V £#uZ»A?r na zagrebškem vseučilišču. Leta 1911 je bil imenovan za pomočnika zagrebškega nadškofa, a leta 1914, po smrti nadškofa Posilo-viča, p dr. Bauer postal zagrebški nadškof in metropolit Hrvatske in Slavonije. Z nadškofom dr. Bauerjem lega v grob zvest ia neiHsiahljiv borec za pravice božjega kraljestva ua tem svetu. Hrvatom po Je bil zgled iskrenega rodoljuba, ki je vse svoje sile in tudi denarna sredstva posvetil napredku njihove znanosti in umetnosti. Pod njegovim vodstvom se je jugoslovanski katoliški epi-skopat io z njim ves katolicizem predstavil jugoslovanskemu s volu v tisti veliki luči, ki povsod vzbudi spoštovanje, v kakih posebnih razmerah pa tudi strupeno nasprotovanje. Borbeno jo bilo njegovo življenje in značajno, zato se od njegovega trupla ves resnično kulturni jugoslovanski svet poslavlja s spoštovanjem. Nadškofa dr. Bauerja so pokopali zelo slovesno pretekli ponedeljek. Uvrstimo ga med tisle velike može, ki so vredni stoletnega spomina, in molimo za mir njegove duše! Truplo velikega pokojnika so v ponedeljek, dne 13. decembra pokopali z velikimi slovesnostmi v zagrebški katedrali. Pogreba se je udeležil zastopnik kralja Petra, vsi jugoslovanski škofje, spremljani od drugih cerkvenih do- t Nedškof dr. Aute Bauer. stojanstvenikov, štirje ministri, zastopstva vo-jaših, civilnih in samoupravnih uradov, nepregledna vrsta organizacij z nad 200 zastavami in ogromna množica hrvaškega ljudstva, ki se je hotelo še enkrat pokloniti svojemu nadpa-stirju. Pogrebne svečanosti so trajale od devetih dopoldne do pol ena popoldne. Slovence so zastopali pri pogrebu škofa dr, g. Rožmas in dr. Tomažlč, ljubljanski župan dr. Adlešič in kanonika dr. Kimovec in dr. Žerjav. . ii m__lih j...i mmmmmmmmm m mmmmmmmmammaiai akademija znanosti m Štiri pomembne kulturne ustanove imamo Slovenci: vseučilišče, .Narodno gledališče. .Narodno galerijo in Narodni muzej v Ljubljani. Tem štirim ustanovam pa ae je v soboto dopoldne pridružila peta, v vrsti slovenskih ustane.v najpomembnejša, h kateri je n8Š narod strmel že več stoletij in zanjo izpričal po^ino kulturno zrelost: Slovenci smo dobili po prizadevanju naših najodližnejših kulturnih delavcev, vseučiliških profesorjev kot vrhunec našega narodnega ustvarjanja in prizadevanja in ko! izpričevalo za samostojnost našega duha, naše miaii in naše besede Akademijo saaaosti in umetnosti V soboto. 11. decembra dopoldne, na obletnico Cankarjeve smrti, ob 11 se je sestal zbor zastopnikov naše znanosti in umetnosti v Narodnem domu na Aleksandrov; cesti k ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti. Zboru je prisostvovalo srseii sedem prvib pravih članov, kakor to določajo pravila, in sicer za prvi razred štirje vse-učiliški profesorji: Aleš IJšcsiičnlk, Rajko Nnhti ga!. Pran Kidrič ia Milke Kes. ra (»tule tri razrede pa po eu član organizator; vseuč. proi, Gregor Krek ter Sibard Zupančič in pt^juik Oton Zupančič. Do izvolitve predsednika Akademije znanosti in umetnosti oetnne kot starostni predsednik g, Aleš 1'šeničiiik. Poslane so bile vdanostue brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji-msleri, Nj V is, knezu namestniku Pavlu: pozdravne besede gg kraljevima namestnikoma R Stankovičd in I Peroviču. kraljevi vladi, pmsebej še ministru prosvete. predsednikoma senata in narodne skupščine. slovenskim senatorjem in poslancem, bratski pozdravi pa so bili poslani belgrajskl in za- trebški akademiji znanosti. Po zbora je posebna eiegacija šla k g. banu dr. NnUačcnu. Akademija znanosti in umetnosti ima štiri razrede, ki obsegajo znanosti in umetnosti v temle redu. prvi modroslovje. jezikoslovje, tilologijo in zgodovino; drugi pravne, družabne In gospodarske vede; trelji razred pa računsko, matematično, tehnično. prirodosioviio ir. zdravniško znanost; četrti razred je umetniški {leposlovje, glasba, slikarstvo, likovna umetnost, stavbarstvo). Člani akademije so redni, (največ jih more biti 90). ali dopisni (največ 60). ali pa častni. Za izvolitev je potrebna najstrožja znanstvena ali umetniška presoja, ki mora izkazati samostojnost ustvarjanja. letnico €3e§tiIIc GOSPODARJU GOSPODINJE) MAMUFAKTURNA TRGOVINA LJUBLJANA - UNGARJEVA UL. Vam nudi vsakovrstno oblačilno blago po V najnižjih cenah. Velika izbora blaga za nevestine opreme! anSV Najnovejše »vilene rute m Sirpe 1 Delo akademije se objavlja v posebnih izdsnjih, kjer so sorodno široke združene pod skupnimi in enotnimi naslovi. Akademiji načeljuje predsednik, ki ga nadomestuje giavni tajnik, oba sta izvoljena za tri leta, posamezne razrede pa vodijo razredni tajniki, ki jih volijo vsako leto Ti funkcionarji skupaj tvorijo predsedstvo akademije. Ob zaključku vsakega poslovnega lota se vrši svečan javen zbor akademije s poročilom o delovanju akademije v preteklem letu. s sprejemom novih članov i i; s predavanjem o novih aktualnih znanstvenih in umetniških problemih. Že skoraj pred desetimi leti je ven naša javno«! pozdravila gibanje za Akademijo znanosti in umetnosti ter m Narodno galerijo. Narodna .galerija, za kutino Je bilo treba mnogo požrtvovalnega delu in dosti sredstev, že dalj časa dostojno in Ib častno kaže, kaj »o naši umetniški tvorci lepega ustvarili. Akademija znanosti (n umetnosti hoče združiti v osrednjo organizacijo s irdnim delovnim načrtom posamezna, že dosedaj delujočo strogo Mianstveos prizadevanja in da se more lotiti velikih znanstvenih nalog, ki jih more sanic s kolektivnim deiom pričeti io zvršitl. Njena prvo skrb bo, da častno reprezentira našo umnost lu uaielr.osi tudi v mednarodni tekmi. Skromno in tiho Je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, najvišje priznanje našo kulturne zrelosti, sad lihega in živahnega prizadevanja požrtvovalnih duševnih delavcev in znanstvenikov. Želimo, naj Akademija znanosti in umetnosti dela, živi in uspeva za pro-cvit in boljše življenje našega naroda. Ne bomo pa pozabili, da Ja bila ustanovitev Akademije omogočena tedaj, ko so naš narod v središču države zastopali njegovi voditelji in zagovorniki, katerim bo uanes kdo hotel odrekati ljubezen do etovenstva in vero vanj. "Zobobo!... m lahko lani se je število jugoslovanskega prebivalstva, povečalo za 3 milijone 188,697 duš. Po gostoti naseljenosti stoji na prvem mestu Se vedno Vojvodina, takoi n njo pa pride Slovenija in za njo savska banovina. d Volčja nadloge. Sestradani volkovi jo začeli pritiikati iz bosanskih gozdov in n»-padati vasi. Zlaiti je mnogo strahu in Jkod« pretrpela vasica Zegebovo blizu Sarajevu. Ljudje so začeli volkovom nastavljati past: in strup. Samo en lovec je na ta način pokončal sedem volkov. d Kako je z nakupom vojaškega vežbslt-šča. Med državnim zakladom in lastnicama nekdanjega velikega vojaškega vežbališča pn D, M. v Polju ob železniški progi je bila nedavno podpisana pogodba glede nakupa tega velikega zemljišča za vojaški erar. Kupnina )e faii,-določena na 8,342.500 din. Drž. pravobranilstvo, ki je vodilo zadevna pogajanja, j« kupno pogodbo predložilo vojnemu udnosno finančnemu ministrstvu v odobritev. Vojno ministrstvo je pogodbo vrnilo nazaj državnemu pravobranilstvu r, zahtevo, da Izvede neke nt- kopisu. Sestavil je tudi Kuharske bukve. I.ei2 1806 je izdal svoje pesmi; Pesmi za pokušino Ko so prišli Francozi k nam, je priredil pet šolskih knjig, med njimi slovensko slovnico v slovenskem jeziku. Bil je nad vse delaven Njegovo delo je bilo nesebično, samo narodu posvečeno, samo za narod. Budili narodno zavest, dvigati ga kulturno, učiti in opominjati, to je bilo njegovo življenje, Njetfoio ime bo večno v zgodovini slovenskega roda. Tako smo si ogledali to dobo, ki jo imenujemo prosvetljenstvo. Zakaj jo imenujemo tako, smo omenili že, ko smo podali značilnosti te dobe. Ker sao ravno te dni dobili Akademijo znanosti «« umetnosti, jc treba poudariti, da smo imeli že v 17, stoletju Academia ope-rosorum, t, j. Akademija delavnih »10Ž, Ti možje-akademški m shirali vse, kar je pomembno za domačo zgodovino, popisovali zemljepis in pisali o dvig« kulture našega naroda. Pisali pa »o vse v nemščini in latinščini. V 18. stoletju (leta 1781} se je nanovo ustanovila akademija delavnih mož. Ta družba mož pa S1 je postavita za nalogo, da dajo izobrazim ljudstvu ki mu vzbad« narodno zavest. Te načrte pa si je postavi! za delo ber©n Žiga Zois, ki )e dajal nasvete in vodij delo Kumcrdeja, L'"; karta, Vodnika« Kopitarja. V isti dob: so imeli akademijo tudi v Gorici la sicer Academia ar-oadia. Vsa ta prizadevanj« za najvišjo ustanovo* ki naj pred svetom izpričajo našo k«1' tnro, naše znanstveno delo, žarišče stovcus « biti, kt aa; izpove, da sme in da hočemo hm to, kar smo, ta prisadevenj« a® rodila hsP V soboto dopetda« j« bila ustanovljena deajtja znanosti fa enseinosti. Veseli smo te^ praznika in želja nas vseh je: Rasti tn razvi) ss za slovenski narodi binske spremembe glede točk pogodbe. Lastnici M ary Pauragarten in grofica Wenkheim na Dunaju sta pristali na te spremembe ter je bila nova pogodba odposlana nazaj v Belgrad. Stvar pristojnih ministrstev je sedaj, da pogodbo odobre. Vesti, da pogodba ni odobrena, so bile zaenkrat nekoliko prezgodnje. d Daimatincen se sreča smehlja, zakaj njihovo vino gre letos dobro v promet. Skoro na vseh otokih »o se zaloge izpraznile ter je bilo okrog 500 vagonov vina odpremljenega na naše domače jugoslovansko tržišče. V velikem povpraševanju P& je tudi razlog, da so cene vinu poskočile. Za boljša vina se plačuje vsaka hektolitrsk« stopinja alkohola po 26 dinarjev. Dalmatinci na tihem upajo, da jim bodo ku-povaici že do spomladi pobrali ves pridelek, kar se ni zgodilo že dolga leta. d Dela« plačilo starih dolgov bolnišnicam. Marsikatera bolnišnica je prišla v velike ne-prilike zaradi tega, ker država ali ni hotela ali pa ai mogla plačati tistih zneskov, ki so padli na njeno breme. Tako so dolgovi državi od leta do leta rastli in se povečali do števil- ; nih milijonov. Sedaj je minister Dragišn Cvet- j kovnči uredil zadevo tako, da je v sporazumu J s finančnim ministrom vstavil v proračun ne- j kaj milijonov za poplačilo teh dolgov. Za bol- i nišnice v Sloveniji je v proračunu vslavlje- ' nih osem milijonov dinarjev, za bolnišnice v savski banovini sedem, za primorsko banovino pet in za drinsko poldrag milijon. d Nočejo v Belgijo. Okrog 1000 naših rudarjev lahko dobi v Belgiji zaposlitev. Razpis je bil objavljen v naših rudnikih, vendar ie bil prvi odziv zelo malenkosten. Tako se ie na p.imer javilo iz okolice Zenice, ki je po- , stal rudarsko središče Bosne m morda tudi naše drisve, komaj 63 brezposelnih rudarjev. Belgijci obetajo dobre mezde (v razglasu pravijo, je najmanjša dnevna mezda 48 belgijskih frankov, neomenjeni dobe tudi stanovanja, dočim prejmejo oženieni še po 30 do 40 frankov stanarine). Kakšen je bil odziv v Sloveniji, pa ni znano. d Število zavarovanih delavcev. Meseca novembra je bilo v vsej državi zavarovanih 717 tisoč 674 delavcev, kakor stoji v letopisu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Od teh zavarovancev je bilo 539.796 moških in 176.674 žensk. Napram oktobru je število zavarovanih delavcev padlo za majhno število, namreč za 4377. Če pa primerjamo šie- ^STEKLO« PORCELAN f Prizanesljivo in brez prask čisti Virn tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo! vilo zaposlenih delavcev z Utim mesecem lani, vidimo, de ie bilo letos v vsej državi zaposlenih nekaj aad 65,000 delavcev več. Največje število novih delavcev so zaposlile tekstilna industrija, za njo strojna in lesna, nato gradbena ter industrija zemlje in kamna. d Smola naših delavcev. Težave z razkuževanjem delavcev, ki so bili preteklo poletno dobo v Franciji in Nemčiji, so še vedno velike, dasi delajo sedaj v bolnišnici noč in dan. Vsake tri ure morajo v bolnišnici razkužiti opremo za 50 ljudi, kar pa je še vedno premalo. V težavah pa je mestna občina, ki nima Zadružna šola v Ljubljani razširjena Slovenci smo na evojo Zadružno šole v resnici lahko ponosni, saj je bila ustanovljena kot prva šola te vrste v Evropi. Za štiridesetletni«) svojega dela na izobraževanju kmečkih zadružnih delavcev more ta ustanova z letošnjim šolskim ie-tom zaznamovati velik m lep napredek: poiik na njej se je razširil od sedanjega enega tečaja na dva tečaja. . ... Snov, ki jo je treba obdelati v tej šoti, je tako obširna, pa hkrati tako iežka, da ee je že dolgo čutila potreba po razfrgiiitvi pouka. Uo sedaj je bil pouk vse preveč zgoščen, na hitro pridobljeno znanje brez ponavljanja in utrjevanja ni imelo trajne vrednosti. Zaradi tega je kmetijski oddelek banekc uprave predložil g. banu in ministrstvu za kmetijstvo poročilo svojega zadružnega referenta, v katerem ie predlaga razširitev pouka "a dva tečaja. Ci. ban dr. M. Natlačen Je posazal Polno razumevanje in stavil kmetijskemu ministrstvu utemeljeni predlog, naj se pouk na Zadružni šoli v Ljubljani fs v šol. letu 1937-38 razširi na dva tečaja. Pred nedavnim časom je g. minister za kmetijstvo predlog g. bana ugodno rešil z odredbo, da e« pouk razširi na dva tečaja in isto- j časno zvišal tudi podporo za šolo. Tako je omogočeno — ker je tudi banovina predvidela nekaj več sredstev za pomoč pri vzdrževanju učencev, — da se bo poleg že tekočega prvega tečaja sredi januarja 1938 odprl tudi drugi tečaj, v katerega bodo mogli stopiti učenci, ki so v zadnjem času dovršili prvi tečaj na tej šoli. Letos bo pouk v 11, tečaju trajal samo tri mesece (do velike noči), prihodnja leta pa je upati, da bo podpora krnel, mi-nistretva in kr. banske uprave omogočila popoln pet mesecev trajajoči pouk v II. tečaju. Učni načrt so zastopniki kmet. oddelka kr. banske uprave. Zadružne šole, Zadružne zveze m Zveze slovenskih zadrug že sestavili za oba tečaja. V I. tečaju pridobljeno znanje sc bo v II tečaju Bimljito ponovilo in šc dopolnilo z nekaterimi redmeti, ki eo za sedanje razmere posebno vaMi. temeljito ponovilo predmeti, Id eo za-----. V splošnem ee bo pa dosedanja snov počasneje 1 . - _t____________c o. inanrprf1'iča ,ja obširneje obravnavala. Veselimo se napredka Zadružne šole in želimo, da bi ta prekoristua ustanova v bodoče rodila še lepše usi*lie za dvig na: ' — zadružništva, ki mora postati Sega ("oelijskegn gospodarska hrbtenica našega naroda. primernih prostorov za nastanitev tolikega števila ljudi. Sedaj bodo pripravili dve telovadnici >;;< moške in ženske. m DOMAČE POLITIKE d V 16 občinah so bile volitve v nedeljo 13, decembra. Razen v Zg. Logatcu, ki je stara podeželska magr.etska trdnjava, jc povsod zmagala naša JRZ. Za politiko dr. Korošca so se izjavile sledeče občine: Kamnik, Komenda, Sela pri Kamniku, Kamnišku Bistrica, Šmartno v Tuhinju, Tuhinj, Prihova, Slovenske Konjice, Litija, Vače, Ig, Dol. Logatec, Kamna gorica, Radovljica in Ovsiše. V Gor. Logatcu je od 3t8 volilcev izreklo zaupanje JRZ 148 vrlih mož in fantov, kar je več kot jasno znamenje, da bo že ob prvem prihodnjem sunku tudi gor-njelogaški liberalni mogočnež na tleh in tako lepa Notranjska očiščena magnatskega nasilja. d Veličasten sprejem so priredili Belgraj« čani v nedeljo 12. decembra 1937 francoskemu zunanjemu ministru Delbosu, H je t« pot uradno obiskal našo državo. Ogromna množica je manifestirala za jugoslovan.