odobritve mirovnih pogojev nadzorovala izvrševanje tega dogovora. Rok za odgovor na te predloge, poteče 5. avgusta o polnoči. Madžarska vlada je izročila angleškemu generalu Gordonu, ki načeljuje budipesranski antantni misiji odgovor, v katerem izjavlja: Vsled uničevalnih romunskih zahtev nam je nemogoče izpolniti pogoje, določene in prevzete v premirju z dne 13. novembra 1918: zato izročamo odločitev zavezniškim državam, katere naj po svojem bu-dimpeštanskem zastopniku o romunskih zahtev meritorično odločajo.
Aprovizacija.
a Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 8. avgusta od 7. do pol IS. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za sladkor. Zamudniki dobe sladkorne izkaznice po sledečem redu: iz I. In 11 okraja dne 9. atgusta, iz III in IV. ožraja dne li. avgusta, iz V. m VI. okraja dne 12. avgusta, iz VII. in VIII okraja dne 13. avgusta, iz IX. in X. okraja dne 14. avgusta, vsakokrat od 8. do 12. ure v aprovizačni pisarni na Poljanski cesti št 13.
tz-tajaieij ut odgovoru ur-umn.
Antor. Pesek,
Tiska ,Z»erna tiskarna* * Hublja*.
Poslano/
Z ozirom na ..Poslano*’ g. K. Polajnar, lastnika kavarne ,.Prešeren" v Ljubljani, priobčeno v ,,Slo/. Narodu" št. 182 drte 6 avg. 1919 izjavljam, da sem proti imenovanemu gospodu vložil tožbo.
Joaip Ivančič, kavarnar v ,Zvezdi".
: prevzame za ..Poslana* ti.
* Uredništvo ne prevzame za nobene odgovornost
Etll
O
M
Ph
o
-a
c«
a
o
o
0) m mm)
“53
KJ
-SC a>
■=
3f ® s
a> P«
ma*g
>32
i/
</>
9 =g
£ o
v
M
<4
Termalno-radioaktivno kopališče
Toplice pri novem mestu,
železniška postaja Straža-Toplice zdravi: revmatizem, protin, ncnralgijo (ischias), exudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomljenja kosti itd. Sezija od 1. maja do 30. septembra.
Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo.	1038
LIMONE
samo na debelo
prima, sveže v originalnih zabojih, približno 270 komadov v zaboju; dokler traja zaloga se dobe po ugodni ceni.
Naročila sprejema tvrdka
M. Tcršan, Ljubljana, Mirje št. 6.
Moli oglasi
rtantjo prvih 10 basad 4 Jf, vsaka nadaUna bcstda 30 vin. • Dopisovanja In janltna ponudbe pa vsaka basada l Jf.
g? Proda se:
Priporoča se partija damskih nogavic,- bel in črn sukanec znamka pismo In veriga pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana.
Lovski voz se ceno proda. Srebotnjak, Kolodvorska ul. ŠL 31.	1129
u
K."o. pi so:
Svete maline se kupujejo v vseh množinah. Ponudbe na: Destilacija esenc, in izdelovanje sokov. Potnik Srečko, Ljubljana, Stotnikova nlica 37.
Vinske sode 60—600 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravniitvo pod .V inski sodi*.
Ježice se takoj kupijo. Ponudbe z navedbo množine na: I. Jugoslovanski anončnl in lnformačnl zavod Beseljak A Rožanc. Ljubljana, Fran-Sevo nabrežje 5.	1130
Knplm vsako množino •včje volne po najvišji ceni. Ponudbe pod „Volno“ na npr. Jugoslavija-.	1115
i Išče se v stalno službo
spreten knjigovodja
ali knjigovodkinja
samostojen vesten delavec, dober korespondent, vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi In pisavi.
Ponudbe s plačilnimi zahtevami in prepisi spričeval na gosp. Frlc Zemljiča, veletrgovina z vinom v Ljutomeru, Slovenija.
Išče se:
poslovodja, popolnoma samostojen v mešani trgovini in z deželnimi pridelki; samostojna kontoristinja, zmožna slovenske, nemške, po možnosti tudi laške in francoske korespondence; samostojna prodajalka, starejša zanesljiva moč. Lastnoročne pisane oferte z referencami in vsemi zahtevki je poslati pod šifro .STALVA SLUŽBA- na 1. Jugoslovanski anončnl In informačnl zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Prančevo nabr. 5.
OKLIC.
A 1 684/19-7.
Dne 11. avgusta 1919. dopoldne ob 9. url in naslednje
dni prodajale se bodo v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 65 v zapuščino po umrlem Francetu Orlic, uradniku mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljani, spadajoče stvari in sicer: sobna oprava, kuhinjska oprava, porcelan, steklenina, možka obleka, perilo, posteljnina in drugo.
Reci se smejo ogledati dne 11. avgusta 1919 od 9. do 10. ure dopoldne na licu mesta.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I.
dne 4 avgusta 1919.
Iščem za takoj
dnevno sobo
eventueleno z oskrbo. Bodisi v sredini mesta ali v predmestju. Naslov v upravi.
Prodam
10 hi sadnega kisa. Cena 2 K za liter.
- Fran Potočnik
Drvešavas, p. Pliberk.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žeiezobfr tonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjera ulica it 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za Izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarni betonske in železobetonske jezove, mostove, železo* betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse drug« betonske in železobetonske konstrukcije. 933
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrt® stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah
———................................... m
Parni Mal ca 30IP, lam aito
v najboljšem slanu MT se kupi. Cenjene ponudbe z opisom in ceno na PODV1NEC ALEKS, tovarna usnja, Radeče pri Zidanem mostu.
