•»••»»•»••>•••>•••••••>••»••••>•>•>•>••••\••>•>••••••••>•••^^ • Aleksander Lavrenčič KO ŽIVAL POSTANE ČLOVEŠKA, SE NE ZMENI ZA KORENINE LASTNEGA DEBLA Basni iz obdobja 1914 - 1918/ usode zamolčanih junakov vseh vojn »Vbližini Otočca (Lika) nastopijo volkovi kar v čredah in napravljajo velikansko škodo. Pri- hajajo celo v kraj sam, aprebivalstvo se ne more braniti, ker je brez orožia in brez municije.«1 Zgodilo bi se lahko čisto blizu vas. Strahovi iz teme otroške sobe so dobili oči volka in pobeg- nili iz sobe. Strah, votel v sredini, brez oblike, je tiho grabil goltance. Strahovi so dobili pravo po- dobo. Ob prvih žarkih jutranjega sonca se niso prikazale hlače z naramnicami, ki so čez noč vi- sele preko stola. Čuden strah je pritiskal k tlom vojake v frontnih linijah. Sonce je obsijalo tudi najbolj izpostavljene linije. Vojakom je postalo jasno. Tisto spredaj, tam čisto blizu ni bil volk, v vetru je plapolala raztrgana uniforma, ki je nekoč služila cesarju. Veter je dvigal kose oblačil, ki so obdajala truplo. Tudi to truplo je nekoč služilo cesarju. Njegov še živi ponosni lastnik je ob zvo- kih koračnice stopal proti železniški kompozici- ji. Ob Božiču bomo že doma... Jeder schuß, einer ... Nova eksplozija je prebujajoče oči pritisnila k tlom. Zajtrk. Premraženi prsti brskajo po žepih. Drobtine starega komisa. In zopet sanje. O itali- janski ravnini, Siciliji, pomarančah... Zver iz sanj je zopet stopila iz pozabljenih otroških oči. Ca- nis lupus (volk) ubija. Ubija za hrano, za preži- Volkovi so se pojavili v Liki, Slovenec, 9. 1. 1918. vetje. Miles incognitus (neznani vojak) ubija... Ubija za slavo vodje tropa, ubija za preživetje. Zver je bila poslana na Zemljo leta Gospodovega 1914. Lažnih prerokov je bilo več. Vojne je vedno začenjal le človek, čeprav se je odgovornosti vedno izogibal. Včasih jo je po- skušal celo zvrniti na bogove. Njihova žeja po krvi naj bi sejala med ljudi sovraštvo. Bogovi so res obstajali in res so bili oni krivci. Toda niso bili nesmrtni. Svoje rodove so ohranjali v dina- stijah, predajali so se zemeljskim užitkom in bili od medsebojnega mešanja domnevno modre krvi poneumljeni in bebasti, kot se je izrazil Na- poleon. Te bogove je zato zamenjal nov rod, ki se je tudi le dolgočasil za šahovsko desko. Prave igre so tiste, pri katerih teče kri. In kri je tekla. V potokih in rekah je polnila jezera. S pomočjo nove tehnike je bila ustvarje- na predstava, kakršne svet še ni videl. Ceno vstopnice je človeštvo plačalo s krvjo. S krvjo so plačali tudi statisti v tej predstavi - predstavniki živalskega sveta. Konji Približno šest tisoč let pr. Kr. se je zgodil ču- dež - vrsti homo sapiens je uspelo udomačiti ko- ZGODOVINA ZA VSE 31 nja. Do zlorabe plemenite živali ni bilo daleč. Konje so začeli uporabljati za vleko bojnih vo- zov. Kasneje so turanski nomadi (Huni, Avari, Bolgari, Madžari...) na lahkih konjih ustrahovali Evropo. Džingiskan se lahko zahvali predvsem konjem, da je lahko ustvaril veliko državo. Nas- protno od hitrih azijskih osvajalcev so okleplje- ni evropski vitezi prisegali na uporabo težjih ti- pov konj. Vloga konjenice v bojnih spopadih je stalno naraščala. S hitrim uvajanjem strelnega orožja je vzporedno potekalo tudi številčno na- raščanje evropskih armad, potrebe po konjih so postajale vse večje, posebej pri topništvu