-francosko prijateljstvo, ki si ga Jugoslavija iskreno želi, čeprav hoče ohraniti neodvisnost na vse strani, d Posredovanja.' Na posredovanje poslanca JRZ Karla Gajška je trgovinsko ministrstvo podelilo podporo 4000 din za tečaj za hišno obrt v Žrcčah pri Konjicah. — Poštni minister je na posredovanje ministra Kreka odredil, da se na pošli Šmartno v Slov. Goricah ponovno uvede vsakodnevna poštna služba. d Sejejo ia sejem. Združena opozicija, prav za prav njeni voditelji, so imeli tudi zadnje- dn! Njzredsia kožica upliva na ves organizem. Dobro sfeds'vo za odvajati, ki zanesljivo deluj«) in ima prijeten okus, j« V*» i i' is!M/u m u v Belgradu dve seji, katerih sta sc udeležila tudi zastopnik dr. Mačka dr. Jure Sutej in Ve-čcslav Vilder. Nato so sklicali ponovno sejo v stanovanju Miše Triftinoviča, ki se jc vrni! iz Knjaževca in prinesel s seboj predloge starega Ace Stanojeviča. Zvečer sta dr. Sutej in Vildcr odpotovala zopet nazaj v Zagreb, kjer bosta obvestila o uspehih sejanja dr. Mačka, d Pri ženah, ki več let trpe oa težki sfolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franr-Joselove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po č.etrtuiki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joselovo« vodo, ker se ic v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. O vi. rets S. tir. KMH/Jl. d Kdo je umoril poslanca. Iz Prištine poročajo, da je Stanislav Veljanin v pijanosti povedal, da jc morilec poslanca Bogdana Mi-linčiča, ki je bi! lani ubit iz zasede. Veljanin je tudi oblastem izjavil, da je v resnici on sam morilec umorjenega poslanca. d Že dragič je obiskal namestnika patriar-hovega. Pravosodni minister dr. Milan Simo-novič je ono soboto obiskal srbsko patriaršijo, odnosno vršilca dolžnosti patriarha zagrebškega metropolita Dositeja. Pravosodni minister je ostal v Dositejem nad dve uri v prisrčnem razgovoru. To je že drugi obisk pravosodnega ministra pri zastopniku patriarha, odkar je stopil v vlado. d Celo nasprotniki priznavajo. Finančni odbor narodne skupščine je te dni pretresal državni proračun v načelu. Govorili so večinoma zastopniki opozicije, ki so priznavali vladi in finančnemu ministru zgledno delo, vendar pa smatrajo, da povečani proračun ni stvaren. Sekula Zečevič, član JNS, je hvalil delo ministra Letice in ga primerjal z delom pokojnega srbskega finančnega ministra dr. Pačuja, d Tudi v Berlin! Ministrski predsednik dr, Stojadinovič bo v drugi polovici januarja odpotoval v Berlin, da vrne svoječasni obisk nemškega zunanjega ministra von Neuratha in v r— bolgarsko Sofijo. d Umestne pripombe poslanca dr. Koceta. Te dni je govoril na seji finančnega odbora v Belgradu tudi poslanec dr. Jure Koče, Najprej se je pomudii pri dejstvu, da j« poračun za prihodnje proračunsko leto močno povečan ter pravi, da se to povečanje naslanja prvenstveno na gospodarsko izboljšana odnosno na konjunkturo, ki se je ie v tekočem proračunu pokazala. Verjame ministru, ki je dejal, da povečanje proračuna ne bo padlo v nobenem primeru na davkoplačevalce, odnosno da vlada ne bo zvišala prav nobenih dajatev. Dalje je predlagal, naj se izterjevanje davkov izvaja po vsej državi enako strogo, obenem pa podrsde pravilnemu obdavčevanju vsi tuji kapital). Prav tako bi se dohodki države povečali, če bi se davek na poslovni promet izterjeval povsod tako strogo, kakor se recimo v Sloveniji. Na koncu svojega govora se je dr. Koče bavil tudi z našim turizmom, o katerem je dejal, da jc eden največjih narodnih dohodkov. d Zibelka srbstva v taboru JRZ. Socialni minister Dragiša Cvetkovič je imel te dni shod v Smederevu. Tam je g. miuister poudaril, da je v zadnjih dneh obšel skoraj vso Šumadiio in da je povsod ugotovil, da je Šumadija ostala zvesta svoji zgodovini v vseh državnih vprašanjih. G. minister je poudaril, da se svoboda lahko razume samo v narodni državi in da ee samo v taki domovini more gojiti demokratski duh in krepiti gospodarsko življenje. d V klub železničarjev JKZ se že več mesecev organizirajo ljubljanski železničarji. Cno nedeljo so imeli zelo dobro obiskani sestanek v beli dvorani hotela »Union«, kamor je prispel tudi mestni župan dr. Adlešič. Ta je ugotovil, da je mesto Ljubljana uradniško in na« meščensko mesto, ki pa je po krivdi prejšnjih občinskih zastopov zadolženo za okoli 250 milijonov dinarjev, tako da pride sleherni prebivalec mesta Ljubljane že na svet z dolgom nad 2500 din. Šele stvarna in resna gospodarska politika sedanje občinske uprave, ki bo kmalu izpolnila svoji dve leti, je uredila zavoženo občinsko gospodarstvo, G. župan je navedel nekaj primerov, kako so bivši gospodarji Ljubljane zavozili gospodarstvo ljubljanske mestne občine. — Železničarji so si nazadnje izvolili poseben odbor z Janezom Goličem na čelu ia odposlance za ustanovni občni zbor kluba železničarjev JRZ za dravsko banovino, ki bo prihodnjo nedeljo. NESREČE d Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika M. Verbajsa v Mateni v ljubljanski okolici. d Divjanje steklega psa. Nedavno je prišlo iz Čermošnjic v novomeškem okraju poroči- lo, da se klati po cesti proti Črnomlju »tekel pes, ki se je v resnici pojavil dopoldne v Črnomlju. Napadal je ljudi, ki so po svojih opravkih hodili po mestu. Pes je skakal na ljudi in jih grizel po večini v roko. Ko je napadel neko dekle, je ai hotel izpustiti, dokler ga ni s silo Največje letališče za zrakoplove n* »vetu ima nemško glavno mesto Berlin. Francoski zunanji minister Delbos je Je dni obitš»l Beifjtfid. kjer so ga slovesno sprejeti. odstranil sopotnik. Ogrizel je tudi več psov in šele proti polnoči je pobegni! proti Dragatušu. Oni dan na vse zgodaj se je zopet pojavil v Črnomlju, ogrizel zopet p&r oseb in jo odkuril proti Gradacu. V Gradacn so psa ubili. Zdravniško pomoč sta nudila prizadetim domača zdravnika in poslala vse v Ljubljano oz. Celje v pregled. Okrajno načelsivo je odredilo stroji pasji zapor. d V cestnem blctn se je zadušil. Nesrečna smrt je zadela 36 letnega občinskega reveža Alojza Lorberja v Sv. Jurju v Slov. goricah Ko je beračil po občini, ga je na cesti napadia božjast ter je padel tako, da se je z obrazom zaril v blato. Ker ni bilo nikogar, ki bi ga bil obrnil ter mu pomagal, se je v cestnem blatu zadušil. d Ko so praznili vozičke. Ono soboto so delavci na Dobrni pri Dukiču praznili večje vozičke, napolnjene z zasipom. Pri tem se je en voziček prehitro poveznil nazaj in udaril dva pri tem zaposlena delavca ter jima pota' mil desne noge, Hočevarju Karlu enkrat, Bibiču Janezu pa dvakrat. Reševalni avto je takoj prepeljal oba v bolnišnico. d S plinom so se zastrupili. Na Teznem pri Mariboru je dobil nedavno upokojenec mestne občine Lampret v svojo hišico tri najemnike: 36 letnega Jožefa Kranjca iz Pristave, Marijo Horvat iri Albino Sturrn iz Sininika P' Kočevju. Postavili so v spalnico lonec z ža-rečim ogljem, da bi jim bilo topleje. Iz sobe so se začuli ženski kriki. Orožništvo je udrlo v spalnico in našlo vse tri v nezavesti. Z umetnim dihanjem sta ženski prišli k sebi, pri i>10' škem pa so bili vsi reševalni poskusi zaman. d V globino je strmoglavil. Ono nedeljo popoldne se je igrala na dravski brvi skupina mladih fantov. Med njimi je bil tudi 191«"!' brezposelni Zorko Kravos, ki je za šalo skočit na ograjo brvi, da bi po njej prišel na drugo stran. Pri tam pa je izgubil ravnotežje, omahnil ter strmoglavil v globino. Po nesreči jc Je pudel na plitvino pod mostom, kjer si je na irdem prodcu izpahnil levo roko v zapestju ter precej močno razbil in ranil glavo. Kljub temu pa je sam preplaval deročo reko do brega ter se potem peš napotil na rešilno postajo, odkoder so ga spravili v bolnišnico. a Vlak je do smrti povozil v Rušah 39 letnega trgovskega pomočnika Zmagoslava Ho-ferja iz Maribora. d Jermen pri stroja ga je zgrabil. V Zabu-kovcih »e je smrtno ponesrečil 28 letni rudar Cilenšek Jakob iz Medajnicp pri Grižah. Zgrabil ga je jermen pri stroju in m ustri prsni koš. Nezavestnega so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je tudi že umrl. d Razns aezgooe. Pri telovadbi je padel in si zlomil roko dijak Tratnik Stanko iz Novih Jaiž pri Ljubljani. — Voz se je p rebrni! na 66 letnega Skoka Franceta iz Rečice ob Savinji in mu zlomil nogo. — S kolesa je padel 48 ictni skladiščnik Anton Pleško iz Ljubljane in si zlomil ključnico. — Na poledenelih tleh je zdrsnila in si zlomila roko in nogo Terezija Šinkovec v Mariboru. d Proti trdi stoiici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem mrca io glavobolom je naravna »Franz-Joselova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joselova« voda milo učinkuje in siguruo otvarja. a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Osi. rev S lir. 80.47*/31. Kakor juhi soli, take je treba vsaki kavi dodati dobro mero »Pravega Franckac. Dodajte ga rajši malo več kakor pa premalo, zlasti če jo pripravljate iz žitne kavo. »Pravi Francke izpopolni okus in aromo ter naredi kavo bolj tečno. ATOVI GROBOVI d O, le klečite, le molite! V Skofji Loki je umrla soproga davčnega zvaničnika v p. Ana Suša. — V Mariboru je izdihni! hišni posestnik Matija Polič. Pri Sv, Tomažu pri Ormožu so djali v grob Ano Blagovič roj. Filipič. — V Ribnici je odšla h Gospodu po večno plačilo učiteljica Ivana Rožman. — V Ponikvah so djali v grob posestnika in gostilničarja Florijana Germovška. —- V Skocjanu je zapel mrtvaški zvon Apoloniji Bergant roj. Grošelj. — V Celju je odšel po večno plačilo vrli katoliški mož 28 letni zdravnik dr- Marjan Pogačnik. — V Zagorju ob Savi je na veke zatisnil oči 84 letni Jurij Čebin. — V Stični je odšei v blaženo večnost posestnik in gostilničar France Piškur. — V Kolovratu je mirno v Gospodu zaspal posestnik Andrej Zupančič. — Na Pobrežju pri Mariboru so položili k večnemu počitku Mirni Forr.azarič roj. Pertot. ~ V Celju so djali v grob Pepico Jurgec. — V Koiovratu je zagrnila črna zemlja posestnika Andreja Zupančiča, ~~ V Kranjski gori je zapustil soizno dolino zvan. drž. žel. v p. 73 letni Lesjak Alojzij. — V Celju so pokopali 77 letno Marijo Ster-man. — V bolnišnici v Ormožu je umrl p. Lo-vrec Noyak, iz kapucinskega samostana v Studencih pri Mariboru. V Ljubljani so umrli! ravnatelj tobačne tovarne v p. Ivo Tome, Andrej Dolinar, bivša dolgoletna organistka v Šiški Marija Fantoni roj. Mašek in Marija Stražar. —. Daj jim, Gospod, večni miri Kal le £m&ii« Že 50 ier proizvaja »0oye4« zdravila Od tega časa * Soneta vztraja v borbi proti trpljenj« čSovrčanstva. Danes je »Ho^eti« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta. Med mnog:mt nrogibno potrt6n*mi zdraviti, Si so ratnesfa stavo firme - flo^el a je tudi Aspirin tor popularen preparat proti revmaiizmui preti fajenju in 6otectnt. Aspirin // zadnjih 4o tet v etfiSi taSfet najSotj razširjeno zdravita na sveru. Aspirin PROIZVOD ZAUPANJA! 0 tr. 751 ai 17 avgust* 1937 Ostro pismo nemških škoSov Po vseh katoliških cerkvah Nemčije so te dni prebrali pastirsko pismo, v katerem katoliški žkofjo Nemčije z veiiko odločnostjo poudarjajo, pod kakšnimi težavnimi okoliščinami mora katoliška cerkev v Nemčiji danes živeti. Škofje pravijo v svojem pastirskem pismu, da se protikrššanska propaganda, ki jo država s svojim denarjem podpira, vedno bolj širi. Vsak katoličan, ki svojo vero javno prizna, je v svojem poklicu kakor tudi v zasebnem življenju brez vsake pravne zaščite. — Vsaka šo tako upravičena obramba je izključena. Državne oblasti bi jo takoj preprečile. Cerkveni tisk državne oblasti plenijo, čeprav se s političnimi vprašanji ne peča. Določbe, zapisane v konkordatu, se teptajo. Na polju šolstva se konkordat neprestano krši. Državni minister za vere Kerrl je v javnem govoru izjavil, da dobivajo katoliške cerkye denarne podpore od države. To ne ustreza resničnim dejstvom. Škofje izrecno poudarjajo, da katoliška cerkev v Nemčiji Že tri leta ni prejela nobenega pfeniga, čeprav ima po določilih konkordata do tega pravico. Tudi številke, ki jih je Kerrl navedel o nenravnostnih obravnavah proti kaioliškim duhovnikom in redovnikom, niso resnične. Veliko število obtožencev je bilo oproščenih. Na koncu pravi pastirsko pismo dobesedno: »Tako ne pojde več dalje. V dobrobit Cerkve in Resnice, bomo mi, katoliški škofje, govorili. Govorili bomo, kadar in kakor bomo smatrali potrebno. Nič nas ne bo odvajalo od naše dolžnosti, r:e nasilja in ne prožnje. Kajti tudi mi katoličani smo dobri Nemci in ljubimo svojo domovino.« Bitka med cigani in kmeti V vsalso hišo D^moliubaS V Brezovici pri Zagrebu je bila te dni strahovita bilka med cigani in združenimi kmeti ter orožniki. Neka ciganska tolpa je tamkaj že več mesecev kradla in ropala. Cigani so bili dobro oboroženi s puškami in samokresi ter je bila obramba proti tej nad-nadlogl zelo težka. V soboto zvečer so se cigani lotili pošte v Leskovcu. Začeli so razbijati in streljati. K areči je bilo ut vsak slučaj pripravljenih nekaj kmetov, ki ao prihiteli pred poštno hišo in prepodili cigane. Poklicali ao zraven še orožnike. Tako je odšla skupina 13 orožnikov in 15 oboroženih kmetov proti gozdu, kamor so se zatekli cigani. Zasledovalci so zapazili cigane v gozdu, zbrane okrog ognja. Med njimi je bil tudi kmet Lu- kec, katerega so dolgo sumili, da je zaupnik ciganov. Ko so orožniki pozvali cigane, naj so udajo, so ti začeli streljati. Vnela se je prava bitka. Padlo je nekaj sto strelov, nazadnje pa so odnehali cigani. Pet ciganov je obležalo, ostali so pobegnili. Ubiti so bili trije bratje Horvati in kmet Lukec, težko ranjen pa cigan Milan Horvat. Razen tega so orožniki izvohali tudi skladišče nakradenega blaga, ki ga Je bilo kar na kupe. Sejmi Sejmi od !7. do 23. decembra 1937. Teden pred Božičem: sejm božičnih drevesc v Ljubljani. 20. XII.: živ. in kram. Višnja Gora. 2I.XII.: živ ca kram. Črnomelj in Krašrij«. V RAZGLED PO SVETU Slovenski dem I® NAS 'JEN EN i POPOLDNEVNSiL JU Q& SVOJIM CITATKLJBM TOPLO PttIPGROOA. MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB IS 18 NEMČIJA STANE MESEČNO SAMO 18 SMNAHIRV. 2A ONEGA, "lil SI NE MOKE NAHOf'lTI >81,0. VENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLN« NADOMESTILO PIŠITE NA DOPISNICI UPKAVS »SLOVENSKEUA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA S A OOLED. k rajhu, Te kolnije so bogate na rudah oziroma pripravne za pridelovanje južnih sadežev in zato Nemčiji neobhodno potrebne. Nemčija ne namerava sama ničeear več ukreniti, marveč bo prepustila Angliji in Franciji, da njeni zahtevi ugodita. Nedvomno je nova angleška politika, započeta s potovanjem lorda Halifa*a v Berlin, močna voda na nemške mline. AVSTRIJA __ s To in o« P"«"«, so izumili tale viseči in »potujoči« vrč. « Katerega lahko » e«. miaaii.alij.jo 180 skodelic čaja. Ce kuharica oi dovolj pripravna, najbr* tudi ta najnovejši izum mnogo ne pomaga Nekaj krvavega letopisa Dvajsetletna sovjetska strahovlada je bila in je vseskozi usmerjena na popolno uničenje ruskega naroda. Nasilno izvedena kolek-tivizacija ruskega kmetijstva je to kmetijstvo tako rekoč že izbrisala z lica zemlje. Nad 6 milijonov kmetov in delavcev životari, prav za prav že umira v koncentracijskih taboriščih na prisilnem delu. V prvi dobi krvavega divjanja v Rusiji so baljševiki pomorili najprej svoje politične nasprotnike, nato so krvavo obračunali z nestrankarskimi« meščani, uradniki, kmeti in delavci. Tretje razdobje pa zaznainenuje medsebojno krvavo obračunavanje vodilnih komunistov z vodilnimi komunisti, ki še ni prenehalo. Stotine in stotine »zvestih tovariščev« je že poslal krvnik Stalin na drugi svet zaradi veleizdaje. podkupovanja, zarote in podobnih lepih dejanj ali vsaj načrtov, ki so prišli prehitro na svetlo. Žalostne številke nudi letopis koncentracijskih taborišč. Od začetka 1932 do konca 1936 se je zvišalo število zloglasnih taborišč za 80% in število obsojencev za 180%. Naj navedemo pregled: Leto štev. taborišč Število obsojencev 1922 2 5.600 ofieirjev, uradnikov in duhovnikov. 1930 90 1,500.000 meščanov in veleposestnikov. 1932 140 2,500 000 največ kmetov. 1936 250 6,500.000 kmetov, delavcev in drugih. Podobno se postopoma bliža neizogibnemu uničenju tudi rusko kmečko gospodarstvo, ki so ga boljševiki spravili tako daleč, da je že leta 1932 in 1933 umrlo za lakoto več milijonov ljudi. O propadu ruske živinoreje pri-občuje sama sovjetska vlada sledeče uničujoče številke: 1928 konj 32,5 goveda 70.5 prašičev 26,0 ovac 146,7 Te številke povedo zelo mnogo in strašno obtožujejo boljševiške mogotce, ki kakor obsedeni, brez sramu in vesti vodijo ruski narod v gotov pogin. 1033 1035 1987 16,2 15.3 14,6 milij. 38.4 49,4 40.0 „ 12,1 22,6 17,0 ., 50.2 61,1 55,0 < ITALIJA s Drobiž. V Gorici pripravljajo za božične praznike zopet poseben vlak za Ljubljano, Vk stroški za potovanje v obe smeri in pa stroški za skupni potni list znašajo 65 lir. Potovanje je preračunano na nekaj dni in bo vlak peljal najbrž do Maribora. — Ob istrski obali se je nenadoma potopila velika tovorna ladja 'Bocaccio«, last italijanske paroplovne družbe »Tirenia*. Ladja je bila natovorjena z bakreno rudo, katere v Italiji zelo mnogo potrebujejo za vojno industrijo. Baje je na ladji nastala nenadna eksplozija in govori «e celo, da je bil podtaknjen peklenski stroj. Skoda je zelo velika in znaša samo za potopljeni baker nad 7 milij. lir. — Neprestano deževje zadnjih dni je povzročilo, da je Vipava hudo narasla in prestopila bregove. Vsi predeli Vipavske doline, ki leže ob tej navadno zelo pohlevni reki, so pod vodo. — Z novim letom urede novo direktno avtomobilsko zvezo iz Idrije po Idrijski in Soški dolini mimo Sv. Lucije do Gorice. Oskrbovala jo bo tvrdka Gianesini iz Idrije. Do sedaj je to podjetje vzdrževalo samo avtobusno zvezo med Idrijo in Sv. Lucijo, kjer je bilo treba prestopiti na vlak. — V Idriji so prišli na sled tatovom, ki to iz skladišča izmikali živo srebro- obolel. Ta, v vojni sicer slavni maršal, je e svojo ženo začel gibanje za novo nemško poganstvo in napovedal boj katolištvu in pro-testantstvu kot verama, ki sta židovskega porekla. Na bolniški postelji pa temu hudemu maršalu strežejo — katoliške usmiljenke. s Prvi uspeh glede kolonij je Nemčija že dosegla. Danes piSe vse časopisje o njenih zahtevah, t.e to je zelo veliko. Listi navajajo nemške zahteve, ki gredo za zopetno priključitev sedai belgijskega Konga, sedaj portugalske Angole, sedaj Irancoskega Kamenina Naiadula sa mmdmr mmkdo ^NIVEA CREME To ni čudno, kajti edino le NIVEA vsebuje „E u c e r i t", okrepčevalno sredstvo za kožo in razers tega je NIVEA poceni in i z bor na. v zadnjem času zelo izgubila na svojem pomenu, V primeru napada na Češkoslovaško bo po mnenju časopisja Poljska zavzela isto stališče kakor Francija. Proiikoraunističm zvezi držav pa se Poljska ne bo pridružila. MEHIKA s Mehika krvavi naprej. I/. Mehike prihajajo |H>ročiia o nadaljevanju preganjani katoličanov. V državi Vcracruz ni niti enega duhovnika, isto je v državi Tabaseo, v Chiapas-u je za celo deželo dovoljen en sani duhovnik. Oboroženi zločinci so izgnali Škofa Anaya iz mesta l ;is Casas, v Orizabi so orožniki ustrelili M-Ictoega otroka, ko jc sprtje! sv. obhajilo. Kljub preganjanju pa cveti versko življenje. Duhovniki mašujejo v zasebnih hišah. V nekaterih državah se oblasti same držijo vladne naredbe, da nima mehiška vlada nobenega povoda za proti-verske nastope Pričakuje se, da bomehižka vlada morala prejkoslej storit* konec nevzdržnemu položaju in neposlnvnemu postopanju tetnnlh elementov proti krščanstvu. RUSIJA v Litvinova zvezda ngašes. Nekcaj med najmočnejšimi sovjetskimi politiki je žel ruski zunanji minister v mednarodni |>oiitiki neuspeh za neuspehom. Litvinov je bil, ki je vodil Rusijo v krog evropskih držav in dosegel nicn sprejem v Zvezo narodov. Nato je sklenil pogodbe s Fi sncijo in češkoslovaško. Lit-vinovi neuspehi so se začeli, ko jc začela na njegov predlog podpirati Rusija španske rdečkarje in tudi na bruseljski konferenci, kjer je alaSa Litvinovu nasproti že strnjena fronta fašizma. S temi dejstvi očividno računajo v Moskvi, ker žagajo enega poslanika /.a drugim in s tem demontirajo Litvinov diplomatski stroj. Tudi se čujejo glasovi, da se !io sovjetska politika usmerila proti vzhodu, kjer ji vstaja v Japonski 7o'o ■»«■•»« t-Vmcc /a premoč v Aziji. AMERIKA s Pismi ameriških škofov. Španskim ško-iom pišejo med drugim: »Zares je žalostno, da io mnogi ljudje nasedli napačnim vestem o položaju Cerkve v Španiji. Šc hujše je to, da so nekatere katoliške osebnosti odobravale načela, ki bi pomenila smrt za krščansko izobrazbo, če bi jih izvedli... Prepričani smo, da vam gre nesebično le za dobro. Enkrat jc španski episkopat pomagal reševati Evropo pred nevarnostjo Islama, drugič naj vam Bog da sedaj ustaviti naval brezboštva v življenje sedanje družbe.« Nemškim Škotom izjavljajo občudovanje, naklonjenost in soglasje v junaškem boju. »Vemo, da se v Nemčiji vrši poskus uničiti celotno Kristusovo delo, vzeti ugled Cerkvi, papežu in vam ves ugled.* Vendar nc bojte se, ker vera bo živela in Cerkev v Ameriki in po vsem svetu j« s preganjano Cerkvijo v Nemčiji. 'FRANCIJA s SovjeSi pripravljajo tudi v Franciji predat. Politični tednik »Aux Ecoutes«, ki ima dobre zveze s francoskimi vojaškimi krogi, ''bjavlja v zadnji številki zanimivo poročilo o komunistični zcroti in o komunističnih skladiščih orožja in streljiva. List trdi, d« je dne b novembra sovjetski parnik »Miotis«, ki je plul pod grško zastavo, v bližini Le Havra izkrcal 300 strojnih pušk, 4000 revolverjev, 3000 ročnih granat in veliko množino streljiva. Ta tovor so preložili na tri motorne čolne ter je bil nato razdeljen med razne komunistične krajevne skupine. Podobno se je zgodilo tudi v bližini Bordeauxa. List pravi, da je datum prevrata določen v mesecu februarju in navaja naslove nekaterih oseb v Parizu, pri katerih so komunistična skladišča orožja. Razkritja tega dobro poučenega lista so zbudila v javnosti veliko pozornost, tem bolj, ker je to poročilo dopolnitev vesti o pripravah za komunistično revolucijo, ki so prišle na dan obenem z razkritjem desničarstep zarote. DROBNE NOVICE V katoliških cerkvah Nemčije so preči-tali pastirsko pismo proti preganjanju katoliške Cerkve v Nemčiji. 160 m visoke opornike bo imel novi most čez Labo v Hamburgu. Uvoz riža iz svojih kolonij je prepovedala holandska vlada. Pol milijona frankov so odnesli roparji iz trgovske hiše v najbolj prometni pariški ulici. 500 milijard frankov državnega dolga ima Francija. 55 milijonov frankov stroškov je imela doslej Francija zaradi španske vojne. Proti združitvi s komunisti so se izrekli tudi holandski socialisti. Vsa politična zborovanja so prepovedana v Avstriji od 20. decembra do 6. januarji.. Smrtna kazen zadene sedaj v Portugalski zločince proti državi in veieizdajalee, Umrl Se sa kapjo češkoslovaški trgovski minister Najman. 5995 smrtnih nesreč so zakrivili avtomobili v 11 mesecih lotos na Angleškem, Svoj izstop 1« Zvesa narodov je uradno razglasila Italija. Nanklnga Japonci še niso zavzeli, ko to pišemo. Za pravo vzgo jo mladine (Z Gorenjskega! Sem naročnik Domoljuba odkar izhaja, O neštetih važnih zadevah je pisal v poUtoletju ta naS katoliški štirinajstdnevnik, oziroma pozneje tednik. Kakor nepretrgana veriga pa ec bili Domoljubov! členki o Šolstvu. Od samega začetka pa prav do današnjega dne Domoljub vztrajno in odločno zahteva za katoliške otroke katoliško šolo in al njegova krivdi, če take Slovenci še danos nimamo. Pod Avstrijo je šolski zakon zahteval versko vzgojo in tudi pod Jugoslavijo mam pravijo, da nimajo nič proti taki. Vendar je že pod Avstrijo imelo framaacnatvo velik vpliv na šolstvo, ki je tudi v novi državi ovira, da ni naša šola to, kar I>1 morala biti. « Kdo pa lahko versko vzgaja? Ali ne samo ti«ti, ki je sam versko vzgojen in po veri živi? Liberalec, socialist, komunist, ie se pod težo ras« mer še tako lepega dela, ne more nikdar dati učen« cem tistega, kar slovenski katoliški starši hočejo Večkrat je taka »pokrita riMa* dobri katoliški vzgoji še bolj nevarna kot tisti, ki svoje brea« verstvo javno izpoveduje. Če zahtevamo načelno doslednost v politiki, potem je naša dolinost, da smo še bolj odločni, brezkompromisni, kadar gre za katoliško vzgojo katoliških otrok. Ali more slabo drevo roditi dobef sad? In zato: Ali more učitelj, Ui «o mu lastni H« beralski ali levičarski pogledi na šolsko in izven« šolsko vzgojo saunnn« mu mladine, vzgojiti to mladino v prnvem katoliškem duhu, četudi morda v javnosti ne razlaga svojega tozadevnega protlka« toliškega in protiverskega mišljenja? Nc w. ne! Zato pa, kdorkoli dela ali piše v tem pogledu drugače, je javen ali pa skrit zvodnik katoliškega slovenskega naroda. Po sili razmer morajo danes »lovenekl katoliški starši trpeti, da velik del učitolistv« ne vzgaja otrok tako, kakor katoliški starši hočejo. Naj m®« rodajni krogi Je vendar enkrat začno resne misliti in delati m io, da bo vsaj bodoči učitoliesi naraščaj vzgojen po željah katoliškega slovenska;!* naroda, zakaj samo učitelj, prašinjan s katolištvojm y bcaedi ;n dejanju, bo prav! slovenski učitel). Komur odločna volja slovenskega naroda ni mar, naj «« n« sili v slovenske učiteljske vrste in na) išče pravico do .svobode mišljenja« drugod, ne pa pri vzgoji slovenskih katoliških otrok, Tako je govoril Domoljub vseh petdeset let in bo JpvoriL ker je glasilo slovanskega naroda, Čo Bog da, tudJ v bodočem polstolotju ln še dalja._ ^IŽilKtTKl^DOMOMlIBA .1 PO DOM BO V Že vso jesen straši tw v Poljanski dolini, v Škofjeloških in polhovgrajskih hribih divji prašič. Nekateri celo trdijo, da mora biti sverjadi v naših krajih celo več. škode, ki jo je ta mrcina napravila, je namreč precej. Temu je pohrustal mnogo koruze, pri drugem posestniku se jo spravil nad zelje, pri tretjem mu Je bolj dišala repa in korenje, posladka) pa se je tu pa tam kaj rad tudi s sadjem. Ob žetvi ajde, pravijo, je prišel celo gledat žanjice, bi so v velikem strahu pred njim zbežale z njiv. Pa ni morda to samo lovska »latinščina«, pač pa dejstvo, ob kašerem so naši ljudje prestali ie precej strahu. Morda bo kdo očita! lovcem, da se že toliko časa potika divji prašič po naših krajih. Menda je iudi to neupravičeno, kajti lovci kar tekmujejo, kdo bo ime! večjo srečo z nenavadno divjačino Neki tukajšnji lovee se je pred kratkim odpravil proti večeru na lov. Takrat se namreč divji prašič najraje pojav'ja. Ta iovec je tudi povedal dokaj zanimivo .»godho o srečanju s divjim prašičem. Ta zgodba se sicer na prvi pogled zdi skoraj malo šaljiva, pa je vendar resnična. V precej temni noči je ta lovee v hipu opazii kakih šest korakov pred seboj divjega prašiča. Hitro ga je »pomeril«, toda žival se za io še zmenila ni, kakor da bi ji takšen »prah« res ne mogel škodovati. Še drugič je pomeril in streljal, tokrat a kroglo. Pa se sa, ua Čudo, iudi krogla ni hoteta prav prijeli. Po tem boju sta jo seveda lovec in zverina ubrala vsak v svojo smer. Lovec se je tudi pošalil, češ da je divja mrcina njegovega lovskega psa tudi »samo malo povohala«. Lovec pa je poskusil sedaj na drug način. Nastavil je v koruzi, kamor je vedel, da bo divji iz raznih km$ew Prijateljem Prekmurskih Slovencev. Prosimo vse tiste, katerim smo poslali naše loterijske srečke. da nam čimprej nakažejo denar. Prosili smo, da bi nam srečke takoj vrnili, če jih no bi hoteli obdržati, pa ker tega niste storili, smo prepričani, da dobimo prav kmalu denar za vse poslane srečke, Dobitki so lepi. Žrebanje bo nepreklicno dne 31. decembra. Izžrebane številke bodo objavljene tudi v »Domoljubu«. Pomagajte nami —• Prosvetno društvo v Pečarovcih. Kolovrat V soboto smo položili v grob Andreja Zupančiča, bivšega posestnika, trgovca in gostilničarja. Pokojnik je bil daleč na okrog znan in upoštevan mož. Daleč na okoli so ga spoštovali kot uglednega in naprednega moža. Svoj čas je bd tudi župan. Bil je vedno naročen na naše katoliške liste. Skrbel in zanimal se je za napredek v župniji in šel na roko vsakemu, kdor je pri njem iskal pomoči. Pri vseh javnih vprašanjih je zastopal katoliško načelo. Bi! je podjeten mož, zato si Je pridobil lepo premoženje in tako pripravil lepo dediščino svojemu sinu Rudolfu. Bil je vedno veselega značaja, posebno je ljubil petje, /ato pa mu Je pevski zbor tudi zapel pred hišo m na pokopališču. — V dolgi bolezni je prestal mnogo gorja. Že maja meseca ga je prvič zadela kap. Dočakal je lepo starost 81 let. Kljub slabemu vremenu ga je na zadnji poii spremljala velika množica bližnjih in daljnih prijateljev. Nai mu bo Bog obilen plačnik, oslalim pa izrekamo" naše iskreno sožalje. Velesovo, Banska uprava je odobrila zgradnjo omrežja iz TIrate v Adergas ,n priključek te va«i na Mnovineko električno omrežje pod pogojem, da interesenti plačajo enkratni prispevek za elektrifikacijo v znesku 6857 din. 7 gradnjo elcktrovoda eo pričeli ob koncu novembra, tako da je bila dne 7. decembra že potegnjena žica v župno cerkev iti Samostan. Na praznik Brezmadežne. 