Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 5530. Sedlarjevo srečanje – Prenova območja smodnišnice v Kamniku – trajni problem ali trajnostna razvojna priložnost Helena ŠTIH Prenova območja smodnišnice v Kamniku – trajni problem ali trajnostna razvojna priložnost V prispevku je predstavljen pristop k prenovi območja nekdanje smo- dnišnice v Kamniku. Območje v neposredni bližini starega mestnega jedra ima pomembno zgodovino in je s prostorskonačrtovalskega vidika izjemno zanimivo. Dolgoletna nedostopnost širši javnosti, sa- mooskrba območja, številne ohranjene zgodbe in materialna sub- stanca dajejo območju odlične možnosti za prostorsko povezavo s starim mestnim jedrom in vzpostavitev vsebin, ki jih zaradi omejeno- sti prostora do zdaj ni bilo mogoče razvijati. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kako usmerjati razvoj, da se obstoječe kakovosti prosto- ra kar najbolj ohranijo in se na temeljih preteklosti vzpostavi nova prostorska kakovost. Občina Kamnik je začela pripravljati prostorske dokumente, pri čemer se kot omejujoče kažejo nejasna vizija razvoja območja in omejitve pri načrtovanju, ki izvirajo predvsem iz razdro- bljenega lastništva in želja lastnikov po razvoju njihove dejavnosti, neodvisno od širšega javnega interesa. Številni z nepremišljenimi in nedovoljenimi posegi povzročajo škodo, ki ni popravljiva, hkrati pa tako početje otežuje ali celo onemogoča prenovo ali celovit prostor- ski razvoj območja, ki je (še) bogato s kulturno dediščino. Ključne besede: smodnišnica, degradirano območje, kulturna dediščina, prenova, konservatorski načrt za prenovo 1 Uvod Območje smodnišnice v Kamniku spada med najzanimivejša območja industrijske dediščine pri nas. Zaprtost območja za javnost, zasnova industrijskega parkovnega kompleksa in spe- cifičnost proizvodnje so območju smodnišnice dale poseben pečat in skrivnosten pridih. Dolga leta je bilo več kot 50 ha veliko ograjeno območje dostopno le redkim posameznikom, razvoj Kamnika pa se je zaradi smodnišnice, ki je omejevala razvoj proti severu, pomikal južneje, da se je mesto spojilo v urbano celoto z manjšimi naselji na jugu. Proizvodnja je pred časom zamrla. Območje je bilo očiščeno eksplozivnih sredstev, črnega smodnika in kemikalij. Zemljišča so bila razdrobljena in prodana, pretežno gospodarskim druž- bam, podjetnikom in posameznikom. Številni z nepremišljeni- mi in nedovoljenimi posegi povzročajo škodo, ki ni popravlji- va, s tem pa otežujejo ali celo onemogočajo celovit prostorski razvoj območja, ki je (še) bogato s kulturno dediščino. 2 Razvoj območja tovarne smodnika V 16. stoletju je na vzpetini stal gradič, imenovan Katzenberg. V 18. stoletju in začetku 19. so pod njim zgradili Andreolijeve fužine, ki so delovale ob mlinščici, speljani iz Kamniške Bis- trice. Med letoma 1850 in 1894 je na mestu opuščenih fužin nastala tovarna smodnika za potrebe avstrijske vojske. Dvorec Katzenberg so ob tem porušili ter leta 1864 na njegovem mestu zgradili vojašnico in upravno poslopje s pomožnim objektom. Na območju, velikem več kot 50 ha, se je v najboljših obdobjih delovanja razprostiralo več kot 150 objektov relativno majhne- ga velikostnega razreda. Namenjeni so bili izdelavi smodnika, predvsem za vojaške namene, pozneje pa tudi za lov in piroteh- niko. Med objekti je bilo veliko prostega, z vegetacijo zasajene- ga prostora, da morebitna eksplozija ne bi ogrozila celotnega območja. Območje je bilo conirano ter večkrat pregrajeno za- radi tehnologije dela in zagotavljanja varnosti. Bilo je ograjeno, Slika 1: Nekdanje upravno poslopje na mestu nekdanjega dvorca Katzenberg (vir: Štih, 2019) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 56 sprva z leseno, pozneje z zidano ograjo, in ves čas delovanja strogo varovano. Tovarna je bila skrita v gostem zelenju. Smodnišnica je sčasoma postajala vse bolj samooskrbna. V okviru podjetja so bili zaposleni vrtnarji, gozdarji, zidarji, krovci, pleskarji, vodovodni inštalaterji, orodjarji, električarji