in za- lednih enotah. Izum parnega stroja, nastajanje železniškega omrežja in pojav prvih motornih vozil je vplival na zmanjšanje števila konj v voj- ni službi. (V tem obdobju so enotam za hitro po- sredovanje začeli dodeljevati tudi kolesarje.) Kljub temu so različne vojske v prvi svetovni vojni uporabljale okoli osem milijonov konj, iz- med katerih je 5,6 milijona podleglo lakoti in iz- črpanosti, ali pa jih je bilo ubitih z orožjem.2 Če to primerjamo s človeškim deležem v vojni (70 milijonov mobiliziranih vojakov, ok. 10 milijo- nov ubitih3) in število pomnožimo s povprečno težo konja, oziroma človeka (600 kg, 80 kg), pri- demo do pretresljivega podatka. Zemlja je na vseh bojiščih nosila ok. 5,6 milijona ton teže v vojaških škornjih in ok. 4,8 milijona ton teže na kopitih, pokopala pa je približno 800 tisoč ton človeškega mesa in kosti ter približno 3 360 000 ton konj, ki so tiho stopali v največjo klavnico, kar jih je svet dotlej videl. Mitraljez in hitrostrelno topništvo sta ob kon- cu 19. in v začetku 20. st. zmanjšala vlogo konje- nice v oboroženih spopadih, zato le-ta tudi ni imela odločilnejše vloge v 1. svetovni vojni. Na zahodnem bojišču je nemška konjenica uspe- šno krila fronto in maskirala premike čet skozi Belgijo, do edinega večjega spopada dveh so- vražnih konjenic pa je prišlo na vzhodnem bo- jišču. Pri Jaroslavicu sta 21. avgusta 1914 v pol- nem galopu trčila ruski in avstroogrski konje- niški diviziji. Rusi so v boju uporabljali kopja in sablje, njihovi nasprotniki samo sablje. Po hu- dem boju iz bližine je bila avstroogrska konjeni- ca razbita, njihovo topništvo pa zaplenjeno. Ko- njenica je dobila svojo pravo priložnost šele po 3 Vojna enciklopedija, (geslo KONJ), 4, Beograd 1972, str 550. Enciklopedija Slovenije, (geslo PRVA SVETOVNA VOJNA), 9, Ljubljana 1995, str. 398. Vojna enciklopedija (geslo KONJICA), 4, Beograd 1972, str. 564 - 567. preboju front (solunska fronta, Vittorio Vene- to), ko je dobila nalogo, da potiska umikajoče se čete centralnih sil.4 Sloni Spomladi leta 218 pr. Kr. se je Hanibal odpra- vil iz Nove Kartagine na dolg pohod s 60 000 možmi pehote, 12 000 jezdeci in - sedemitride- setimi sloni.5 Hanibalov prehod prek Alp je bil gotovo veličasten, ne glede na njegov namen. Toda ne glede na število vojakov, ki je prekora- čilo gorovje, ne glede na tone vojaškega mate- riala in drugih potrebnih sredstev, daje podvigu največji čar romantična predstava o bojnih slo- nih sredi snežnega viharja. Toda nič kaj roman- tična ni bila podoba teh praoklepnikov za nas- protne vojake, večkrat pa so bili prestrašeni slo- ni pogubni tudi za lastne vojake. Manj nevarni svojim gospodarjem so postali šele mehanični oklepniki, toda s slonovega hrb- ta se je ponujal lepši razgled, kot pa iz tesne »konzerve«. Vojaki tankov niso imeli radi, niti sami tankisti ne. Smrt v tanku je grozna. Mlad francoski častnik je v pariškem listu Intransi- gentu opisoval vtise, ki jih je doživel v tanku v prvi pomladni ofenzivi. Ves ta čas je bil mladi junak ločen od sveta, ni mogel užiti niti trenut- ka, da bi lahko iz notranjosti železne pošasti po- kukal na svetlo, in se razgledal po bojišču. Naj- huje mu je bilo prvi dan, ko se je počutil strašno osamljenega. Vzduh je bil težak, prenapolnjen s plini, ki so se vlačili po bojišču, notranjščina tan- ka pa