8. decembra, ob petih popoldne je bila slovesna otvori'ev in blagoslov električne napeljave. V cerkvi so gorele šc stare svetilke. Ob tej razsvetljavi je stopil na priž-«ico g. dekan Mafija Skerbec in imel primeren govor. Ob koncu govora eo se posvetili reflektorji, svetiljke pri stranskih oltarjih tn drugod Po bla- . goslovu električne napeljave je bilo darovanje za S prašič gotovo prišel, veliko železno past. Zver je res prižiii ravno na to mesto, se v past tudi ujela, toda past je bila preslaba, tako da jo je »ver lahko skrivila in ušla. Pred nekaj dnevi je divjega prašiča videl v gozdu neki tukajšnji posestnik in sicer na razdaljo približno 50 metrov. Hitro je odšel po lovca. Oba eia prašiča zasledovala ves dan, pa nista imela sreče. To priliko pa skuSajo izkoristiti iudi divji lovci, ki bi si tudi radi privoščili to nenavadno pečenko. Tako sta odšla s puško v prepovedani gozd tudi dva fanta tam nekje od črnega vrha doma, ves dan sta gazila po snegu in se nate utrujena vtiedla pod neko smreko. Eden od njiju si je celo sesul škoernj, de bi stresel iz njega arieg. Toda, strah in groza, v iem hipu »e je že [»kadila mimo divja zver, ki fantov najbrž ni niti opazila. Kanta pa sta se kljub temu toliko prestrašila, da sta Jo ubrala kar čez drn in strn, eden seveda kar brez škornja Kdo bi se tudi ne prestrašil zverine, ki tehta po pripovedovanju tistih, ki so jo videli, najmanj 200 kg. Kmetom iu lovcem se Je izpolnila velika želja. Padel je divji prašič, ki je naredil ljudem toliko škode iu lovcem zagodel marsikatero bridko. V soboto je merjasca ustrelil posestnik Junez Peter-nelj. Čim se je med ljudmi to izvedelo, so romale v gostilno, kjer je bil prašič razstavljen, cele tru-rie ljudi gledat »čudo«. Veper je bil izredno velik in močan, zato ni čuda, če so se ga iudi lovci bali, čeprav so ga pri vsakem lovu tako navdušeno streljali, da je kar deževalo krogel. Lovci so na svoj pien ponosni, saj laka lovska sreča ni vsakdanja. B0QffUi§b najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošijejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jiigoslov, tiskarna. velike stroške elektrifikacije cerkve. Nato je imel g. de^an ob asistenci več tkihovaikov pete litanije in zahvalno pestim. Po mnenju navzočih je razsvetljava cerkve v vsem posrečena. Posebno pozornost vzbuja lestenec v sreai cerkve. Vsi dosedanji stroški za elektrifikacijo župne cerkve in satnosiana znašajo 25.027 din 75 par. S!. Lovrenc, Dolenjsko. Naš kraj je znan po lepi božji poii na Zaplazu in letovišč« na Čatežu kot izstopna postaja. Letoviščarji jn romarji « pritožujejo, da imamo (ako slaba jota, da bi se človek skoraj utopil v blatu. Prosimo oblasti, da nam pomagajo, da popravimo v«aj, kar je najbolj potrebno. Ž obljubami naših potov ne moremo po-nrnviit „_ Pretekli teden emo pokopali Kešeiovega Vel. Vidma. Bil je vzoren in krščanski praviti. -očeta iz mož, katerega smo vai ljubili m ga bomo ohranili y trajnem spominu. Bog mu daj večni raj! KrmelJ - št. jaaž. Dne 5. dec. smo proslav. lja!i praznik ev. Barbare, za ščitnice rudarjev. Podjetje ie na ta dan izplačalo vsakemu deiavcu m roko 20 din. Sprevoda « Krmeija k sv. mati » St. Janž (i« jc udeležilo od 2C0 delavcev komaj S? rudarjev in dva nameščenca! Ni kriva t«mi kriia, ampak brezobzirnost samega delavstva jn njih zastopnikov. Včasih je bi!« na ta dan lepa udeležba in godba, čeprav niso bili preveč rohiati časi. Notranje gorice. Strahopetnemu dopisniku v »Slov. Narodu« z dne 4, decembra sporočam, da nimam ča«a, niti volje, da se bavim z anonimnimi odpadki, ki jih odklada v omenjenem lietu. Odgovor pa bo dobil na prisiojiKri« mestu. — Kri6taa F. Srečko, šo!. upravitelj. Dsbraič. Tat je obiskal v Dobrciču Janeza Slaka in mu odnesel prvič 2000 din, drugič pa 200 din. Okradeni je nekaj dni prej prodal kravo, kar je moral uzmovič vedeti. Kdaj bodo take smeti, ki ne znajo ločiti svtfjega od tujega, izginile it našega naroda? — Solo nameravamo povečali u en razred. Kaj pn, če bi naredili novo šoto na Gor vrhu, da bi otroci ne imeli tako daleč v šolo? Eno ali drugo je zelo potrebno. Dolenjske Benetke. Silno slabo vreme, ki kar noče nehati, [»ovzroča upravičeno bojazen, da bo po silno slabi letošnji letini »egnila še oziinina. — Na naši 5o!i je prevzel upraviteljstvo g, Stanki! Gajšek. Toplo ga pozdravljamo in mu Želimo veliko uspehov pri vzgoji naše mladine. — Baje dobimo na občino koruzo za prehrano. Ljudje ts skromni živež željno pričakujejo, saj kar ni gospodarja, ki je leios toliko pridelal, da bi ime! svojega živeža dovolj. Podzemelj. Pred kratkim je imelo tukajšnje Kat. izobraževalno društvo svoj redni občni zbor v cerkveni dvorani, ki je bila nabito polna naših prijateljev. Na tem občnem zboru je bil ustanovljen tudi Fantovski odsek kot samostojno društvo. Vsako sredo se fantje z veseljem zbiramo v dvorani, da se izobražujemo za naloge, ki jih današnji čas zahteva od nas. Tudi telovadimo z veseljem. — Lepo slovesnost je imela ženska Marijina (Irui- 99 Domoljub*® svojim naročnikom Dnmtšn'1 številki ie pritožen na ogled maš popotdnevnik Slovenski dom'* I u ,.B.°!i,Čn?;lJiMHi«, ki bii izšle dne 23. decembra 1937, bomo opremili t tekočimi številkami, iimed katerih koaio izžrebali 500 naročnikov, katerim bomo pošiljali »Domoljuba" v letu 1938 brezplačno f.a ®aše <**">i««cije, ki jih (tuli tetos naprošamo, da de 1 svojega deln posvete širMa »uomoijuba«, razpisujemo 25JM0 dinarjev denarnih nagrad, »IJ!!!.^ fa*d4s.H mlm ki bodo dosegle re!at!TO® mjboliš« os^he. Podrobna navodila bomo našim organizacijam podali T kratke«, pismeno. V vsako slovenske katoliško hišo »Dos»o!jttfea«J f,a. O. dok«r. Bitnar JI je blagoslovil uovo zastavo. Zene so ?a to priliko Imele duhovne vaje. — Tudi praznik Brezmadežne smo proslavili z lepo uspelo akademijo. Dekleta so za ta praznik imele tudi duhovne vaje. — V Zeinlju sta umrla oče in hči Moravec. Družina je s tem udarcem težko prizadeta. - Na Kučeru je pogorel senik Tončki Pez-dirc. Ker je družina revna, prosimo vse, da ji pomagate. — Silno sino se razburili zaradi steklega psu, ki so je klatil po naši fari. Do sedaj se ie zglasilo že nad štirioeet osi-!, i jih „. . " zel. Bog ve, koliko bi bilo če žrtev,' da ni korajžni fant Janez Južna iz Dobravic pobesnelo žival potolkel. Zasledoval je psa, ki ga jc trikrat napadel, po cesti in opozarjal naproti prihajajoče, naj se umaknejo 8 poti, dokler ga ni pobil. — 2e sedai opozarjamo, da se Člsnl Kat. izobr. društva pripravljajo, da nas na Štefanovo razvesele z lepo igro. Poljaoe. Ono nedeijo je bil obešen plakat za Miklavžev večer, ki ga je priredilo Kmetsko bralno društvo. Sel je na to predstavo tudi neki kmet, češ »kmetje, držimo skupaj k Bil pa je tam — sam, med njimi, ki od kmeta — živč. Zbilj« pri Medvodah. Naio vas zadnje čase radi obiskujejo tatovi. Nedavno je uzmovič obiskal hišo Val. šetine in pobral dve dobri moški obleki, eno svetiosivo s pol centimetra širokimi progami, drugo temno.-ivo z drobnimi progami, dalje površnik iz usnja, ženski površnik s kožubovinastim ovratnikom, temnomoder huberlus in Se več drugega v vrednosti 3600 dinarjev. Ce bi kdo prišel tatu na »led, naj ga izroči orožnikom. Studence pri Sevnici. Oni teden smo imeli kar štiri mrliče v lari, kar se pri uas menda ni še nikoli zgodilo. Med temi sta tudi Al. Mlakar iz 1'on'kev in Valentin Metelko iz Zavratec. Naj jima sveti večna luč! — Pred dvema letoma smo imeli po zaslugi našega g. župnika sv. inlsljon, lansko iclo so Imeli duhovne vaje možje in fantje, letos pa so bile duhovne vaje za žene pod vodstvom č. g, laza.-isia Martelanca. Beltinci. V Soboško bolnišnico se je peljala obiskat svojo sorodnico Ana Zver od Lipe. Na poti domov jo tako nesrečno padla s kolesa, da si je zlomila roko ln dobila še druge poškodbe. Morali so jo prepeljati v bolnišnico. Raka pri Krškem. Praznik Brezmadežne je bil tudi pri nas dan naših Marijinih kongregacij. Zjutraj so se zgrnili fantje in deklet«; k obhajilni mizi. Popoldan pa je po govoru sprejel v fantov- ' sko Marijino kongregacljo gosp. voditelj 14 novih Kandidatov. -- Dokaj govorjenja je povzročilo dejstvo, da je orožništvo aretiralo štiri osebe zaradi razpečavanja ponarejenih kovancev. Zaplenili so za okrog 800 din falzifikatov in model za izdelo-lovanje denarja, l ak posel pač ne prinese sreče I Stara Loka. Marija Bergant, posestnica v Stari Loki, je stara že 88 let, pa nam je sama napisala pismo brez očal, v katerem nam sporoča, da je naročena na naš list že vseh 50 let. PiSe nam, da je Domoljuba vedno rada prebirala, kakor tudi njena družina. Spominja se, kako so pred leti nasprotniki našega lista hoteli vriniti ljudstvu list Rodoljub, ki se je odlikoval po surovem pisanju in ki je posebno grdo napadal ustanovitelja »Domoljuba«, takratnega kaplana in poznejšega prošta Andreja Kalana. Pa je ia list moral utihniti, »Domoljub« pa je krog svojih bralcev širil od leta do leta. Trebnje. Dva vagabunda sta hotela vlomiti v župnijsko pisarno z vitrihoni, pa se jima je zlomil, zato ata hitro odšla. Na cesti eo ju kot sumljiva tička prijeli orožniki im povabili g seboj. Medtem je pa že g. dekan dobil v sljučavnicl odlomljem de! vetriha. Prinesel ga je orožnikom, ki eo v žepu enega od prijetih ptičkov dobili zlomljeni vetrih. Tako sta padla v pest postave dva nevarna zmi-kavca, od takerih una eden ž« nad 40 zapornih kazni za seboj. Čez zimo bosta vsekakor na gor-kem, spomladi bosta pa najbrže spet na novo začela « svojim tatinskim poslom ... Nova Štifta. Nedavno so prišli v neko gostilno trije lepo oblečeni gospodje, Iti so pravili, da kupujejo kože. Popivali so do večera, nakar so pričeli pobijati steklenice, kozarce in luči. Vso škodo eo lepo plačali, aakar so se odpeljali proti Gor. gradu. Drugi dan so se zopet vrnili in pili kar dva dni brez prestanka. Vino je teklo od miz. Kdor je prišel blizu, jo dobil piti, kolikor je hotel. Denarja so imeli nič koliko. — Tako brezumno zapravljanje denarja, združeno s surovostjo, bi morala oblast preprečili. Marija Reka. Zvedeli smo, da nas zapusti uči-,eljica ga. Ida Kocuvan. Bila jo samo eno leto pri nas, pa smo jo vsi vzljubili, ker je res z materinsko ljubeznijo vzgajala naše otroke. — Pri nas je enorazrednica, ki iina 90 otrok, zato ni mela z rožicami posute poti. Pogrešali jo bomo tudi pri cerkvenem pevskem zboru. Izrekamo ji zahvalo ter ji želimo veliko božjega blagoslova na novem mestu. Iz naših dmštev Ribnica. Pri nas gostuje Prcisv. društvo iz Vel. Lašč s 1-inžgarjevo igro »Naša kri«. Začetek v nedeljo, i9 decembra ob 3 pop. Iskreno vabljeni! Šmartno pri Litiji. Praznik Brezmadežne ie bil res naš mladinski praznik. Zjutraj je bi! sprejem v fantovsko in dekliško Marijino kongregif cijo. Sprejetih je bilo 48 Santov in 23 deklet. Popoldne je bila v domu marijanska akademija, ki [e sijajno irepela. Trebnje. Naš fantovski odsek ne prireja več svoje tedenske eeslanke ob četrtkih, marveč ob torkih ob 8 zvečer. Pred sestankom je telovadba. -Fantje, ne zamujajte lepih prilik za vašo izobrazbo ter ee sesJankov udeležujte! Moravče. V Moravčah še nimamo Kmečke zveze, ki naj bi zastopala koristi našega kmeta v javnosti in delala za dobrobit kmečkih domov. Vabimo vse poštene krnel ein kmečke fante, da pri-> dejo v nedeljo, dne 19. decembra po prvi maši v kaplanijo, kjer bomo izvolili pripravljalni odbor, ki bo izpeljal ustanovitev Kmečke zveze za Moravče. Vabimo tudi prijatelje iz Peč. da se tega zborovanja udeleže. Prišel bo g. Brodar Janez, voditelj kmečkega gibanja med Slovenci. — Se nekaj moramo povedati. Po moravški občini hodi iteki človek in hujska ljudi zaradi državnih obveznic, ki jih je izdala država in 60 jih dobile naša posojilnice. Veem vlagateljem povemo, da jim ne fx> nihče vsiljeval ne bonov ne državnih obveznic. To stvar je zadnji »Domoljub« dovolj jasno razi ložil in pojasnil. Cerklje pri Kranju. Praznik Brezmadežne Jo naša fars proslavila z akademijo, katero je priredil dekliški krožek v Ljudskem domu. Akademija je v vseh točkah dobro uspela, zlasti simbolična »Povsod Boga« je bila zelo lepa. Za sklep smo so po govoru g. župnika vsi skupaj posvetili iu izročili v varstvo Mariji Brezmadežni. — V. BAZNO Zločinci is avtomobili. Ukraden avtomobil je poslal po podatkih pariške policije glavno pomožno sredstvo velemestnih zločincev. Do 15 tisoč avtomobilov čaka dnevno na ulici na lastnike. Izmed njih postane 350 na mesec žrtev tatov, ki jih pre-plcskajo ali celo preoblikujejo kakor to storijo naši »kolesarji«. Policija povrne lastnikom kvečjemu 10 odstotkov ukradenih vozil, dočim Izginejo ostala brez sledu na deželo. Lastniki niso posebno prizadeti, ker so avtomobili biti prav lepi. Upamo, da »r bodo ljudje tudi ostalih prireditev tako radi udeleževali. Mirna peč. Prosvetno drušivo je priredilo lep mikUvlev vetMf, ki je napravil sušim malim, pa tudi odroatim mnogo veKftija. — Prasaik Brezmadežne w> mažl iantje in dekleta l«pe proslavili. Peseitne tepa j* biia akademija, p« i kateri je nastopala naša uiladlua. Tako je prav! Sova Štifta. Na praznik Itrezmade-ŽJie je nJiS« mladina, organizirana v fantovskem odseku in de- ' kliškem krožku. pristopila k zekraim-niom, liopot-doe p» priredita v dvorani lepo xk»demijo. <»t s« hiti take«« nastopa mladine veseli. Ono nedeljo smo imeti razgovor o elektriki, ki ga je vodil župan. Klektrike, ki sveti že povsod okoli nun. smo r«. potrebni ie želim«, it« bi jo kmalu dobili. Ž»l>a«ra pri rtkotji I.oki. V nedeljo, 1». deeem-bia ob i popoldne priredi izobratevsino dmStvo predavanje s skioptiinimi slikami: »Potovanje ns pariška raistave.f Pridite v obilnem številu! Peoeče pri Zidanem »osiu. V nedeljo, dn« 19. decembra bo v dvorani Narodnega duma, J»> prvi ia drugi sv. m riši predavanj« c. čaeopieju s sVi-optičnimi «!ik«a». Ker bo I o prvo tako predavanje, 73to vsi oajv-tjudaej* vabljeni od blizu in od daleč. V*to^iine ni! St. Jurij jkkS feuMOd. Letos i« po vei letih prišel sv. MikUvž Indi v naš Društveni dom. Obdari! je blizu 240 otrok. — Etasiosno i" *itne*eto ie n»ia mladin* proslavila praznik ltr*«nad»ž»e. Deklet s ta imet« dufco»iu vaje. Na prszaik fo imeli Za aam& S6 diaat'garoiika cena za v«? štiri knjige skupaj znašata najmanj 80 din.irjfv). Vre itiri itfre so proste vsa klinih av!or»kili tantiem. Pripravljajo so: kot duhovna igra Boonovs »Hreltt Cecilija i, ena najsi)a>ne;Ji!i sodobnih de kliških iger, ki je prevedena že na več jezikov, — kol narodna igia Petacčičev bmU v za- nimivi novi priredbi, ki je bila že iiujuo potrebna, — kol socialna igra Vratu5e*a igra »Potledtiji sin«, vzet« iz prekmnrakcga življenja io obravnnvsjofn vprašanje sesonskib delaveev in oblastnih paiu je«, — In kot »esets igr» Holbergova komedija »P« rili žnnon-a (Drli Politisk« KfiUuMtik>ei|, ena uaj^js)-nelših s«tir n« gostilniško poiitiksetstdO. ki jo je prevajalec K. Kiitut presadi! v Ljubljano 18. »te-letja. Javite se takoj T. dopisnico JvftoritrrrimM knfi-flitnti v Ljubljani, ker trnja »ubakripcijskl rok tr do 1. deeembra t I »u tzfdejo knjige te, če se prijavi zadostno število reflektantov. ekupno et. obhajilo t'fni proevetneSa dniSlva, iiu. odaeka ter članice dekliikejiit otfaeki ^ MaTijiftc- družbe. Po Ijtanijab p& Sit) Iui:t()VMu -j, ( dekliški odsek ptiredils akndemijo, ki j,- bila | nimifa zaradi bogatega eporeda in pa, ker je bil« prva te vrste ua našem odru. Akademija ni v«, navzoče naredila zelo dober vtis. AjdoTsc- fr«»wis» d'is»tvo psrievdi v neaeijo !9. decembra ob 3 v šoti predstavo -Mlinar in njegova hči«, Pred i^ro poje mešam zbor. Vabljeni! — Na praznik 8. dece«»ia j* priredila faniovekt lionijrejiciia pri lepo ps-o»l»vo v 軫t Brezroadctsi. Proalava je bil« doku dfrbcs obiekans, — Fankiir. aki «e»ia»ki vr»e vs*ko sredo m doSro chi-»kani. Začeli «au» « f»ipn»rt«i za postavite« iarf. nega doma. Fantje ie koTajisto nc <1 ek>! Prežganje pri litiji Kakor »m« ic poročili, priredi dramski odtek društva nc božični večer po polsočnici krasno versko igro »P c d r t i k r i j«. Režijo vodi g. župnik, — Vtiudno vabisao! y«rife. Prosvetno draitvo opriiori v «wi"ij®, dne 19. di-cernkta ob a popotduf boiični nii-U'Hj • Henrik, gobavi vitez., to ie pna prireditev v ic-toftuti umrmi. Vnttime k fffnvečji udetflžbt Metlika. V Metliki ie bil otvorjeu zoraisiiiiii doui m lielo Krajiao. Imeli smo iudi bigii.'ii>ko razstavo. Kar*t»ve kako." tudi predavanj« ■■<• ie uuj-tciilo ljudstvo v obilen i iiterilu. — Praznik itreznmdežne ie Uidi nnia iiilajliim lepo praznovala v terkvi. — Prosvetno rfrc.