ter tudi čevljarji in šivilje, imeli so svojo pralnico, elektriko so dobivali iz svoje elektrarne, hrano pa so pripravljali v svoji kuhinji. Na območju sta bili tudi zdravstvena in zobozdravstve- na ambulanta, hrano pa so pridelovali na kmetiji Aljaževini, ki je bila prav tako del smodnišnice. Pred vhodom v smodnišnico je nekoč stala kapela sv. Barbare, zavetnice rudarjev in izdelo- valcev nevarnih snovi. Bilo je tako rekoč »mesto v mestu«. Tovarna smodnika ali barutana in pozneje tovarna KIK je v ob- dobju najuspešnejšega poslovanja imela okrog 900 zaposlenih. Kljub uspešnemu delovanju in potrebah po smodniku je šlo podjetje KIK leta 2008 v stečaj. V stečajnem postopku je bilo zemljišče prodano, pozneje pa lastniško dodatno razdrobljeno. Po ukinitvi proizvodnje je območje v letih 2013–2015 sanirala Slovenska vojska, ki je zagotovila varnost pred eksplozivnimi sredstvi, sicer pa je bilo območje zaradi splošne dostopnosti naenkrat izpostavljeno kraji, predvsem tehniške dediščine, in vandalizmu, pozneje tudi nedovoljenim posegom lastnikov zemljišč. 3 Degradirano območje Območje smodnišnice je eno izmed 1082 funkcionalno degra- diranih območij v Republiki Sloveniji. Za večino teh območij ni sprejetih razvojnih načrtov. Na splošno so pri reaktivaciji funkcionalno degradiranih območij ključne te omejitve: • razdrobljeno lastništvo, • pomanjkanje kapitala in • prostorske omejitve. Glavni razlogi za pomanjkanje možnosti za reaktivacijo ob- močja smodnišnice so poleg razdrobljenega lastništva predv- sem nejasna vizija glede razvoja območja in neustrezen odnos lastnikov zemljišč (pretežno gospodarske družbe in posamez- niki) do ohranjene industrijske dediščine ter njeno načrtno uničevanje. Stanje na terenu je kaotično in se iz dneva v dan slabša. Objekti in naprave izginjajo, drevesa, tudi kot deli dre- voredov, padajo, konfiguracija terena se spreminja, mlinščica se zasipava, teren se nasipava in izravnava, izvajajo pa se tudi številne druge dejavnosti, zaradi katerih se spreminja pretekla podoba območja. Stanje v naravi se nenadzorovano spreminja, območje postaja vse bolj opustošeno, bogata dediščina izginja, tako industrijska kot tudi vrtnoarhitekturna in stavbna. Ob vsem tem pa so pristojne službe za vzpostavitev reda slabo odzivne. 4 Kulturna dediščina Celotno območje je od leta 2002 opredeljeno kot vrtnoarhi- tekturna dediščina Kamnik – Fužine, EŠD 11958 in vpisano v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Elementi varovanja kljub opredeljeni vrtnoarhitektur- ni dediščini temeljijo na tehniški dediščini v povezavi s stavbno in vrtnoarhitekturno dediščino. Na območju velja splošni pravni režim varstva, ki je določen v prostorskem aktu (Občinski prostorski načrt občine Kam- nik, Uradni list RS, št. 86/2015, 70/2017). Ta določa trajno ohranitev dediščine in zvišanje njene vrednosti ter ohranjanje dediščine na mestu samem, »in situ«. Odstranitve objektov oziroma območij ali njihovih delov niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Za vsak poseg na območju je treba pridobiti kul- turnovarstvene pogoje in soglasje, kar pa se, žal, praviloma ne dogaja. Podrobnejši varstveni režim za vrtnoarhitekturno dediščino v prostorskem aktu ni opredeljen. Slika 2: Vrtnoarhitekturni elementi ob nekdanjem upravnem poslo- pju (vir: Štih, 2019) Slika 3: Degradacija vodnjaka pod nekdanjo upravno stavbo (vir: Štih, 2019) 30. Sedlarjevo srečanje – H. ŠTIH Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 57 Leta 2015 je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, identificiral dediščino in jo popisal, vendar pa sta se po tem še intenzivneje začela izvajati namerna degradacija in uničenje vsega, kar predstavlja dediščino in bi lahko oviralo na- daljnji stihijski razvoj območja. Leta 2019 je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, podatke o  dediščini ponovno posodobil in na novo ovrednotil. Kljub novo iden- tificirani dediščini se vpis v register nepremične dediščine ni spremenil. Služba za varstvo