Gledališki konzorcij razpisuje službo
tajnika narodnega gledališča
v Ljubljani. Nastop dne 15. avgusta 1.1. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe je reflektantom z dokazili o svoji izobrazbi in dosedanjem službovanju vlagati na gledališko pisarno (operno gledališče do 10. t. m.).
Gospodinja, ki rabi
Služb«:
M
Sprejme se čevljarski po- 1 močnik s hrano in tedensko I plačo. Poizve se v uprav 1.1.   112«
Zanesljive pleskarske pomočnike in vajenca takoj sprejme Ant Mitereger Sp. Šiška, Knezova ul. 121. 1116
Mlinar dobro izurjen pri vsakem mlinskem stroju In tudi pri kmetih priljubljen želi mesto nadmllnarja. — Naslov v upravnlštvu v Ptuju.    1119
Prodajalca ali prodajal- j
ko popolnoma izvežbano v knjigarni in papirni stroki se takoj sprejme v knjigarni j Vilko Weixl v Mariboru. 11'20
Učenec iz boljše hiše z dobrim šolskim spričevalom se sprejme takoj v knjigarni in veletrgovini papirja Vilko Weixl v Mariboru. 1121.
Vrtnar oženjen, vojaščine prost, zmožen slovenščine in nemščine se sprejme. Nastop takoj. Plačilne zahteve in spričevala na barona Haebler Šoštanj	1122
Deček krepak za razva-žanje paketov se sprejme takoj proti tedenski plači ŠIBENIK, Gosposka ulica 6.
1124
S. Potočnik, Šslenburgs ul. 6 i milo ..srnin"
] I. nadstropje [
naznanja cenj. damam in gospodom, da je dobil iz Francije
prvi zvezek najnovejše mode!
Izdelujejo se kostumi, francoske toalete, obleke za gospode natančno po modelih.
Moderniziranje oblek za gospode in dame.
štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poiskusni zavoji h 472 kg vsebine. •— Ignac Fock, tvornica mila in sode, Kranj-
Žoeplalne
Obvestilo.
Vljudno naznanjam, da sem prevzel spedicijsko podjetje Jurij* Reitinger v Mariboru ter bodem isto pod tvrdko:
Jurija Reitinger naslednik VjEKOSLfiV FURST
dalje vodil.
Prevzemam prevažanja vsakovrstnega blaga in pohištva. Na željo sprejemam pohištvo in drugo blago v lastno shrambo po zmernih cenah.
Prevažamo s težkimi vozovi in tovornimi avtomobili. Postrežba točna In solidna. Za cenjena priporočila se priporoča
Jurij Reitir ger-jev naslednik VJEKOSLAV FtlRST.
tres^oue
M
Pjjj Rezao:
Popravila žepnih ur in zlatnine sprejema F. ČUDEN sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani.	825
VREČE
vsake vrste In v vsaki množini kupuje vedno ir. plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
Iščejo se strugarski in ključavničarski
mojstri.
Ponudbe na Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.
na tkanini, za žveplanje sodov in kadi izdeluje
tvornica kemičnih — proizvodov, —
Naroebc sprejema
I. Globočnik & drug, Ljubljana.
„KRISTflL"
Zaradi opustitve moje veletrgovine na drobno priredim
dne 9. avgusta 1919 ob 9. uri dopoldne
javno
prostovoljno dražbo
moje kompletne, nove, prav dobro ohranjene kupčijske oprave, obstoječe iz: oprave za damski konfekcijski oddelek, za oddelek za črevlje, za modni in manufaktumi oddelek in za oddelek kratke robe iz hrastovega in javorovega lesa, štelaže v dolgosti 50 m, 20 elegantnih samostoječih prodajalnih pultov s steklenimi ploščami, mize, predali, 1 nacionalna registrirna blagajna (devet prodajalcev), 12 kompletnih izložbenih oprav iz medi in niklja s steklenimi ploščami, oprava za pisarno, voščene pupe in prsa. Ogled vsak čas mogoč. Zunanjim trgovcem se pošljejo kupljeni 'predmeti po železnici.
Veletrgovina modnega blaga
J. Kokoschinegg
v Mariboru.
—————9——
Uprava Beogradske Zadruge izdaje pod zakup svoj hotel „Bristol“ koji se nalazi u Beogradu u palati zadruginoj izmedju ulica: Karadjordjeve, HercegovaČke, Zvorničke i. Sv. Nikolskoj trga u neposrednoj bližini železničke i parobrodske stanice.
Hotel ima oko 60 soba za putnike, dve trpezarije, rastora-cija, lift i sve ostalo prostorije potrebne modemom hotelu.
Hotel se izdaje: bez nameštaja, u kome slučaju zakupac je dužan da unese sav nameštaj, koji odgovara hotelu prvod reda; a izdaje se i sa nameštajem bez posteljnih stvari, tepiha i posudja kafanskog.
Ponudbe reflaktanta sa oznakom, da li se hotel želi uzetl pod zakup bez nameštaja ili sa nameštajem; za koje vreme i po kojoj ceni, imaju se prodati lično Upravi Zadruginoj u Beogradu najdalje do 15. augusta.
29. Jula 1919 u Beogradu.
Uprava Beogradske Zadruge.
CROATIAs!
zavarovalna zadruga v Zagrebu
ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884 =s
sprejema
| y elementarnem in življenskem oddelku |
vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
Zahtevajte prospekte : -
katera pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila 771 1
| Glavno zastopstvo za Slovenijo
S	Ljubljana,	Stari	trg	štev.	11.
Sprejemamo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka.