Uto 1886.
313
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne 1. julija 1886.
102.
Dopustno pismo od 4. junija 1880,
za lokalno železnico od Belska čez Tadovice v Kalvarijo.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski.
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je delničarska družba Cesar-Ferdinandove severne železnice zaprosila, da bi se ji dala dopustitev (koncesija), zgraditi lokalno železnico od Belska čez Vadovice v Kalvarijo, ter voziti po nji, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. st. 238), kakor tudi po postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56), od 26. decembra 1882 (Drž. zak. št. 180) in od 28. decembra 1884 (Drž. zak. št. 203), to dopustitev podeliti takö le:
§• 1.
Dajemo delničarski družbi Cesar-Ferdinandove soverne železnice pravico, zgraditi lokomotivno železnico, ki jo je izvesti kot lokalno železnico s pravilno raztečino, od Belska čez Kote, Andrihov in Vadovice v Kalvarijo v stik z državno železnično progo od Suhe v Skavino ter voziti po nji.
(Slovenisch.)	jjj
§• 2.
Železnici, ki je predmet pričujočega dopustnega pisma, dodeljujejo se naslednja olajšila :
a)	oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine služeče v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovan je in pa vršba vožnje — do časa, ko se začne ta vršba, in tako tudi v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice — do . konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo predstvenih obligacij, ki se izdadö v izvedenje železnice imenovane v §. 1 in za vknjižbo teh obličij, kakor tudi od presnemščine, kar seje nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempelj-skih) pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let, računeč od današnjega dne.
§• 3.
Cesar-Ferdinandove železnice dolžnost je, gradnjo železnice imenovane v §. 1 najdalje do 30. junija 1888 dokončati, dodelano železnico v javno službo izročiti ter vožnje vršbo po nji ves čas, dokler traja dopustitev, nepretrgoma vzdržavati.
I)a so bode držala zgornjega roka za gradnjo, dolžna je družba na zahtev državne uprave dati varnost, položivši primeren iznos v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v kakeršnih se smejo varovancev novci nalagati.
Ako bi ne dostala zgornje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica dodeli se družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, ko bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 5.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja pričujoče dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčče postave in ukazi, zlasti postava o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa postav in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vršbe same tiče, odpuščajo se varnostne narodbe propisane v redu železnocestne vršbe v toliko, kolikor se bode z ozirom na zmanjšano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Iznos napravne glavnice potrebuje odobrenja državne uprave. Pri tem naj veljâ to načelo, da se razven troškov na sestavo projekta, na gradbo in uredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih z interkalarnimi obrestmi, ki so bile med grajenjem res izplačane, in z resnično kursno izgubo pri dobavi novcev vred, ne smejo v račun postavljati nikakerŠni drugi troški.
Družbi se priteza pravica, v dobavo potrebne napravne glavnice, katero bode — dokler traja dopustilo — odplačati po razdolžnem od državne uprave odobrenem črteži, za železnico omenjeno v §. 1 izdati v skupnem iznosu, ki ga odobri državna uprava, predstvenih obligacij, ki se bodo obrestovale s 4 odstotki v notah avstr, veljave.
Obrazec predstvenih obligacij potrebuje odobrenja državne uprave. Ako bi po iztečaji prvega vršbenega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vršbene oprave, smejo se dotični troškovi prišteti napravni glavnici, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev vršbenih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljš, izkažejo.
§• 7-
V oziru na prevožnje vojakov in na druge storitve za vojstveno upravo naj se določila, kakeršna vsak čas veljajo na ostalih progah privilegovane Cesar-Ferdinandove severne železnice, uporabljajo tudi na tu koncesijonirano lokalno železnico v toliko, kolikor se njib izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te proge in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršno, o čemer pristoji razloka trgovinskemu ministerstvu.
Družba se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb na koncesijonirani lokalni železnici v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
Družbina dolžnost je, v slučaji ko bi pričujoča lokalna železnica prestopila kako državno, deželno ali okrajno cesto v njenem ravnoležji, ali ko bi se v napravo te železnice porabili neki kosi take ceste, vožnjo po lokalni železnici — kadar bi vojaški oziri kaj tacega zahtevali — na ukazilo vojaškega oblastva ustaviti.