-.tvo su živahno giblje. Priredilo j<- Miklavžev več«!i ra otroke it» odia>k. — Ustanoviti smo tudi fantovski odsek. Imamo tudi dekliški «d"«-k, /.a razvedrilo 6>i»»ta skriieia ilramatski odsek in tamlvuraški /.l>or. — 11. 'le,-«-m-l,rn je umrl v Železnikih tlele .lože v i»n l,-!,^)! Mih. ZapuHa ženo in nedorasla otroke. Kai počiva v miru I (Ntalim naše iskreno -:"fnljet — N'"v* lete prihniat Treba bo obnoviti nn ročni no »n <-a-soptajt" in tudi n»ročili iui novo, posebno i.;'?« dnevnike. Vssko riMelki o*tul nia^i dobilf v društvu vsji jMijtisnilu t.;I»* nnSiti čssojii«" Bo| za noše občine DoL Logat««. V Dol- Logatcu eo biie rs Miklavževo nedeljo občinske volitve. Postavljeni <-:i bili d»e ti*ti. LSsta JR2 z tscflitcfm g Ohiakom n lista opozicije z nosKcem g. TrSarjem, dosedanj:m županmn. — Lista JRZ jc dobita žto gli»»v. opozicija pa 210 fclasof. Nasproloilu «o si na vso m"č ko je gospod Vače upogml pred njim koleno in cegel po rokavu kute, da bi jo poljubil, se je Ebervajn z naguban-6enim čelom umaknil. »Blejati te fujem ko jftf»nje ln vem vendar: volk sit Ne dotika; se roba moje obleke. Tvojega pozdrava ml ni mar. Ni se ti kaj dosti mudilo z njim. Teden dni sem že v svoji deželi, naznani! sera ti, da sem priiel, toda tvoja slaba vest se je ogibala mojih očt.c »Pobožni oče! Gospodi Kaj neki mislite o menile Zdelo se je, da je zadel gospoda Vaceja ta očitek globoko v njegovo nedol7.no srce. Ko potoček mu je žuborela beseda t ustnic. Ves vesel da je pozdravil glas, ki mu ga je bila prinesla Reka, njegov dobri otrok; pripravil je pojedino In čakal na dobrodošle goste. In ko na njegovo začudenje niso prBII, Je dan za dnem s sinovi in hlapci preiskoval dolino. »Zaman! Nisem vas našel in sem se že bal, da ste zopet odšli iz teh krajev. Bilo bi ml zeio žal, zakaj povem vam, pobožni oče, potrebni ste nam kakor ljubi kruh. Ljudje v Gadenu so trdi poganski bučmani — trajalo bo dolgo, preden bo vaša pobožna beseda našla odprte ušesa ln vaša noga odprte duri. Ebervajn je potegnil roko čez čelo in njegove oči so preletele obSirno dolino; te zadnje besede je bil gospod Vaco dobro izbral; zbudile so v Ebervajnu spomin na vse, kar jo bil mora! doživeti davi, ko je odhajal ?. doma. In, ali nI njegov zvon dan na dan vabil zaman? Bistro oko gospoda Vaceja je ujelo spremembo v Ebervajnovem obrazu In porabil je to menlhovo občutje, da je odvedel gosta med prijaznimi besedami, ki Jih "je Ebervajn komaj kaj poslušal, po odprtih stopnicah navzgor. V veži se Je Ebervajn prebudi! kakor Iz sanj; in njegov glaa je drhtel. iNočem iskati resnice v tvojih besedah. Najsi govorlS odkrito ali ne, prlšol nisem, da hI poizvedoval, kaj mlslfS o meni. Sovraži rne, nI« tie bom žalosten ln ne bom to za to pokoril, zaknj volk po evojl 9* čudi sovraži pastirja. Drugo je, ki me je prignalo k tebi!« Njegov glas se je učvrstil, njegove oči zaplamtele. »Odkar sem stopil v svojo deželo, nisem ?tor:l nobenega koraka, da ne bi našel krvi, ki si jo prelil, da ne bi zadel na pepel življenja, ki si ga stri, da ne bi videl teči solz, ki si jih izžel ti! Vače! Kako si gospodaril v tej deželi? /Jaz? Jaz? Mar me vara uho?c... Gospod Vaee Je prestrašen sklenil roke nad glavo. »In vi, pobožni oče, vi mislite.. .cPrijel je Ebarvajna za roko. »Toda stopite vendar v izbo, prosim vas! Kako me morete tako budo obtoževati pod milim nebom, pred ušesi moje služinčadilc Ebervajn si je oprostil roko. »Maj slu/inrad le poslušal, nt£ novega ne bo čula iz mojih ust. Kar si storil, je znano vsem med tem gorami!« »Ne, ne, pobožni oče, obrekll so me pri vasi Tn nilali si tudi, kdo je to tsoril: ribiči Ne verujte mu, sovraži me in se mi ustavlja.. »Ne, Vacel Z nobeno besedo te niso obtožile Zigeno-tove ustnice. Tebe toži kamenje!« »Kaj vendar pravite, kaj? Govorite, pobožni oče! Pri vašem mogočnem tmtronu, ki naj ms me usmili in varuje — no zavedam se nobene krivde. Ako sem pa proti svoji volji kaj zagrešil, govorite — priznal bora in popravil!« »Popravil? Mar moreš oživeti mrtve, prelito kri »točiti nazaj v prasne žile? Obup spremeniti v veselje in sramoto v čast? Toda pri Bogu, ki je pravičen iu Je tvoja dela v .del, ne boš ušel kazni! Vače, Vače, smiliš se ml, ako pomislim, kako bo»S stal pred rečnim sodnikom! A zdaj 3e živiš ln prišel sem, tvoj gospod, da ti ukažem: sleherno bilko, ki jo \e tvojn pest le upognila, pa 5e ne zlomila, bog zopet poravnal! Izroči mi ubogega dečka, ki ai ga neusmiljeno kaznoval za majhno krlvdok bi si namreč n« želel itd-kega užitka, voziti »e i avtomobilom ukori mogoč-uo Uraicstvo ledenikov? V grfketa deln Mace-doatje še danes nomo tamkajšnje kmetice do 27 soodoiih kril naenkrat. Vsako ima čisto svojevrstne tradiciozne vzorce. Ta krila pereio komaj na deset let enkrat. Mrtvec »e je peljal « kolesoss. Nedavno ie neki policaj v Parizu zagledal kolesarja, ki j« drvel mimo njega z veliko naglico, ker ie bilo menda nekoliko navzdol; noge je mirno držal n« pedalih, glav* pa mu jc čudno opletala sem in tja. No bližnjem ovinku se je nenadoma zrušil, policaj j» »kočij * njemu, ga dal prenesti v bolnišnico, kier «o ugotovili njegovo smrt- Na kolesu ga je ustnreč nenadoma zadela kap. pa ;e bi? tako zagnan, da se !* ie mrtev peljal oekai čas« nemoteno osprei. Loterija. Zgodovina loterije ie zvezana z mnogimi prlgodbami. Tako se je zgodilo pred kratkim v Italiji, -tla I* pr'5ci, v \1' reozt k brivcu nek gospod, ki ie dal brivcu z» enkratno britje s««0*'" like loterije v Trtpoljs* tet da Ima samo debei prizadevali, da bi obdržali občino v svojih rokah, Rarpošrljalš *o volilcem letake, na ksterib ec se frdo norčevali iz j. Oblaka ter ga ohrekovali. Mi-(iili go, da bodo a tem pridobili voliicev, pa »o do-tejli ravno nasprotno. — Ljudje so z veseljem po-tdravliaK £. Oblaka, ter vzklikali kralju ter dr. Ko-roitcu i« a tem pokaaaJi, da odobravajo politiko na-iega Marodrtega voditelja. Ig. Občinske volitve so se vršile v nedeljo v najlepšem redu in miru e sijajno zmago naše Ii6te Merzel. ki je dobita 340 giaeov in 16 odbornikov. Naši politični sosedje pa bodo imeli v novem obč. odboru močno zastopstvo dveh odbornikov. Zato r,o 2cio razočarani in polrti. a rni jim ne moremo pomagati: dobili «o jiošteno plačilo za svoje veliko delo za blagor ižan&ke občine. Kadar ljudstvo plačuje, plačuje temeljito! To so bile re6 prave volitve: popolna svoboda za vee; tudi nacionalisti »o imeli svobodno »gitirati, svobodno oo letali od vac.i do vasi, od hiše j»i,a statistika, a še preden je prišel rio pravega d*la, so bilo oblastne samouprave razpuščvne. Ob tej priliki je prišel tudi dr. Lavrič v banovinsko službo iu je obenem dovršil še pravno fakulteto ljubljanske univerze. V banovinski službi je bil dr. Lavrič zaposlen na raznih področjih, kjer je celo prejšnji režim postal pozoren na njegove zmožnosti. V tej dobi je objavil tudi dve važni razpravi: »Saniouj.r vno gospodarstvo v Dravski banovini« in »Organizacija statistike v Jugoslaviji«, ki >!<•' ; .-ta, kat o resno in globoko je dr. Lavrič zaje' nekatera naša važna vprašanja. Zanimivo je tudi to, da je dr. Lavrič kot komisar nekdanje »Samopomoči« naredil konec špekulacijam, ki so pripravile toliko revežev ob težke milijone. Po nastopu sedanjega režima je bil poklican dr. Lavrič takoj na službovanje v Belgrad, kjer mu je bilo poverjeno zaupno mesto v kabinetu ministra dr. Korošca. Ko so bile letošnjo pomlad osnovane Kmetske zbornice in so se zaželi ozirali po vodilnem uradniku, od katerega je v znatni meri odvisen ves uspeli ia neuspeh urada, so se kmalu osredotočili pogledi vsrli na dr. Lavriča ter ga pridobili za to, da je sprejel pomideno mu mesto, kjer bo lnliko še bolj uveljavil svoje velike in še neizčrpane zmožnosti nego v poli tično-r.pravili službi. Mi smo prepričani, da jc dobila mlada Kmetska zbornic« ?. dr. lavričeai nu čelu moža, ki bo tako kot nihče drugi izpolnil iiade, ki jih stavi v to prevažno ustanovo naše kmečko ljudstvo. denar in ne bi rad menjal. Brivec j« vzel srečko. — Siečka jc zadela in bri-vce je dobil za enkratno britje 20.000 din. Nič manj zanimiv slučaj, ki «e j« zgodil v Švici. Nepoznani dobitnik velike loterije je dobil 100.000 frankov. Ta pa r,i sprejel vsega denarja, češ da ni igrat zato, da bi dobil, pač pa, da podpre ustanovo — igrali so namreč za brezposelne in se zadovoljil samo z 2000 franki. Petdesetletnico bolnike v bolnišnici. V neki bruse! ski bolnišnici so praznovali te dni svojevrsten jubilej: Nek bolnik je praznoval 50-letnico svojega v«topa v bolnišnico, v kateri je nepretrgoma ves ča6. Mož, ki je praznoval tako žalosten dogodek, se piše Henrik Chalenu. Kot dveletni otrok je težko zbolel ia morrli so ga prenesti v bolnišnico. Tu Sa je zadel še mrtvoud. "o šestmesečnem bivanju v bolnišnici sta sirotku "mrla of« in mati. Vse premoženje je podedoval otrok. Njegovi sorodniki «o sklenili, da naj ostane kar v bolnišnici, saj z denarjem, ki ga je podedoval. bo lahko plačeval bolnišnico. Od tega časa vcč zapustil bolnišnice. Plašno je prej gospod Vače gledal v menihovo plam-teče lice; a zdaj mu je rahla rdečica spreleteia razdejani obraz in čudeč se je vprašal: »Katerega dečka?« Zasmejal se je, -Pa vendar ne mislite Huceta. pobožni oče, kozjega pastirja?« »Daj mi dečka!« »Kako naj vam ga dr.m? Fant je žo davno zopet čez hribe in doline. Proti moji zapovedi je šel na moj prepovedani hrib. Tako sem ga — red mora vendar biti — vtaknil za eno noč. v luknjo in ga drugo jutro zopet izpustil. Poskakoval je ko kozliček. In zato prihajate, pobožni oče, in...« »Deček so ni vrnil domov. »Ni se vrnil domov?« Gospod Vače je začudeno pogledal. Potem bo pač na planini pri svojih kozah! Kje naj bi sicer bil? O, ljudje, ljudje! Kako ljudje obrekujejo! Toda poznam jih! Kar brž zabavljajo čez gosposko! Izpustim lastovico in drugi dan gre po vsej dolini glas, da sem izpustil jastreba, in preden bo priletel ta jastreb do Untersberka, bo našla! iz njega že zmaj. Tako govorijo ljudje! Komaj za katerega vem, ki bi tehtal besedo, da se le obrne pogovor proti oskrbniku, ki mu morajo odrajtovati davek. Toda ribič, da, ribič! Sovraži^ me in se mi upira — vendar moram priznati: pošten je! Če bi vedel kaj o meni, gotovo bi se pritožil!« Gospod Vače je pogledal Ebervajna. »In po vsem, kar sem povedal, vidim, da mi še vedno ne verjamete! Pa stopite z. menoj v j7,bo _ tam visi sveto razpelo, pred katerim molim vsako jutro in vsak večer, prisegel bom nanj, in če bi se vedno ne marali verovati, potrpite, sklica! bom moje hlapce, da bodo pričali in prisegli!« Hotel je steči proti stopnicam. Tedaj ga je prijel Ebervajn za roko. sPusti io, Vače! Prisegel si pri svetem križu, verjamem ti! In nič me ni želja, da bi ogledoval tvoje biapce, ki so pobožno Hilti-šalkovo nišo spremenili v ktčmo in segli po masnem vinu!« »Objestna druščina, pobožni oče! In lovske šege! Tako so navajeni! Toda potrpite, naučil jih bom lokati vodo! In iz hiše spodim vsakega, ki mi vrlega Hiltišalka.. .< »Četudi spodiš hudobne in najmeš dobre hlapce,« mil je segel Ebervajn v besedo, »slabi vzgled tvojih sinov jih bo pokvaril. Pokliči svojega najstarjega, ki mu je Henink ime!« V Vacemanovem obrazu se je zdrznilo. »Ni ga še z loval« Obžalovaje je sklenil roke. »Če bi zdaj le doma bil fant, da bi ga mogel poslavitj pred vas, pobožni oče, in bi mi ga vzeli v šolo! Ah, ta fant! Bo domala že štirideset let star, pa imam z njim še take težave ko z otrokom, ki dobiva zobe. Vsak dan naprede kaj novega! In ostali niso dosti boljši. Seveda, bil bi čudež! Pred petnajstimi leti, komaj da je bi! rojen najmlajši, so izgubili svojo dobro mater in 30 doraščali ko divjaki v gozdovih! Ozrite se tja, pobožni oče,« gospod Vače je pokazal z roko Čez jezero in vztrepetal z glasom, »tam z Vranje stene je padla njihova mati Frideruna ?ez skalovje, in še danes nihče ne ve, kako se je ta nesreča zgoditi mogla! In zdaj pomislite: sedem fantov, pa brez malere!« Naročite m ci«®(8€ „D©m©ljyba"l PISANO POLJE Ali sm& res tako žejni Na zadnjem zborovanju, ki ao ga imeli Člani abstinenčnega združenja v Belgradu, je predsednik '.e organizacije podal zanimivo ugotovitev, kolika v Jugoslaviji vsako ieto popijemo na žganju in vinu. Povedal jo precej visoko Številko, namreč celih pet milijard dinarjev. Toliko za vino in žganje. To bi bilo ne dosti manj, kot polovica vsakoletnega proračuna kraljevine Jugoslavije. — Tako visokih številk menda te ne povzročajo samo toliko rnaii in kljub temu toliko obrekovanj Slovenci. Na milijarde se pa vendar še ne razumemo. V skmlo se z&letavajo Časopis »Kat. inozemski miaijonir je nedavno priobčil podrobnejše podatke o številu nemških katoličanov na svetu. Po teh podatkih je celotno število Nemcev vseh ver na svetu okrog 95 milijonov. Od teh živi v Evropi S6.8 milijonov, v Ameriki 7.4 milijonov, v Aziji, vštevši Evropsko Ru&ijo, okroglo 1 milijon, v Avstraliji 40.000 in prav toliko v Afriki. Število obmejnih in inozemskih Nemcev se suče okrog 30 milijonov. * Nemških katoličanov pa je: v Nemčiji nad 22 milijonov, v Avstriji 6 milijonov, v Luksenburgu 262.000, v Lichtensteinu 10 tisoč, v Banzigu 135.000, v Švici 1,150.000, v Angliji 10.000, v Nizozemski 60.000, v Belgiji 100.000, v Franciji 1,300.000, v Portugalski 1500, v Italiji 270.000, v Češkoslovaški 3 milijone, na Ogrskem 450.000, v Jugoslaviji 500 tisoč, v Romuniji 480.000, v Bolgariji 2000, v Grčiji 600, na Poljskem 400.000, v Litvi .3000, v Latviji in Estiandiji 4500, na Finskem 600, na Norveškem, Švedskem in Danskem pa 5500. V Evropi je torej 36,200.000 nemških katoličanov, izven Evrope pa nad 3 milijone. Od 95 milijonov Nemcev je torej na vsem svetu nad 40 milijonov nemških katoličanov. Ali hitlerjevci e tam dejstvom resno računajo pri svoji protikfctoliški politiki? Za krščanstvo Evrope gre Pred nekaj dnevi so priobčili pariški Hati izvlečke pisem, ki sta jih pariški nadškof-kardinal Verdier in angleški nadškof Hiiis!ey podala kot odgovor na znauo skupno pastirsko pismo španskih školov. Kardin»nl Verdier piše med drugim sledeče: »Pretresljivo pismo, ki ste ga na nas naslovili, je v resnici delo luči. S koliko jasnostjo prikazujete vzroke, ki so v vaši deželi povzročili strašno vojsko, ki š« vedno trajal Kolikšno uslugo izkazujete vsem narodom zemije, katerim v luči dogodkov prikazujete, kam vodi praktično brezboštvo, propad nravi, slabljenje avtoritete in ljubimkanje vlad * temi nauki, ki vodijo v propad in smrt! Je to izredno koristen nauk, ki ga po6eono nam dajete. V krvavo rdeči luči vaših dogodkov moremo fažje spoznati nevarnosti, ki nas ogrožajo in mi vidimo jasnejše, kako velika mora biti naša pazljivost in kakšno naše dedovanje. Popolnoma jasno je, da je silna borba, ki danes napaja s ki v jo zemljo katoliške Španije, v re9niri borba med krščansko kulturo in sovjetskim brezboštvom. Kri tisočih mu&ncev bo izprosila španski zemlji novega blagoslova. Bo- doča Španija bo venčana s slavo mučcticev ia mnogih junakov in bo lepša, kakor je bila kdaj. koli v zgodovini. Angleški nadškof pa je španskim škoiom napisal tudi tole: »Od vsega početka nam je bilo jasno, da ne gre v Španiji le za kako državljan, sko vojno v prilog kake vladarske družine, ali kake vlade in &e manj, kar se je varljivo poudarjalo, za demokracijo španskega naroda V obža. lova n ja vrednem bratomornem boju smo spoznali strašen pretres, ki maje osnove družabnega življenja, kakor jih prikazuje tudi vaše pismo ig ki ogroža obstoj španskega naroda Prav dobro j vidimo, da je bil požar na španskem polotok« podtaknjen od onih, ki hočejo ves svel za iti y plamene revolucije, pri čemer je krščanska kultu-ra obsojena na pogin Nismo se pomišljali, tla nt bi naših rojakov v tem smislu obvestili in da j« tudi naša domovina ogrožena od iste nevarnosti, ki je upropasitla Španijo. Kajti pregovor pravi po pravici: »Ako gori plot, ki nas loči od so.