kulturne dediščine je presodila, da bo dopolnitev registra smiselna šele po sprejetju podrob- nega prostorskega akta na območju smodnišnice, ko bo sprejet družbeni dogovor o tem, katere elemente dediščine je mogoče in smiselno varovati in katerih ne. 5 Vizija Občine Kamnik Občina Kamnik je v svoji viziji leta 2015 zapisala, da bo »… ohranila vlogo zgodovinskega in kulturnega središča sever- no-ljubljanske regije ter s trajnostno naravnanim prestruktu- riranjem, ob ohranjanju izjemnih naravnih kvalitet, krajinskih vrednot in stavbne dediščine, vzpostavila podobo sodobne pre- dalpske občine v slovenskem in srednjeevropskem prostoru«. Med cilji prostorskega razvoja občine ima pomembno vlogo razvoj turizma, poleg tega pa se zaradi načrtovanega regijskega parka načrtuje vzpostavitev severnega dela mesta za športnore- kreacijske in osrednje dejavnosti. Na južnem območju smod- nišnice je predviden potniški terminal in večje parkirišče za sistem »parkiraj in pelji«. Površine za šport in rekreacijo so v Kamniku slabo razvite in preveč razpršene, zato se z občinskim prostorskim načrtom na območju smodnišnice usmerja načrtovanje osrednjega mestne- ga športnega parka z zunanjimi športnimi igrišči in drugimi športnimi objekti. Zagotovili naj bi se tudi otroška igrišča, manjše športne površine in zelene rekreacijske površine, ki se povezujejo v mestno omrežje javnih zelenih površin. Na območju smodnišnice se načrtuje celovita prenova. Ob- stoječe proizvodne dejavnosti se ohranjajo do celovitega pre- strukturiranja in prenove območja. Proizvodnim programom se postopno (v 10 letih) omejijo razvojne možnosti oziroma se te preselijo drugam. Tak pristop k načrtovanju izraža dokaj nejasno smer razvoja območja, vsekakor pa so vprašljive mož- nosti za načrtovanje prenove oziroma iskanje celovitih rešitev. 6 Priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta Da je res tako, potrjuje vloga Občine Kamnik za izdajo smernic za načrtovanje občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje smodnišnice v Kamniku. Ta je namesto posebnih sku- pnih strokovnih podlag za celovit prostorski razvoj območja smodnišnice, ki bi morale biti izdelane pred načrtovanjem po- drobnega prostorskega akta in bi morale obsegati med drugim tudi analitični del konservatorskega načrta za prenovo (tako je namreč določeno v občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik iz leta 2015), vsebovala strokovno podlago, ki varstvo dediščine obravnava le v minimalnem obsegu. Po pozivu Ministrstva za kulturo k dopolnitvi vloge je Občina Kamnik pristopila k dopolnitvi strokovnih podlag v vsebini analitičnega dela konservatorskega načrta za prenovo. Ta bo osnova za razumevanje dediščine in razmislek o možnostih za revitalizacijo celotnega območja. Prenova in razvoj namreč ne smeta biti plod danih pobud za načrtovanje s strani lastnikov in investitorjev, temveč morata biti zastavljeni na podlagi teht- nega premisleka o tem, kaj omogoča prostor in kakšne prilož- nosti nudi glede na to, kakšne so potrebe na širšem območju. Prostorsko načrtovanje, še bolj pa načrtovanje prenove, ne sme temeljiti le na pobudah posameznikov, ampak mora omogočati celovit razvoj na temeljih obstoječih kakovosti prostora. Tako bi občinski podrobni prostorski načrt v nadaljnjih fazah načr- tovanja po izdelanih strokovnih podlagah moral poskrbeti za uskladitev vseh razvojnih in varstvenih interesov v prostoru. 