podobna majhnemu otoku sredi peklen- skega hruma in hrušča ter mesarskega klanja. Tank se je premikal počasi in previdno naprej, krmar je s trudom izbiral pot, večkrat je moral izstopiti vojak z nalogo, da si pot natančneje og- leda. Vojaki v tanku so nosili usnjeno obleko, toda kmalu je postalo tako vroče, da jim je bil vsak košček obleke neznosen. Kmalu je bila ce- .lotna posadka tanka pošteno pretresena, vse je moril stalni nemir, zato so opazovali, ali gre pe- hota za njimi in napenjali ušesa, ali je pod stro- jem počila granata. Ko je bil naskok končan in so se vračali nazaj, je vse, razen krmarja, objel sladek spanec.6 Italijani v prvi svetovni vojni niso popolnoma sledili Hanibalovemu zgledu, čeprav so si zadali 5 Odkritja in raziskovanja, 1, Iskanje se začne, Ljubljana 1976, str. 107. 6 Slovenec, 7. 9 1917. VSE ZA ZGODOVINO :$2 ZGODOVINA ZA VSE VSi; ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 33 podoben cilj, kot slavni antični bojevnik več kot dva tisoč let pred njimi. Hanibal je hotel s pro- dorom prek Alp spraviti na kolena Rim, potom- ci Rimljanov pa Dunaj. Italijani so namreč spoz- nali, da se v visokogorju bolje od slonov znajde- jo mule. Za prenos težkih tovorov na položaje so bile te skromne živali pripravnejše tudi od konj. Uporabljali so jih tudi v drugi svetovni voj- ni, mule pa so prišle prav tudi njihovim nasprot- nikom - partizanom. Tone Seliškar je v svojih humornih zgodbah iz vojne mulam postavil pravi literarni spomenik, ne glede na to, ali je tista mula, ki je nosila težko bredo in povzročila strašen ropot, resnično prestrašila italijanske vojake. Pernati prijatelji Težki časi so proti koncu vojne vihre nastopili za simpatične male ptičke - vrabčke. Na Morav- skem je izšla uradna odredba za pobijanje vrab- cev. Pokol so opravičevali z dvema več ali manj važnima razlogoma, prvi je bil star že stoletja in vrabci zanj niso bili čisto nič krivi, ampak so le uveljavljali svojo pravico do preživetja. Vrabce so obtožili, da so »jako škodljivi« na vrtovih in na polju. V primerjavi s tisočimi kilometri izko- panih jarkov sredi rodovitnih polj, ki jih je izko- pala človeška roka, je bila jata vrabcev res ne- dolžna, toda kdo bi si upal položiti roko na pra- vega grešnega kozla, krivca za vse večje po- manjkanje hrane. Njihov drugi greh pa je bil tu- di za človeka nečloveški - poskusili so jih vklju- čiti v svojo prehranjevalno verigo. Našel se je brihtni gurmanski želodec, ki je zakrulil, da je njihovo meso »jako okusno in dobro nadomesti- lo za govedino, teletino, svinjino, bravino itd., katere je od dne do dne manj.«1 Nihče seveda ni pomislil, da vrabci niso čisto nič krivi, da je tega mesa vse manj na tržišču in da je bilo zaradi praznih polic zaprtih veliko mesnic. Klala je ista živalska vrsta kot na fronti. Med vojno v Bosni sem slišal, da so ravno vrabci ostali zvesti domačemu okolju. Lahko bi zapustili oblegano mesto, pa ga niso. Z majhni- mi krili bi lahko odleteli v svobodo, toda ostali so solidarni z dvonožnimi sapiensi in razbreme- njevali Sarajevčane težkih misli in jim vlivali upanje na boljše čase. Nasprotno od vrabcev, ki kljubujejo hudim zi- mam, vleče lastovke vsako jesen selitveni na- gon na jug. Dvomim, da se nobenemu vojaku ni utrnila solza, ko je videl, kako lastovke zaman iščejo svoja gnezda med porušenimi