*da, more naša lastna hiša postati žrtev plamenov«. Mi odklanjamo, da bi bili pripadniki kake pok-tifrce stranke, toda prav jasno spoznamo in nismo od vsega početka nič dvomiii. da ni samo katolicizem, ampak vera sploh glavni cilj napadov brezbožnih sil, ki so st Španijo izbnile za tisto glavno bojno točko, iz katere »o hotele zažgati svetovno revolucijo v vsej prosvitljeni Evropi. Vefsšitcs mobod® v aovietskt Rusiji Nova nstava jamči versko svoboda Kj-kSo* ie t« avoboda v resnici, kažejo slede** številk«: Prvo polovico tega leta j« bilo za-tvor jenih in zaseženih 612 cerkra, odnoano bo-goslutaih prostorov. Med temi je bilo Si katoliških, 402 rosko-pravoaisvnih, 60 turških mo-Sej, 55 judovskih sinagog, 6 batistovskih in 2 metodiatovski cerkvi. Od raznih brezbožnih Gustav Sli niša: Ogljarji Jernej ga jo vprašaje pogledal. Tonač je prijazno nadaljeval: »Niti zaupali se no smem nikomur in se z njim posvetovali 1 Tebi bi ie povedal, saj Bi molčeč in tih. In ti si morda tudi res edini, ki bi mi lahko pomagal Ic »Kako naj ti vendar pomagam jaz samotar?« se je začudil ogijar. Tonač mu je vse povedal o uboju. ;!eroej se je praskal po glavi In kimal, premišljeval je in napenjal možgane, a takoj mu ni padla nobena pametna na um: »Vedel sem, da ga 11 nisi I Zdaj bi bilo dobro tega vraga prisiliti, da bi priznal, seveda bi bilo dobro, pa Se kako! Toda na kak način naj zlodeja prisiliva?« Tonač se mu Je polnskal: »Moder si in močan, da bi ga lahko zmlel y prah. Svetuj mi vendar in pomagaj!« Jernej je Se in še kimal, se drgnil po debelem, močno zapognjenem nosu, sršil dolge resaste obrti in kremžil zarjaveli obraz. Naposled je rftaii ix sebe: »Zdaj še ne vem ničesar, nobenega izhod* £■*• najdem! Toda čakaj, da e« prebira! Morda t*. vendar spomnim kaj pametne««. w>\ v*8rr*i pti-letiš mimo, pa »e 0£»asli Pozabi i p* m tudi meni jo ta cigan gorski P* (S s&to človeka, a drugi naj trpi zavoljo njega. J« K W* ljudi kar brez sodbo pofoesil! Potom U v fc.j vsak premislil in bi ne moril!« 7. Slari lesni trgovec Zaiokar je umrl ravno pravi čas. Na srečo je bil življenjsko visoko zavarovan, da sta bila a!n in žftfta preskrbljena. Prav tisti dan, ko je prišel eksekutor, da bi mu prodal, ga ja že dopoldne zadel mrtvond. Vse njegovo veliko posestvo je odkupil trgovec Mešiček, ki je bil moderen, mlad ia podjeten človek Imel je že prej v bližini Zalokarjevega svoje ogromne hoste, a zdaj jo So Zalokarjcve prikupil. Takoj prve teciue je svetoval svojim uslužbencem, naj prirede svojo veselico. In drvarji in ogljarji so se res zedinili, ker je gospodar silil, naj se odločijo: »I.e brez skrbi naredite rajanje! Založil bom denar jaz, a potem ml vrnete! Dobiček bo pa ves vaš, jaz ne maram ničesarl« Mešiček, ki za delavce ni bil slab gospodar, si je od veselice obetal posebno spremembo. Upa! Je, da bo lahko svoje mestne prijatelje, ki so bili pač sami razvajenci, kar presenetil. Tudi svojo sestro Minko in njene prijateljice je pregovori!, da so se začela zanimati za prireditev ln so hotelo pomagati kolikor mogočo. Mešiček sam Je pa koval načrte in premišljeval kai in kako bi vse uredil, da bi bilo več zanimivosti in privlačnosti. V Široki dolini med hribi so se pričelo priprave. Minka in njene tovariSica so prihajale sled-aii dan z vosom na trato, pregledovalo delo, svetovale In ukazovale ter privažale s seboj jed d«bm Vri, a-U>iti ogljarji, ao bili veseli, oai so iim late, faf Bik/,II uf godilo, f>r*wji so postaviti iz debel visoko mračno km. »tarovežki graščini. Vse je bilo pro- V** dobro izdelano, saj jo nadzoroval dolo žmiis mladi inženjer Slivnllt, ki je nekega Qur. omeni! tudi Jeriči: »Tako zanimivi st« ogljarji. Dajl« se no še vi postaviti In naredile kaj svojstvenega!« in JeriBa se je spomnil, da bi napravili v kolu visoko kopo, ki bi jo zažgali na veselici a pole« nje bi postavili beraško ogljarsko kočo In Jcriša je to dejal tovarišem, ki so bili takoj zadovoljni. Lotili so se posla In zgradili kopo, ki Je imela skoraj deset metrov v premeru. Težko so jo gradili in potruditi so se morali, napravili so zanjo posebeu oder. Naposled Je stala lam popolna in iejio okrogla. Zamazali so jo z ilovico in jo potem pokrili s travnato rušo, da jc bila videti kakor hribčuk. Dan veselice so jo bližal. Ve i so ga žfljno pričakovali, a najbolj Mešiček sam, saj je povabil mnogo odličnikov. Veseiižnl prostor je bil popolnoma spremenjen. Kazni paviljoni so so smehljali med drevjem, zastavice so frfotale, povsod je sijalo cvetje ia umetno zgrajeni grad je vabil a svojo senco s hladom in dobro založenimi shrambami. Preden se je tisto nedeljo pričelo slavje, 1» hotel JeriSa odvesti ženo in otroke v ogljarsko kočo na veselici: »Naj si gosjioda ogleda, kaka jo vso v resnicll V koči boste In »prejemali boste te bogataše, da bodo vsaj videli naše pravo siromaštvo, ki ga P?5 poznajo menda iz knjig, ali še to nel Pa s« ie uprla žena in tudi Vera.c Naposled je Jeriša odvedel aamo svoje najmlajše. Pa ae je med potjo spomnil na gospodarja-Tako skrben je bil in dober ta gospod Mešiček, morda mu ne bo prav, da privede s seboj te mazan« otroke? Ko Je prišel na vesel ičnt prostor, ja našel vae še bolj spremenjeno kot doslej in vsa praznično in veselo. Mla.ianke so šele 2adujl dan okrasi « svoje stojnico z venet in vsa uredilo. In ko » stopical okoii in videl same srečno obraze, mu ]« poeta lo kar nekam nerodno. . . Tedaj se je oglasila gošpodarjovu Minka, k' I3 prihitela od nekod in so naenkrat znašla smelm«-joča se pred ogljarjem: , ,, „ »Janez! Veste kaj! Otroka bi bili P«č la!ll'° doma pustili in prišli z ženo in Vero, ki je P«; kupljivo In lepo dokle! Ali jima ne privoli« cdsekov prihaja v osrednji urad in na Stalina »aniega polno zahtev, naj odredi razlastitev vtega ccrkvenega premoženja in cerkvenih dragocenosti. Po približni cenitvi bi cerkvene ^meluine same, če bi se v inozemstvo prodale, rrgle 120 milijonov rubljev, kar bi krilo dobr-ien del oboroževalnih stroškov. Za mir v svetu Ameriški državni predsednik Roosevelt je imel velik govor, katerega odmev je šel po vsem evetu. Govoril je pod vtisom španske in japonsko-kitajske vojne. Poudaril jc, da gre svet usodno pot. Kršijo se mednarodne pogodbe in obveznosti, zato ni več nobenega mednarodnega reda in nobenega zaupanja med narodi. Vojne se začenjajo brez napovedi in opozorila, v njih se pobija civilno ljudstvo, žene in otroci. Na morju brez povoda napadajo podmornic« druge ladje, Države se vmešavajo v notranje spore ljudstev. Zato se jc položaj v svetu tako poslabšal, da so države, ki hočejo živeti s svojimi sosedi v miru in prijateljstvu, resno zaskrbljene. Zato je potrebne, da se miroljubne države združijo in nastopijo proti kršitvam pogodb. Danes je položaj tak, da ie devet desetin vseh držav ogroženih po eni desetini držav, ki rušijo pravice narodov in mednarodni red. Teh da-vet desetin mora najti pot, da uveljavi svojo voljo. Proti ubijanju neozdravljivo bolnih Vatikansko uradno glasilo »Osservatore Romano« prinaša uvodnik, v katerem obsoja ne-krščansko stališče nekaterih zdravnikov, ki se zavzemajo za to, da bi države dovolile ubijanje neozdravljivo bolnih. To gibanje je zlagana človekoljubnost In zlagana znanost, proti kateri w morajo odtočno postaviti vsi resnično člove- šfco čuteči ljudje. List navaja izjavo ravnatelja vseučiliške klinike v Bariju dr, Ferranninija, ki pravi, da nima nihče, niti država, pravice s pomočjo znanosti ah kakorkoli prikrajševati življenje kateremukoli človeškemu bitju. Gibanje, da bi države odstranjevanje neozdravljivo bolnih in starih ljudi uzakonile, je zločinsko, DRORTINF Hrana pri ledvičnih obolelostih. Način življenja pri ljudeh, ki so oboleli na ledvicah, zavisi od stopnje boleznii. Redno smerno uživati mleko, mlečne jedi, sirovo maslo, zemlje, lahek kruh, vse vrste močnatih jedi, krompir, riž, sadje v vseh oblikah, zelenjavo ild. Rib. mesa in jajec ne uži-vajmo dosti, zhisti ne sirovih jajc«. Popolnoma odreči se moramo goveji juhi, s cA ti pečenke, diša-«»io v postelji v krati. Sicer p* bi bii moral že [>red 30 leti umreti. Nekega viharnega dneva se je v Livornu vkrcal na jadrnico, odrinil proti morju, prekucnil čoln in padel v morje. Bržkone se je nato premislil, ker se je rešil s plavanjem. Sam ie priznal, da je hotel umreti po načinu nekega angleškega pesnika, ki jc uprav na njegov način desetletja prej na istem rmslu izgubil življenje Premisli! si je tudi tokrat, ker ni bilo slišati, da bi bil svojo napoved izvedel. Siauiki poplavili »ngie&k® pristanišče. Te dni se jc jjojavila v angleškem pristanišču Stornovvav taka množina slanikov, da ni bilo videti vode. marveč same ribje hrbte. Samo trije ribiški čolni so ujeli nad 200.000 rib. Ribje mreže so se vse potrgale. Angleški Ii6t> so k nenavadnemu pojavu zapisali, da je sreča, da se to ni zgodilo kako soboto, ker v nedeljah rib ne prodajajo in bi se velika množina pokvarila. Ribiči so jx> bogatem lovu za zimo preskrbljeni. Požrešuost morskega volka. V Tihem oceanu pri Havai6kih otokih so ujeli pred «edavniin morskega volka, ki je imel v ovojem nenasitnem želodcu: dve La-dijeki sidri, izmed katerih je eao bilo 5 kg težko, drugo pa več kakor 20 kg, 20 in dolgo ladijsko vrv, 5 kg vijakov, žebljev ta orodja, za-pestno uro, lopatico za premog, dozo za puder, dve konjski podkvi, eno čepico, pas za patrone ter klešče, e kakršnimi tarejo orehe. Vsega skupaj ie imel ta morski volk v želodcu 130 kg, e»m i)a je tehta! 700 kg. Nagelj za 25.00!) Šilingov! V neki cvetličarni tako zvanega Rockefellcrjevega središča v Ameriki Ogenj je zadivjal z vao Kilo in obsvetlil tudi cigana, ki se je zdajel spomnil, da bi lahko začel goreti ves gozd in bi naposled v ognjenih plamenih še lahko izginil on sam. Takoj je vzel pot pod noge in stekel kakor mlada srna po stezi vedno dalje in dalje. Res ae je vnelo tudi nekaj grmičja v bližini koče, ker pa ni bilo vetra, je ogenj pričel pešati in je naposled izplapolal. Jcrnejeva koča pa je Izginila v njegovem objemu in ostal jc za njo samo kup pepela. • Ljudje na veselici niso opazili ognja, saj je koča stala na nasprotni strani hriba. Kvečjemu je kdo opazil dim, a vsak si je pač mislil, da gori kaka kopa, saj hujšega ognja ni bilo videti. Kc so se ogljarjl pozno ponoči vračali domov, razen Jeriše, ki je pač moral zaradi otrok že prej V svojo kočo, jim je prihitel nasproti Tonač, ki je zasopljen Jerneja ustavil: »Prekasuo sem prišel nocoj k tvoji koči i Ali veš, kaj se je zgodilo?« Jerneju se je takoj zazdelo, da mora biti nekaj posebnega, saj bi sicer divji lovec, ki se je ljudi zelo ogibal in se tudi bal, da ga zgrabijo orožniki, pač ne prišel tako daleč v doline. Radovedno je pogleda! prihajača. »Povej no I Aii je ta ciganski zlodej imel kremplje vmes?« Tonač Je pokimal: »Da, Vrba! Kočo ti je za žgal. Dobro Je moral zanetiti, da je pogorela do tal« »HudičU je zaklel ogljar proli svoji navadi ln Se prijel za glavo. Spomnil sc je na svoje prihranke. »Nisem bogat človek, toda samec sem in nekaj malega sem si prištedil. Menda ml nI hudobar Upepelll tudi mojega denarja?. »Ce ga je našel v koči, ga je pač sam vzel, t sicer je gotovo zgorel, če ai en imel nezavaro-. anegaf« Jernej nI odgovoril. je bil razstavljen lonec nageljnov, za katere zahteva vrtnar 5000 dolarjev. Cena je zato tako visoka, ker pripada rastlina neki posebni vrsti nageljnov, ki je silno redka. Vrtnar je vzgojil rastlino s cveti v petih letih. Volivni oklici starih Rimljanov. V izkopinah rimskega mesta Pompeji so našli med drugim tudi oklice in pozive na ljudstvo, kako naj voli .svoje tribune. Nekateri med njimi «o sila svojevrstni in RADIO LJUBLJANA od 16. de 23. decembra 1837. Vsak dan: 12 Plošče. 12.45 Vreaoa, poročila. 1!» Ca«, spored, obveotita. 1915 Ptolče, t« Vrline borza, 19 tn ti Ca«, »rema. poročila, spored obvestila. Četrtek, 16. decembra: 13.15 Koncert radijskega orkestra: 18 Radijski orkester; ld.40 Slovenščina ia Slovence; lO.Svt Nacionalna ura; 19.50 Zabavni kotiček; 20 »Fantje na vasi«; 20,40 Plošče; 21 Kondo skladateljev: 22.15 Plošče. - Petek. 17 ds-eembra: II Solskn ura; 1H ženska ura; 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina; 19.30 Nacionalna ura; 10.50 Deset minut za planince; 20 Prenos; 22.30 Angleške plošče, — .Sobota, 18. decembra: 18 Radijski orkester. 18 !0 .lavne zgradbe v okviru javnih del v dravski banovini; 19.!tO Nacionalna ura; 19.50 Pregled sporeda; 20 U zunanji politiki; 20.30 Komarjem v svarilo, naročnikom v zabavo; 22.15 Vesel konec tedna. — Nedelja, tO. drtembra: 8 PloSče: 9 Oas, poročila, spered; 9.15 Biblijske pesmi; 9.45 Verski govor; 10 Prenos cerkvene glasbe; li Otroška ura; 11.30 Koncert; Ui Zbor orglarske šole; IG.45 Plošče; 17 Kmetijska ura; 17.30 Vesela vrsta prizorov in napevov; 19.50 Slovenska ura; 20.!H) Verdijevi napevi; 21.15 PloSče; 21.30 Radijski orkester. - Ponedeljek, g«, dre.: 18 Zdravstvena ura; 18.20 Plošče; 18.10 Kulturna kronika: 19.IMI Nacionalna ura; 19.50 Zanimivosti; 20 Kvartet mandolin; 20.45 PloSče. 21 Ura ko-morne glasbe; 22.15 Radijski orkester. — Torek, 81. decembra: U Šolska ura; 18 Kmečki trio; 18.40 Krščanstvo in nacionalizem; 19.30 Nacionalna ura; 19.50 Zabavni zvočni tednik; 22 Plošče; 20.20 Balznc-Mercadet; 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 22. decembra: 18 Mladinska ura; '8.40 Pre-mogokojma industrija v Sloveniji; 19.30 Nacionalna ura; 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. Oba sta se podvizala vkreber. Žalostno pogorišče ju je »prejelo, še se je vil iznad njega dim, a koče nI bilo nikjer. Jernej Je prostor preiskal in ugotovil, kje so je koča začela. Od vhoda jc naštel pat korakov, »Tule v ko»u je bil kamen v tleh. Morda ga ni premaknil?« Z vejami sta pometla tia in dospela res do kamna pod pepelom. Odlomila sta debelo vejo ter ga skušala dvigniti, kar no je močnemu ogljarju kmalu posrečilo. Pod kamnom je ležala umazana stara cunja, ki jo je Jernej odvil in se zasmejal: »Denarja vendar nI dobil, pa tudi upepell! ga nll Zdaj bo že šlo. ... CakaJI Ali nisi rekel, da si ga videl takoj potem, ko je ogenj zaplapolal?« »Seveda I Saj sem ga celo opazoval, ko se je še enkrat vrni, vrgel v ogenj Jelkovo vejo in zakričal: »Le vsa pogori koliba črnega vraga 1« »Naznanim ga!« jo zakričal ogijar, a potem se je gromko zaliahljal in poudaril: »Da, vidiš! Sicer ti ne boS mogel za pričo, ker bi te takoj zgrabili. Toda če povem, da imam priče, ga bodo orožniki pač sami poiskali, ko jim povem kar naravnost, da je samo on požigalecl ln tedaj, ko ga primejo, lahko povem tudi, da j» prav on morilec hmelniškega čuvaja Pega. Ko bo v rokah pravice, pač ne bo nevaren in se no bo mogel znašati nad JoriSo, Id ni kriv, da bo je vse razvedelo!