§. 9.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) postave o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na čas od danas-njega dne do 31. decembra 1975 in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene'o zvršetku gradnje, potem o začetku in vzdrževanji poslovršbe ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. llga, lit. b) postave o dopuščanji železnic.
§• io.
Državna uprava si prihranja pravico, da more od 1. januvarja 1904 počensi vselej koncesijonirano železnico po naslednjih določilih odkupiti:
1.	Da se določi odkupščina, sestejö se letni čisti dohodki, kar jih je ta lokalna železnica imela v poslednjih po računsko završenih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejsih let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
2.	Ako bi vendar po št. 1 najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 4% napravile glavnice (§. 6), ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljà koncesija — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
3.	Odškodba naj se dâ v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno, 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji plačuje.
4.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država plačavši od-kupščino brez druge odplate v bremen čisto last in užitek te tukaj koncesijoni-rane proge z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in zalog materijala, kolikor so omišljene iz napravne glavnice (§. 6), in tako tudi iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže po svoji namembi z odobrenjem državne uprave celo ali deloma pošli.
§• H-
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez odplate neobremenjena svojina in užitek tu dopuščene železnice in vse premične ter nepremične pritikline, tudi vozil in zalog materijala, kolikor so omišljene iz napravne glavnice (§. 6), kakor tudi vršbenih in pričuvnih zalogov iz napravne glavnice, kolikor le-ti niso uže po svoji namembi z odobrenjem državne uprave po vsem ali nekoliko pošli.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 10), ostaja družbi last pričuvnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov lokalne železnice in kar ima novcev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da te stvari ne bodo pritiklina železnici.
§. 12.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi oprava za vožnjo po njej po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po cesarskem komisarji, postavljenem pri družbi pregledovati gospodarjenje, kolikor se tiče pričujoče železnice.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja družba ne opravlja nikacega povračila v državno blagajno.
Takisto bode družba odvezana dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železno-cestne vršbe od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 st. 1) gledč povračila večjih troskov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledč dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
•k
§• 13.
Državni upravi se daljo prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naloženo v dopustnici, v dopustnih uvetih ali v postavah, poprijeti se naredeb, primernih postavam ter po okolnostih — se predno izteče koncesija, — izreči, da je ista ugasnila.
Ilcsno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, četrtega dne meseca junija v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem Šestem, Našega cesarjevanja tridesetem osmem.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Pusswald s. r.	Dunajewski s. r.
(Slovoniicli.)
62
103.
Ukaz iniiiistcrstva za trgovino od 22. junija 1880,
s katerim se g. 20 ukaza od 10. oktobra 1882 (Drž. zak. št. 163), izdanega v zvršitev postave o
poštni hranilnici od 28. maja 1882, izpreminja.
V §“ 20 ukaza od 10. oktobra 1882 (Drž. zak. št. 163), izdanega v zvršitev postave o poštni hranilnici od 28. maja 1882 stoječa pooblastitev na nedoločen čas, vzdigovati vračila hranilnih vlogov, razkreplja se z le-tem ter naj dotična določila od 1. julija 1886 počenši svojo moč izgubé.
Plisswald s. r.
tok.
Postava od 29. junija 1886,
o vnovični podaljšbi veljavnosti postave od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56), zastran dodelil in
ugodnosti za lokalne železnice.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
Člen I.
Po glasu člena 1 postave od 28. decembra 1884 (Drž. zak. št. 203) podaljšana veljavnost določil členov 1 do vštovno 8 postave od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) o dodolilih in ugodnostih za lokalne železnice, podaljšuje se do konca 1886.
Člen II.
Pričujoča postava stopi v moč 1. dne julija meseca 1886, in zvršiti jo naroča se Mojemu ministru za trgovino, Mojemu ministru notranjih reči in Mojemu ministru za finance.
Na Dunaji, dne 29. junija 1886.
Franc Jožef s. r.
Tauft'« s. r.	Dimajewski s. r.	Pnsswald s. r.
Popravek.
V ukazu trgov, ministerstva od 5. junija t. 1. ; razglašenem pod št. 89 D. z. (k. XXX), ki določa okraje obrtnim nadzornikom, naj se na str. 295 v 4. nadzornem okraji namesto: „Podčetrtškem“ čita: „Loiiskcill“.