domovi. Na lastovke ni pozabil Ivan Cankar v delu Podo- be iz sanj, kjer mu pohabljena sraka razlaga uso- do vračajočih selivk. »Nikar ne zameri, ne sme- jem se tvoji bolesti, sama jo občutim! Prišlo mije le kar tako na smeh, ko sem se spomnila na la- stovice, na tiste, ki so obnorele, ko je planil med- nje strah. To seje zgodilo zadnjič tam nekje pri Števerjanu, ali kje... milost božja, toliko je zdaj imen, ki ne pomenijo več nobene stvari in nobe- nega kraja! Gosposko so preblisnile v enem sa- mem žarku izpod neba, da bi se razgledale po svojih domovih. Letele so v jasnem loku, vtomer, vonomer, visoko, nizko, blizu, daleč; doma ni bi- lo nikjer, nikjer niti enega, ne zibke, ne postelje, ne groba. Iz puste zemlje je široko zeval črni strah, nad njim so krožile, kakor uročene, prosi- le s tenkim svojim glasom: Kje je moj dom? Po- vejte mi! - Od jutranje in od večerne strani jim je z glasnim glasom odgovarjala smrt: Tukaj, la- stovica, glej, tukaj je tvoj dom! - In niso se ganile nikamor, nijimprišlo na misel, da bi pobegnile. Padale so, kakor zrele češnje z drevesa, popada- le so vse do zadnje. Eno sem še videla na svoje oči, da je švignila za frčečo smrtjo, ker je mislila, da je mušica... To se je zgodilo pri Števerjanu, ali kje... Vse do zadnje so popadale zaradi brid- kosti. In vendar so imele krila, da bi lahko šle do samega sonca.«* Gamsi Drugačno pot, pot v begunstvo so izbrali gamsi. Še dolgo je bil med Breginjci živ spomin na veliko število gamsov, ki so se pojavili na Sto- lu med prvo svetovno vojno.9 Domnevajo, da se je njihovo število nenadoma povečalo zaradi večletnih pozicijskih bojev na Rombonu in v krnskem pogorju. Rešitev s frontnih položajev pa za visokogorske lepotce še ni pomenila var- nega in mirnega življenja. Postali so tarča za ita- lijanske vojake in dodaten obrok v njihovih me- nažkah. Gamse so že pred prvo svetovno vojno lovili na Stolu avstrijski alpinski oficirji. Porašče- ni in skalnati del Stola nad Kobaridom je veljal za dobro lovišče. Tu so lovili s poganjači in psi, ki so pritiskali iz doline navzgor, oni pa so zapi- Slovenec, 11. 4. 1918. 8 Ivan Cankar, Podobo iz sanj, Sraka in lastovice, v: I. Cankar, Izbrano delo, VII, Mladinska knjiga, Ljubljana 1973, str. 325. 9 Rudi Šimac, Beseda o lovišču, v: Lovska družina Koba- rid (1947 - 1977) - Razvitje prapora, Nova Gorica 1977, str. 8 VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA ZA VSE Golob junak 1016 AVX COLO^BQPHILES MORTS POVR. LA FRANCE Av PIGEON DE VERDVN Dt CE FoPT EST PAKTI PENDANT LA BATAILLC Dt VtROUN. Lt 4 JUIN 1916 . Lt DCRNItR PIGCON VOYAGEUR DU COMMANDANT RAYNAL CAI tl It» ri'im T»M DANttHVU. U. Y A uKtuci A «an Diiutu FAITD-MUI WBI M mil COMMUPKAtlOl" OPTtOUt PA» SOUVILLE <*JI PI IrfOOD PAt A POJ APPU». CHT MON ocrnitr fictox J Lt PIGEON ACCOMPLIT SA MISSION ET A OBTENU LA CITATION SlIIVANTt. " MAUli DU UfTKln.TÜ tm»Mt} »iWHACT 0\P« ITItint nmti n cm trnuo» AMKOAKTI K UI. A ACOMPU U ma» 0O»T LA«IT ClUPft Lt COHMAHDAM RAYTUL UWOUt NOTW DX COMNU*KAT»1 Dt I HtMJOVt MJLMILF M f**l Dt VAYX. A T»AI*»MI» UI Dt*»ltM rtMUtAfMtNM CO AV*T tTt WB Dt err cr»K nn. ronTtMtnT iPTOtroit rrt APnvi HWIAPT AM COLOHftltP. ' bpl&tnt c*7 B*cvr rfMwflfur CfTTV mf*f a lf< (**4f P4A HMr*HW MI Wrfrfl fAWIWWP A* f~IU/*J. M» UI AJM »« MW* UM IHAI If M AS MM M /M» U »«P w:f fl mii i m