« »Prav Imaš! Toda orožnikom moraš vendar reči, naj mu ne povedo, da ai ga ti naznanil,« je omenil Tonač. »Zakaj pa ne? Ali se ga tako bojiš? Meni jo svoje pač naredil in več mi ne more!« »Ne, ne bojim so ga! Ampak moni so knr dozdeva, da nI popolnoma pri zdravi pameti, Raj bi Bicer pač ne ravnal tako!« Jernej se je znrežal. »Ce jc norec, naj ga zapri) med noro,9, če je pa hudodelec, -naj biuglja, kakor je zaslužil!« »e glasijo: Atailina prosi volivce, naj volijo Lucij« Sekunda, najrenejšega mladeniča ponipejskegs. Vo. livci naj ne pozabijo volili mojega zaročencu [_„ cija Sekunda; Lucij Tiremus je bil vedno moi dobri sinko, volivce pretim, naj ga volijo. Kdor voli mojega moža, bo odslej živel cenejSi ju bo brepzlačno obiskoval ciskne in gledališče. Nt j|a en j le za Petronija, ker je eiar in grd, glasujte ra» za Tita Kvirinija... Kako bi dejali: Nič nove« Gosli »o poznane v Evropi it nad 400 let Pravijo, čim starejše eo gosli, tem boljše so. To ni čista resnica. Navadne tovarniške gosli imajo let-e« zvok in ga ohranijo v* naj »o ie tako stare. Pravi violina je ročno d t (o. Pri tem je čudno, da dobri izdelovalci gosli v našem času sila redki, izdelki starih mojstrov — Amatija. Stradivirij«', Ouamerija in kakor se že imenujejo — pa dob;, vajo vedno lepile, čistejše glasove. Oo dana, ct jx>znaio skrivnosti mojstrskih gosli. Poskušali to dognati na vse mogoče načine, preiskovali *o les. nolituro, preizkušati s pomočjo električne !e. Cele knjige so že pisali o tem uničili številne stare gosli, a do danes niso mogli dognati, v čem je skrivnost gosli starih mojstrov. SlMnjs ostane bržkone z njimi j>oko,,ana Koliko je poslušalcev radia nt »vrtu? Po ameriških iefop«nih (»oditkih je na svetu 5b.22l.U10 sprejemnikov v obratu 0. Azija je kljub svoji velikosti, v radio ionskem oriru kaj beraška — vsa ne šteje več kakor 2.363.000. Ogromno večino teh aparatov imjio Japonci — namreč 2,190.000. južna Amerika -,ie;e 1,068,000 radijskih naročnikov, Alrika pa le 210.0«. Ce računamo, da ob enem sprejemniku poslui« povsod vsaj pet ljudi, potem lahko zapišemo. di posluša radio na svetu kakih 350,000.000 ljudi. Levičarji. Pri tem ne mislimo na socialiste sli komuniste, marveč na ljudi, ki dajejo pri vsakdanjem poslu prednost levi in ne desni roki Približno veak osemnajsti človek je levičar Ta i-«-sebnost •— napafca ali prednost, kdo naj presodi? — je razširjena po vsem svetu in pri vseh naro dih. Slutijo, dt se podeduje, in sicer predvsem v moškem rodu. Drugi ejiet trdijo, da irr.a levičar etvo svoj vzrok v možganih. Pravočasna ve/bi levičarje lahko uoposobi, »: menda orožniki stikali okoli. »Pa bi 5h1 nocoj i menoj 1« ga je povahil Tonač. »Pa grem, saj sem radoveden na tvoj doin.< je odvrnil Jernej in »e okrenil. Počasi sta odšla čez hrib v drugega in čez drugega v planino, ki je visoka in ponosna sijala v mesečini. Zaiakrile «o ue pred njima poš^stii1" strmine, sive in sovražne ao strmele z višave kakor nkrivnostni obrazi okamenellh velikanov, vstaj" Jočili iz nejasne davnine. Visoko med skalami se je Tonač ustavil, S1""' ozko razjioko sta se splazila globlje med skal'' Razpoko je divji lovec sjirctno zamaskiral z majhnimi kamni, ki so tvorili navidez nekako celot" Nekaj časa sta se še plazila med skalami, dokler nista prišla do nizke police, zlezla nanjo in w potem spustila globlje ter se znašla v ozkem k« rttu, iz katerega sta potem prišla še niže v doku) prostorno dolino. »Doma sva,« jo dejal Tonač, Jernej se je ozrl. Pred seboj jo zagledal skromno ležišče in na dveh kamnih desko, ki le paš služila samotarju za klop. »Torej tukaj se moraš skrivati po nedolžnem č« Tona? pa je pomolil Jerneju desnico in m« nekam svečano dejal: »Pozdravljon ti prvi v mojem domu, kjer razen mene nI bilo šo nikogar!« Vsedla sta se. Lovec jo Iz nekega kota pri nesel trdo zaprto leseno škatlo, Iz katere je ko« srnine in kruli, a iz peska je izkooal eteKis-aico jabolčnika. Kaka *em spisat prvo črUco xa „Domoljubu" (Hvaležen apumin ob njegovi 50letnici.) Tudi ia« »me biti dijaki 18S4 četrtošofei reio j»vxeti za ljud*ka književnost. Knjiga, kakor ». pr. Mohorjeva, ki je bila ljudstvu bližja, jc bila tudi aaui. In liat, kakor »Domoljub«. ki je hi! ljudstvu blizu, j" bil Mini tudi nam. Ustanovili smo celo ljudski književni feroiek, ki pa ni ko! i ni prav prijel do razmaha, ker ga je prekosil in preglasil |K'V«ki krožek, ki ga je vodil sošolec Anton I.ajovic. Vendar *> prav pevske ekupn« vaje storilo, da suio dijaki fort:l51j"n:iii našli in pogo"orjj| Bied scboi tudi izven Šolskih obveznih ur. Tako jo prišlo, da t..- jo včasih jx> pevskih vajah domov grede sestal krog peterih, ki omo imeli daljše ali krajše književne penicuke. s Ti boš prvi napisal prvo Srtifo za .Domoljuba!« jo rrt-kega popoldne književni kroAek določil prav mene. -Ž« prvi honorar bomo, kakor prti"i naš Kaapret (profiitoi- Z(»oovolj viso.K in le|» sklep! Kmalu potem sem že «lal v sobi -Du.noljnbo »eua< orednika. Po resnici In pravici sem mu povedal, odkod in zakaj priuašam za list dvoje selakih Črfla. Urednik se uii Je ljub« nasmehnil In dejai, da ga veseii taka vnema domeljubnfh in ->PomoiJiibo- -.Pokrepčajva »i Moja zaloga je skromna, saj mati Je siromašna, krasti pa ne maram! So, počasi bo if: bolje, samo da bi smel spet med (»ošteiae ljudi. Tonač, je povabil Jernej« naj le?''. Ttnll sam n* je spustil na trdo leiišče in kmalu sta zaspala trdo kakor ubita 8. f.'ig«n Vrba je ostal predrzen ksksr vedno. Ker jo bil za svojo osebo prepričan, da ga nihče ni videl, ko jo aažgal, se tudi nič ni bal. Orožnikom se je sicer vedno izognil, toda bežal tli nikoli pred njimi, saj je vedel, da inu za enkrat nc morejo do živega. Nekega dne pa Je srečal Jeriševo Vero na gozdni jasi. Kar obstal je. Stasita scdeimiajstlet-uica m je vsega očarala, kakor bi jo ne bil prej sploh opazil. Priče! je t njo kramljati, a ona mu ni niti odgovarjala. Vera, ki se ga je zbala, je hitela domov, n vsiljivi Vrba jo je kar spremil in ji govoril razne neumnosti, ki Jih ni niti razumela. Ko sta prišla do prve kope, se je oddahnila. Zagledala je preti njo svojega očeia . , , Jerišn ni cigana niti pogledal, rezko jc ukazal hčerki, oaj počaka pri njem, dn gresta skupaj domov. , „ Vrba se za Janeza ni dosti menil Ker pa Vera ui hotela sama naproj domov m je obstala, jo pričel aovoriU Jeriši o nji, češ, da sam m vedel, kdaj je dorasUa, da je postala prava epo-tica, d« je res že dozorela in so je on zagledal vanjo. , .,.1 Pošteni Jariša Je pred predrznežem zbledel in najrajši bi ga udaril, p« sc Jo premagal, ker Je poznal clganovo maščevalnost. Odgovoril mu pa sploh ui, temveč ga je samo jezno osinil z oemt. »No, no. kaj se boš Jezil? Mar m prav, da ti pohvalim hčerko? Vesel bodi in ne skrivaj jo v svojo nmaznim kočo t Tako dekle mora m«dI svet, da se kaj nauči in da kuj vidi. Z ni r j 2 m "»Rudnikov iz dijaških vrst. I Obljubi je, da bo obe Žrtki kmalu prebral in poleni bo videl, kaj in kako je s to rečjo; honorar pa da se navadno podeli, ko je rokopis tiskan. Za novince je seveda tarifa nižja, toda z oziram, ua dijaka ae v potrebnem slučaju tudi poveča, tez tri tedne pa, da naj pridem vprašat. Tudi jo šo pogledal, kako da eem rokopis podpisal. sMirosolskil Ime je kar dobro«, je urednik dejal in izrazi! upanje, iila bo tudi vsebina lep.} odgovarjala iemu lepemu imenu«. Cr i« Svatba pri Alešu« in »Pličar Janez,: sta čakali na vstajenja dan. Naš književni krožek je bil z mojim obiskom in njegovim uspehom v uredništvu »Domoljuba« kar zadovoljen. Ker smo pri pevski vaji tisti dan prav navdušeno peli Sattnerjevo skladbo »Na planine, na planine.. .«, jo naš krožek sklenil, da se —■ ker že ne moremo na planine — na5 dogovorjeni Izlet vši šo v teku prihodnjega tedna. To aam je bilo vsem jasno zapisano v našem mladostnem upanju: ;honorar za izročeni rokopis ne izostane«. Za lačna pa srno si potrebni dar izposodili pri premožni gospodinji enega izmed članov književnega krožka. ZletniJki dan na Sv. Katarino je bil četrti oktober Na Toškein čelu jx>1 Sv. Katarine #ino se mak) f>r«l poldnem odpočili na sadovltem vrtu premožnega kmeta. Na tleh v travi je ležalo vse polno jabolk. Zdelo se nr.m je, da žc nekaj dni ni bil« nikogar, da bi jih pobral. Ponudil! srr.o se torei za lo delo mi — člani kujiževnega krožka. Veak si jih je utjkaj nabral v svoj ?.ep in smo mirno posedli no travi ter jih Jedli. Bila so prav okusna jabolka. Božji dar! Kar pride polja mimo nas krejika, postavna žena; obširni« nas je vse z dolgim in resnim pogledom, ki je razodeval, da jo gospodarica vrta, kjer smo sedeli. Pričakovali smo, da nas morda celo pozdravi, ker »mo v« vanjo gledali s prav hvaležnc-vdinimi pogledi. Toda fila 'jo molče mimo nas ... Ko )>n so je za nekaj korakov oddaljila od na«, 3fl je pričela Uudovati na ves glas: sKerdanutna lakota! Prekienisii žkric! Ce nimaš denaria, da bi jih plačal, jih tudi rabutati ni treba.« >&ij Jih nihče »1 klatil; niti enega!« amo se drug m drugim opravičevali. iSa tleh smo jih pobrali. Me bomo nobenega več.« Zaierjavka jc zopei molče odšla. jPautjel SkodaK sem «uuiou.a modroval tovarišem: >da nismo tega prej doživeli, pri«!en ocm «*p!saf prvo VESELI PRAZNIKI mttSZb selsko črlieo za »Dsinoljubac.« To bi bil mikaven prizor iz seMiega življenja!« Seiska žena ni vedela, koliko veselja nam j« naredila s evojiui imenitnim pozdravom. Iz tega so namreč natanko vidi, kako sodi kmet o meelneiu postopaču. Seveda bi bila eeljarilta mucje nastopila, ko hi v teli lačnih postopačih videla uboge dijake, ki so veseli, da ee jih nebo spomni « kakšnim odpadlim jabolkom pod drevesom. Ko bi pa celo vedela, da smo ^ljudski književni krožek.:, š>i trne ob-darila s polno košaro jesenskega sadja. Tudi ne bi rekla >če nimaš denarja«; zakaj izvedeta bi, da honorar šole pričakujemo od uredništva -»Domoljuba?, ki je kmetu tako drag in dobrodošel list. Pri Sv. K;,tarit:i smo Si poter. privoščili še nekaj drugega prigrizka, seveda smo ga pošteno plačali s posojenim denarjem. Naš »planinski zlet so i"e sicer izvnSil brez sleherne Žale posledice za raa-;ega izmed udeležencev razen — zame. dušica 1 Spet bi se lotil svojih citer in povedel bi te okoli t Ali bi ne bilo lepo in prijetno? »Olej, da zgineš,< je tedaj kar zarjul ogljar In dvignil debelo poleno. Mladenka se je sbnla z« očeta in sama je zavrnila cigana mirno m resno: »Zakaj me ne pustite pri miru? Kaj vam je padlo v glavo, da ste se danes vsilili, saj ste mi dali vedno mir?« ■»Ker »em šele danes opazi), kako zala pu-nica si,« se je sladkal cigan. Oče je kar pustil delo in šel s hčerko domov. Preveč razburjen je bil iu bal se je, dn bi res ue skočil v cigana, ki bi ga pač premagal in se naposled še znosil ua njim. Ko sta prišla aomov, Je Vera kar zajokala, a oče je divje rentačil in se jezil, da [>r«d teir. capinom ciganskim ui nikjer miru. Ilči jc potožila materi ia ji vse povedala, kako je cigan silil vanjo. Agata se je prestrašila, da sc jc kar prijela za glavo. Jeriša pa Jc trdo dejal: sltokel sem že, 'Ia mora dekle od doma m »la bo. Zdaj je znanji čas, da Ji dobim košček kruh«. Na cigana ne bom pazil, pa četudi opre-zam za njim, mi naposled iz maščevalnosti zapah bajto kakor jo je Jerneja.« , , M„ Že tiste dni so je zmenil z gospodarjem Mešičkom, k' Je bil takoj pripravljen sprejeli /ero k otrokom. Dogovorila sta se, da bo s prvim zo nastopila svojo službo. . Cigan pa j.' zdaj vedno pogosteje oprezni okoli Jeriševe b.Š* t" vedno upal, da bo Vero dobil kje su.no in ji pričel spet £eka i o svoji ljubezni. Vsi so to opazili in omenili tudi Jerneju, ki je Sel tiste dni naznanit cigana otradi požiga. Jernej je bil tega obvestila vesel. Zadovoljno io oohima! In zobrunadl: ..... ' »Dobro, da ste me opozorili! Zdaj vsa, vem, kio lahko dobimo tega lopova!« , , . »Gospodje orožniki! Mofo ogljsrsko kočo je za žgal tisti nepridiprav, tisli pridanii! cigan Vrba! Se lastni bratje so ga vrgli i*, svoje družbe, čeprav ciganska sodrga ri kaj prida! Le vprašajte prvega cigana, ki ga boste srečali, kdo je Vrba, pa vam bo rud povedal, kakšen poštenjakovič jo to! Čudno, da ga iako dolga pustite, da hodi okoli in plaši poštene ljudi!« Tako nekako je tožil Jernej cigana, stal v orožniški pisarni, se prestopal in mencal z nogama kakor bi ga vse tiščalo. Poveijnik, velik fiirokopleč resen mož, ga jo strogo ošvignil z očmi in se zadri- -•Kaj govore «■ njem njegovi ljudje, nam uii mar! Zakaj ga mi pustimo, da hodi svobodno okoli, vam nič mat I Ce vam je res v p epe lil kočo, je pa to druga stvar' Hoste p« lepo povedali vso kako je bilo! Mi bomo natanko zapisali in preiskali!« Jc-mej ni iiržal jezika. Povedal ja, kako so cigan klati po hostah, da se ga vsi ogljarji boje, ker je nevaren, da ni še nikomur nič dobrega storil, a slabega že n-itogo, saj nastavlja tudi divjačini, a zdaj jc še njemu zanetil kočo. »Stvcrnol Stvarnol Čemu toliko navlake?< se je jezi! poveljnik. Ali ne vcate, da nam vaše niodrov«nje in ugibanje nič ne koristi? Mi moramo vedeti samo, kar se je res zgodilo! Torej divji lovec je tudi? Hm! Zakaj nam pa niste tega že prej naznanili, saj. ni zafoal koče prav tedaj, ko je nastavljal zanke divjačini!« Poveljnikov glas Je bi! še boli rezek. Ogljar »e je popraskal po nosu kot večkrat, kadar je bil v zadregi, ?e prijazno nasmehnil i» odvrnil: _ , sVesle, gospodje! Povedal sem vam že, tla w ga vsi preveč bolimo No, tndi jaz sem se ga do zadnjega malo izogibal, ker ga poznam. Res pa Je. dn marsikomu no bo dobra predla, « vedel, da je naznanjen in bo Se vedno hodi! svoboden okoli po svetu Zato upamo simo da bi ga zgrabili tako in brez oklevcajfl. Ves?;, ta tičelr le zakrivil tudi tisli umor taieb Po treh, tednih sem ee namreč oglasil v uredništvo »Domoljuba*. Urednik me je natančneje izpra-Seva! o mojih domačih in drugih razmerah. Spoznal Je. da bi bil na mestu milodar, če že ne more biti honorar. »Le pridno piši! In še kaj prinesi! Glavno je, da se vadiš, F ril h ilbt nich, was ein Mister wer-dea wlll. Reci svoji materi, naj pridejo jutri k meni!« Tako me je prijazno odslovi! urednik, ki je materi drugi dan izročil pet goldinarjev za najvažnejše potrebe v družini. Moj honorar sicer ni še! po vodi, a šel je po evoji poti mimo mene. Kako naj sedaj poravnam sietuino na Sv. Katarino? Tovarišem nisem mogel povedati, kam te je obrni! moj honorar. In zopet mi je prišla ms misel Alešova hiša, K Alešovi mami pojdem ia jim povem, da sem zaradi davne »Svatbe pri Alešu« prišel v neprijetno zadrego. To je bila moja rešilna misel in pot. Dobra Alešova gospodinja Marjeta »e je smejala. ko je slišala, kako sem prišel v stisko zaradi Alešove ženitnine. Segla je v lep in mi darovala lep, svetel goldinar. Več pa tudi ni znašal uioj dolg. Moja mati pa »o mi is uredniškega milodara kupili ra-ieljene knjigo, kamor naj bi se vpisovsll leposlovni prispevki našega knjižnega krožka. Krožek pa se je na koncu četrte šole razžei In knjiga je kakor raz-orana, pripravljena njiva ostala meni. Od lista do list«, od razora do razora sem v«o poaejal z mlado eeivijo svojih prvih pesem. To knjigo bramin še sedaj in mi je ljub in hvaležen spomin na prvega »Domoljubovega« urednika — Andreja Kalana. Dr. A. M. ZA DOBRO VOLJO »Sto dinarjev dam onemu, ki naenkrat spije pei litrov vira,« je dejal v gostilni neki Amerika-nec. V tem hipu je vstopi! majhen mož, slišal ponudbo ter zopet tiho odšel. Cez čeirt ure se je vrnil iu ker stave še Bibče ni dobil, se je lotil on. Kmalu je bila barigla petih litrov izpraznjena. »Nisem mislil, da boste zmogli,« je pripomnil Amerikanec, ko mu je izročal bankovec za »to dinarjev. »Tudi jax nisem mislil, zato sem se šel pa prej prepričat, če bo šlo In pri Balantaču spil pet litrov sa poskušajo.