7 Usmeritve za načrtovanje z vidika varstva kulturne dediščine Usmeritve za načrtovanje z vidika varstva kulturne dediščine bo mogoče dati šele po izdelanih posebnih skupnih strokovnih podlagah, ki bodo vsebovale analitični del konservatorskega načrta za prenovo. Glavni prispevek analitičnega dela konser- vatorskega načrta za prenovo je, da prostorski načrtovalec in drugi udeleženci v postopku načrtovanja razumejo potencial, ki ga ponujajo opuščeno območje, opuščeni objekti, opuščene površine, in z njim seznanijo tudi širšo zainteresirano javnost. S pravilnim vrednotenjem obstoječega in primerno prenovo je mogoče veliko prispevati k privlačnosti in inovativnosti širšega območja, tudi regije. Kamnik ima z območjem smodnišnice priložnost, da ohrani svojo edinstvenost s tem, da ponudi pes- trejši in zanimivejši program, ki bo konkurenčen, inovativen in privlačen, kar bo najlažje doseči z upoštevanjem kakovosti, ki že določajo ta prostor in so njegova posebnost. Rešitve je smiselno preveriti pri zainteresirani javnosti v obliki ankete ali delavnice, kar je v  najzgodnejših fazah načrtovanja predvide- no tudi v okviru priprave analitičnega dela konservatorskega načrta za prenovo. Vnaprej so znane glavne usmeritve glede prenove, ki so usmer- jene v: • ohranitev in dopolnitev elementov vrtnoarhitekturne 30. Sedlarjevo srečanje – Prenova območja smodnišnice v Kamniku – trajni problem ali trajnostna razvojna priložnost Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 58 dediščine v skladu z varstvenim režimom; • ohranitev tistih sestavnih delov območja, ki so strokovno visoko ovrednoteni, ne glede na status ali prepoznanje vrednot kulturne dediščine (presoja v okviru načrtovanja in okoljske presoje); • ohranitev edinstvene »zgodbe« o smodnišnici in njena nadgradnja v novo, (še) boljšo zgodbo; • trajnostno rabo virov – obnova naj ima prednost pred rušenjem in novogradnjo. 8 Izzivi prostorskega načrtovanja Ključni izziv prostorskega načrtovanja oziroma načrtovan- ja prenove območja je, da vsi vpleteni razumemo dediščino prostora ter ji z njenim upoštevanjem v procesu načrtovanja prostora damo nove možnosti za nadaljnji obstoj in razvoj. Prav dediščina in druge kakovosti prostora namreč temu omo- gočajo ohranjanje identitete in ga izoblikujejo kot drugačnega, s  tem pa privlačnejšega. Načrtovanje prenove, upoštevajoč in vključujoč temelje preteklosti, bi moralo biti osnovno načelo prostorskega načrtovanja na vseh degradiranih in drugih, že izgrajenih območjih. 9 Sklep Prenova območja smodnišnice v smislu njenega razvoja bo odvisna od sposobnosti vseh vpletenih, da poiščemo najboljše možnosti za to, da iz propadlega industrijskega območja na- redimo/oživimo/nadgradimo/vzpostavimo novo »zgodbo«. Vnovična uporaba že izgrajenega stavbnega fonda ima veliko prednosti pred porušenjem, ne le okoljskih in gospodarskih, ampak tudi družbenih. Zadržano in premišljeno umeščanje novih ureditev v  prostor ali morebitnih odstranitev namreč pripomore k trajnostnemu razvoju, kar je ali bi vsaj moralo biti cilj razvoja vsake družbe! Zato je v zazidljivih površinah treba videti globlji pomen prostora, ne le prostih površin za pozidavo. Treba je razumeti »zgodbo«, ki jo prostor nosi sko- zi čas, ter iskati možnosti, kako jo nadaljevati in iz odličnega narediti še odličnejše. Helena Štih, sekretarka Ministrstvo za kulturo, Ljubljana E-pošta: helena.stih@gov.si Viri in literatura Avguštin, M., Grobovšek, J., Koruza, N., Lavrinc, S., Tercelj Otorepec, M., Pamić, R. (2019): Evidenca kulturne dediščine v območju »Smodnišni- ce«, Vrednotenje in ocena stanja. Kranj, ZVKDS OE Kranj. Kobetič, L., Britovšek, N., Jug, M., Košir, U., idr. (2017): Strategija prostor- skega razvoja območja Smodnišnica v Kamniku, Strokovne podlage. Domžale, Locus d. o. o. Lampič, B., Cigale, D., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., s sod. (2017): Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavi- tev ažurnega registra, končno poročilo projekta CRP V6-1510. Ljubljana: UL FF, UL FGG, GIS. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik. Uradni list Republike Slovenije, št. 86/2015, 70/2017. Ljubljana Ministrstvo za kulturo (2019): Register nepremične kulturne dediščine. Dostopno na: http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_re- gistri/register_nepremicne_kulturne_dediscine. Rifel, V., Urankar, A., in Kumer, M. (2017): Na sodu smodnika, Kamniška smodnišnica skozi čas. Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik. Slika 4: Kakovosti v prostoru (vir: Štih, 2019) 30. Sedlarjevo srečanje – H. ŠTIH