« e Oh, ta mladisa? Mamica: »Zakaj Mesar pomočniku: »Janez, gospa ima svinjske parklje ie telečje možgane, zavij jih lepo v papir... Svetujem ji, naj mu reče, da so je premislila in ga ima zdaj rajši, naj priue čez dva dni o mraku, ko bo sama doma, da se pomenita zsradi bega. Ampak, če ji bo cigara verjel. Neizkušena je še in ne bo znala lagati? No, poskusimo, morda le pojde. Jo bom že jas nsuiit, da bo govorila ia povedala resnico vendarle tako, da to cigana premotila njena beseda!« In domenili so se. da pojdeta drugI dan dva orožnika v planino, kot bi hotela za divjim lovcem Tonačem, ki so ga večkrat zasledovali. Od druge strani se potem vrneta. Jernej ju bo čakal in Jima pokazal pot, po kateri navadno cigan hodi, ko prihaja k Jeriševem stikat za dekletom. Poveljnik je bil naposled zadovoljen in je aa slovo stisnil ogljarju roko: »No, pa smo se vendar iepo domenili, če je cigan morilec, naj »e le pripravi, zavoljo njega smo imeli že toliko potov, da m« prav ii srca Želim, da bi že nnimanje visel!« Jernej se je prijazno smehljal: »Ne da bi $e!e! komu slabo, ampak Vrbe »e želi vsak pošten človek znebiti, k«r je res je pa res!« Ogijar je tisto popoldne skoraj zaplesal, ko j? prišel že kaeno pod večer do Jeriševih, kjer Je povedal, kako js opravil in naučil Vero, naj reče ciganu, da bi rada od tod, da si želi boljšega kruha, kar jo vsekakor res. Ce jI bo cigan obetal boljšo bodočnost, naj kar molči in ne reče m tako, ne tako, ker se pač boji lagati. Reče, nuj mu pa, u s j pride jutri, da se bosta kaj več pomenila, ko bo o mraku sama. Vera spočetka sploh ni hotela o tem slišati, ker se nI niti marala pogovarjati s ciganom in je vedno pobegnila, kadar ga je videla laziti okoli koče. Naposled je obljubila, da mu reče, naj pride drugi dan. * Vrba je sam leial na jasi in premišljeval. Bil je še krepak dedec, niti pet križ®* Up ni Imel. Kocjtto, Stlberriik Sa Dobe ro i k gredo oh po« nedelikih radi skupaj aa s.ejem » Kranj, tudi pretekli ponedeljek eo bili tam ter "po kupčiji, stopili po stari navadi k Joštarju. Ko jih je vilice ogrelo, so pričeii staviti, kateri od ojili je večji. »Ja* merim en meter osemdeset,« pravi Kocjanov Janez. »Jaz pa 2 m, če imam klobuk na glavi,« se je postavi! Stibernik, »Kaj bosta vidva,« je skočil Dobernik pokonci, »jaz pa merim dva metra in petdeset — kadar imam dežnik razpet.« • Vrtnar: »Tonček, kdo je polomil te roJe?« Tonček: »Ne ne vem... Menda so se čebele teple za kakšno cvetico...« * Cigan Marko je ukrade! konja. Zdaj beži z njim po gozdu. Naenkrat p« »topi izza smrekovega debla ropar, skoči prod Marka, mu nastavi samokres na prsi ia gromko aavpije: »Konja ali življenje!« Marko se prestraši, da mu takoj pade srce v hlače; joda kmalu se opogumi a reče: tNaj bo —■ dam ii konja Toda, do mi bo ciganski poglavar verjel, da si mi ti ukradel konja, mi moraS trikrat prestreliti srajca < Kopar pristane na to. Marko sleče srajco, jo obesi na vejo in ropar jo trikrat prestreli. Marku šc ni dovolj. Brž izvleče iz žepa umazano ruujo in veli roparju, naj še (o trikrat preluknja. Ropar pa reče: »Daj brž konja! .Nimam več krogci!« Tedaj se Marko zareži: »Potem se te pa več ne bojim in ti ne dam konja!« Rek.ši se zaviht: na konja in hitro odjezdi... V a f k i hotel. Slug« potrke zjutraj na neka vrata. »Kaj je?« vpraSa znotraj zaspan glas. Sluga: »Prosim, ali ste naročili, naj vas zbudim ob sedmi ali osmi uri?« Gost: »Za sraga, saj s cm vam sooči rekel, da me zbudite ob šestih! Koliko pa je zdaj ur«?< Sluga: »Devet...« • NI blie patrsto«. Oroitsik: »Zakaj niste »Istega prstsnKj ki ste ga našli na cesti, oddali orofc-nlnvn ali oožini?«: — Cigan: »Ker sem smatral !o «a nepotrebno.« — Orožnik: »Kako to?< — Cigao: »Saj je na prstanu zapisano: Ewig deinl« {večno tvoj.) Njegove misli so begale okoli Vere, Kako nepričakovano se je zagledal v dekleta- Ali je to res ljubezen? Sani sebi se je smejal pri tej misli, s priznati st je moral, da se mu misli vedno spat vračajo k mladenki. Morda jo je premotil, kakor je včasih marsikatero. Da, kako je svira! na citre in gosli t Marsikatera mestna krasotica je pogledala za njim. On pa je velik in mlad ia krepak hodil od mest« do mesta in igral ter si služil deaarce. Da, to je bilo včasih. Spet so mu misli zablodile k Veri. In zdaj ae vrne nazaj v mesto, zdaj bo znova začel. Le včasih Se zasvira, a zdi se mu, da njegove roke niso več tako prožne, da mu je srce umrtvilo. Ne! Ljubezen ga bo spet vzdramila ia zavalovala mu to kri po žilah. Spet bo vli! življenje v mrtve atrune in igral, igral in ljubil mlado čarobno ogljarjevo hčerko! Kako prijazna je bila prejšnji večer. Sama ga je povabila, naj se nocoj oglasi. Ali niso ženske čudne? še pred dnem se ga je izogibala, a zdaj je mahoma drug«. Da, žensko srce ostane pa® zagooetka, ki jo on ns bo rešovaL Odvedel bo Vero ia zaživel. Spet to sviral in se veselil življenje in sreče. Zakaj ni ostal med ljudmi, zakaj ga je premolila njegova ciganska kri, da se je vrnil nazaj v prirodo, ki mu ni naklonjena, saj je tu užil tako malo sreče? Med tem sta prihajala po glavni cesti dva orožnika, oborožene do zob. Navidezno sta bila namenjena v planine stikat za Tonačem. V resnici sta pa na stezi med hribi odšla drugo pot, kjer jlin« je prihitel nasproti Jernej, ki ju je že nestrpno pričakoval. Pri 6tudencu so zavili globlje v koslo in se približali Jeriševi koči. Od druge strani Je prihitel cigan, se ozrl okoli »o izginil k ogljarjevitn, ne da bi opazil orožnike, ki so bili skriti za gostim grmovjem, od koder ¥> gledali, fcdaj pride, (Nadaljevanje.? Vsaka drob*s vrstica »I! nja prostor velja ja enkrat Dfa 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kine tijske potrebščine ali prodajajo svoja pridelke ali i Mejo poeio« oziroma obrtniki pomočnikov alf saienrnv in narobe Puvmmm ss roafe ogla«« te ptasnf« ««prej. itapraisf pinjsrga na Vol. Cirniku štev. 5 p. St. ilupert n* Dolenjskem: biša, vrt. sadovnjaka, 2 gozda, manjša in večja njiva, vinograd, vm v dobrem stanju. Pojasnila daje Kovač Anton, Vel.Cir-nik p. St Kupert, ssnssijšvega in vaienega konj, najraje take;,;«, ki pozna Ljubljano pprej meni s« Novo leto. -Naslov v upravi Do moljuba pod St 19489. B«sij®«,!» krmsko peso, uurfRiS g^,,,, jQ simno proda: Marii« fttebe. Moste «1. p. Komenda. vseh velikosti j«> najnižjih eenah. Jaslice ie od Din 2'— naprej. Trgovci znaten popust Franc K.uijtdič, kera mik. pošta Straž.tsče pri Kranju. VleSm ksiJtlss deno najvišjih cenah Ponudbe nasloviti e,a upravo Domoljuba pod Šifro »Prilika« Stev. 18788. dobra mlekarica, s teletom na prodaj. — Vrtažnik, Vič St. 176. HSana is MIi stBra okrog 30 let. za vsa kmečka in hišna dela, sprejmem t novim letom. — BenSina Ivan, mesar in gostil ničar, Dev. Mar, v P, pri Ljubljani. Silite gfpgjs inrndi0 aparate kupite j>o zelo m/ki ceni pri Iv. Plevel v Preski p. Medvode. Zahtevajte ponudbe. Rutami mštaS? javo kupujem skozi vee leto. Drago Hadl. Novo mesto. l\S Slmer is Ffiff skoraj popolnoma novih Šivalnih strojev, pogrezljivih, ki Stopajo in stikajo, po neverjetno nizkih cenah na prodaj edino pH »Promet«, nsaproti križsu-eke cerkve). ZiKamCSTi!1. vini sprejmem o Božiču ali takoj pošteno dekle. Ponndbe pod >I)obr« plačate »s DcaioSjtsbti pod št 18.304, Um in pactal ao eblefestc, če naročite obleko, suknjo ali površnik pri Bobnar Anton, Godešič, Skofja Loka. mm seaa *mL prodam. Trzin št «5 Banko. za domača dela in hlapca k živini, sprejme Mokar, Ižanska ce-ms št. 282. Skrbi a čsilis se iznebite, če jih pri meni naročite. Jernej Jeraj, Zapoge štev. 10, Smlednik. 70 Sti Sneise vsak lahko Msiuži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamke za odgovor. — Batič, Ljubljana, Tyr Seva 15. OdSel j« od doma 17 letni Zaje Franc. Fant Je »elik, močan In malo jeclja. Kdor ve, kje se nahaja, prosim, naj sporoči očetu Zaje Francu, Dev. Mar. Polje 101. Tsjaa radio - postaja v Nemčiji. Vea ner varnostna služba mrzlično išče neko oddajno nemška po- «l«jo, ki ee oglaša redno vsak večer m pripoveduje e težki usodi nemških vojakov oa španskih Irontah, o delavskih nemirih v Nemčiji, o ojačitvah nemške vojske in drugo. Vesti so seve za vlado in njene organe silno neprijetne in zdaj ee oroz- Raktte v Ao, »eji« "io, ki «e nahaja SO m nad, oziroma «1 m na stran ali 40 m pod etasplozivoim središčem rakete. Gejka Rimska Prve redee pošlsle zveze po nagib krajih. Prve dni meseca avgusta leta 1533 eo vpeljali redoo poštno zvezo med Ljubljano ia Zagrebom. Voz je odhajal iz Ljubljane vsak torek ta vsako soboto to tren ter je prihaja! v Zagreb vsako tri potnike in njihovo prtljago, razen tega pa seveda tudi pisma ter denarne in blagovne pošiljke. Do «0 fantov je bila prtljaga prosta, razen če jo je potnik ocenil nad »1»W. — v tem primeru je bilo potem treba plačati porto po tarifi. Potnik pa je plačal zase 20 krajcarjev v srebrn »»vsake milje. (Avstrijska poštna milja ie imela 4000 sež-njev ali 24.000 čevljev ali 7 km SG8m.) Izrečno pa so v objavi naznanili, da postiljonu ni treba dajati nobene napitnine, ker jo dobi od države. Okna i* papirja so se v boSnifetcah zelo dobro obnesla, če so primerno tenko i« dotoro preparirana, propaščajo namreč sončne uitravioletne žarke, česar o steklenih oknih ne moremo reci. Radio-zvočniki asffltsto zvonov. Ni Fnrace akem so napravili poizkus, ki menda ne bo našel preveč poenemaicev. V zvoniku ooterdamske cerkve v mestu Roubaixn so odstranili zvonove, «s nji; hovo mesto pa postavili tri zvočnike, ki so v zvezi z ojačevalci v zakristiji. Tu se nahaja tudi gramofon s ploščo, na kateri so posneti glasovi holand-efcih cerkvenih zvonov. Prvi poizkus se je ba e nosrečil in je bilo nove glasove čut. daleč nac^oh. Novotarlia pa med ljudstvom ni vzbudila poseb-nc^a veselia in «e najbrž ne bo preveč razi,ril«. Kit največ dežuje, F.den najzanimivejših vre-mensk h PO avov je menda na gori Waialeale na S„ K,5l v havajskem arhipefu. Gora je visoka komaj JM0 m. Njena znamenitost je, da na vrh nenrestano dežuje Dognano e, da Pade letno do 15m dežja, kar'jc najvišja padavinfita števifkn m. evc it Vendar dežuje samo na vrhu, dočmi |e 1» Sje gore In njeno vznožje eaako bogato na padavinah ko ostala okolica. Irt premalo gibanja sta v zimskem času vzrok štabe prebavo želodca, čestih omotic, japrtosU in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje poiavljajo: splošne in prehitre debeljeaje, hemoroidi in saprtje, motaj« v želode«, žrevosna obolenja, glav»i>«l, aosjiečnsisi, sisjiotost telesa, ®Kis>ti«a tn sastrnpijenje. Posebno zrelejšo in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. P LAN INKA ČAJ žieii ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Va^e splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah izrecno ie »Planlnka« čai - Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA Mit. BAHOVEC, Ljubljana, Soagtesal farg 12. a br. Hi»'vS6 Džinkiskan, sloviti mongolski vojskovodja, še vedno zanima sodobne zgodovinarje. Ožkikiek^a je bil sin nekega pastirja, a ga je 'mongolski kan Toghru! posistovii. Za njim je postal vladar 400 tisoč Mongolom ter ei je skaiša! na čelu mtifočnc vojske podjarmiti vee 21.- „ 18,— „ 10— „ s.~ H 2.75 , S.-— w 10— „ 11.- „ a- w 4,- „ 12,- ,, 7,- „ 45,- „ Din 18,- daljo n 68.— „ „ 78.— „ „ 18,— u „ 20,- « t» SO,— „ « 69.— Utanfeni predmeti: denarnico ...... :>in 2.— otroško torbice , a „ , „ 5.75 žensko torbice > « g > „ 27,- »ktevko ... i s s „ 39..« kovčegi s ključem . . t „ 14.— kovčegi od 35 cm dalje . „ 82.28 dalj« Porcelan : skodelies za kavo . . , servis za črno kavo, 14delnl servis za čaj, 18 delni jedilu! servis zs d oseb, 26 dolnl garnitura za pecivo , , Steklo: kozarci ... . « « servis vinski, 6 delni . , servis za liker, s podstav, servis za vodo . . . , servis za koinpot t , • doza za sladkor . * , , doza za maslo , ■ , , nastavek za sadje . . , Rasine potrebščine milo ..... gumijasto gobe o > ■ ogledaia za britje , • , aparat za britje . » 6 . zobne ščetke .... kozarci za zobe, v barvah doze za milo ..... glavniki ....,,» žepni uoii. nahrbtniki za otroke , > nahrbtniki za moško < , manikire ...... razpršilniki . ... , jedilni pribor za 8 oseb . OMaCUn: kspe ..,»»«, otroške obleke , , , , moške obleke . . . , , Din » 40.— » 55.— n 220.— it Din l.~ ti 12.75 H 18,- (9 rn- n so.— 8.- M 12.59 *> 15.— Slrse; Din 0,50 »t 2.75 » 0.50 H tt 2 j$0 tt 2.50 »» 2^0 « 1,50 dalje »> 4,- „ M 10— «9 40— 18— n 12.50 H m— Din 7— tt 78,— n 221— Velika Izbire igral nsJnIZIIh cenah! J^^ITa KRISPER MESTNI TRG 26 OPfllJIl^lii STRITARJEVA DL. 1-8 ¥ nedeljo, 19« doc. traovina ves d&n odprta! Zanj ni pomoči. Stari Krhelj se strašno boji tatov. Nokoč potoži svojo bolazen sosedu. Sosed ga nato vpraša: sCe se že tako bojiš tatov in po-»epuhov, zakaj si ne nabaviš puško?« — Krhelj odvrne: »Seveda, da bi ml Se to ukradli.« BREZPLAČEN POUK IGRANJUI Klavirska harmonike od Din 480-- Bahtevajte bresplačai .j katalog! MKIPRESEi S. H'«KOK.», Maribor et. 197 Velikanski ptiči bodo letala, ki bodo služila prometu Ix»ndon-~Pariz. Njihova krila merijo 33 m. Žene jih 14 motorjev o skupino 1300 konjskimi sl-ianr, na uro bodo dosegali brzino do 300 km. .Nosijo labko bremena do 20 ton ter vrhu tega 42 potnikov iu 5 mož. (K/satlke. Njihova kolesa imajo premer 1.85 m. Letala eo zgrajena iz jekla. Proizvodnja zlata v Sovjetski Rusiji. Točnih podatkov o proizvodnji zlata v Sovjetski Rusiji aimamo, ker Rusija uradnih podatkov ne objavlja. Preračunati pa je n-rogoče, da na rase proizvodnja zlata v Sovjetski Rusiji veako leto za 56 odstotkov. Cenijo, da jc Rusija pridobila leta 1930 44.000 Ve zlata. L 1931 52.000 kg, 1. 1932 61.000 kg, 1. 1933 88.000 kg, 1.1934 126.000 kg, 1.1936 !60.0i!0kg, lani pa 200.000 kg. vseh vrst kupuje 8»SKIŽ« MssMJseaia, Sw, PeJf« imsijs ST »» Ob in ona. Na vratih nekega čevljarja je bilo s kredo napisano: »Počakajte, sem zraven v gostilni.« — Spodaj pa je bilo napisano t žensko pisavo: »Samo malo počakajte, sem šla ponj!« dobave« more r kitajski deželi Kvantang. Zopet', eo jih pomorili in poklali 123. To delajo pristaši naziranja, da j® najbolje take ljudi ppraviti b sveta. Gobavcev je na Kitajskem veliko. Samo v mestu Kanton jih jo v tamkajšnjih bolnišnlcsh več kakor 20.000. Kupujte prs fvrdkah, ki ogiaiajo v »Domoljubu" »Itomoij&b« stass 16 Olo m celo leto, to !n»«eras!vi> Olo. - Oopl* ia spisa sprejema arednižt*® »OomoSjnba«, osi-očnfmt. tft»e-rttle In reklamacije pa npj»'e »l>om(»llaba<, - Oglasi se aarataaavaje po posebnem eaalka. - lefelon nmlnlštva ln uoravet IMJ B>-W. - Izdajatelji Dr.Gregorij Pežjak. ~ Lmlalkt M« Košlaek. - Za jniioilovaasko tiskarno: Č®*'