Kmečka tfrgovina PosLibeti je frei»a za stfalne kupce I (Piše kmet Iz Dravske doline) V zadnjem času se mnogo govori in plae o pomanjkanju pitane živine in da se radi tega morajo uvesti brezmesni dnevi. Ta zahteva ae opravičuje z dejstvom, da je dogon živlne na aejme slab, pri čemer se vse izgovarja na lanskoletni slabi pridelek krme. Toda glavni vzrok pomanjkanja pitane živine in slabega dogona na aejmišča ni iskati v slabi lanski letini krme, temveč v pomanjkanju pravib. aelidnih kupcev, na katere bi ae kmet zaneael in jim zaupal, da bodo živino v določenem času in po primerni ceni rea kupili. Vzemimo za primer dobo pred svetovno vojno, ko ao izvozniki živine potom avojih zaupnikov pravočasno aporočili, kdaj pridejo po živino in da jo naj do tega časa primerno izpltajo. Ne da ae skoraj opisati, kaksno zanimanje je bilo takrat med živinorejci za pitanje. Nihče ni štedil z zrnjera (ali s čim drugim), samo da se je na določeni sejmski ali kak drugi dan lahko postavil z lepo izpitanimi voli. Ker ao kmetje glede prodaje bili sigurni, je marsikateri letno izpital 3—* pare volov, pri čemer mu je toliko ostalo, da je lahko vse stroške poravnal, gozdovi pa so oatali nedotaknjeni. V povojni dobi tega ni bilo, kmetje ao opusttli gnojenje travnikov in umno živinorejo. Zato je potrebno, da oblaat z vsemi močmi podpre zadrugo, ki bo prevzela kupčijo živine, kajti ko bo kmet vedel za stalno ceno in stalnega kupca, se bo takoj z vso vnemo oprijel živinoreje. Op. uredn. Zdi se nam potrebno, da k gornjim mialim kmeta iz Dravske doline pripomnimo, da se danea pltana živina zelo dobro plača (povprečno 7 din kg žive teže), le da je ni dobitl. Pravilna pa je misel, da je treba živinorejca predhodno obvestitl, češ toliko in toliko boš dobfl za živino, ki Jo prevzamem dhe ... pod pogojem, če jo boš izpital. Brez dvoma bl ae vsak potrudil, da bi živino izpital, posebno, če bi videl, da se mu to izplača. Zato je potrebn«, da. bi ustanove, ki se pečajo z izvozom žlvine, najprej potom avojfli zaupnikov poizvedele, kdo Lma živino na prodaj in v kakem atanju je, nakar bl s teml živtnorejci aklenile kupčijo v tem amtelu, da bi jim za pitano živino, ki ae naj do dneva prevzema primerno izpita, poiiudila primerno visoko ceno, živinorejec aam ae pa liaj obveže, da bo živlno rea izpital in da potem zivine ne bo komu drugemu prodal. Na ta način bi ae dalc mnogo veC pitane živine spraviti na trg, celoten lzkupiCek za živino bi bil mnogo večji, kai bi ne prislo v prid samo kmetu, ampak celotnemu narodnemu goapodarstvu. Cene špecerijskega blaga v Nariboru (Iz cenika mariborske Nabavljalne zadruge) Pšenična moka Ogg 3.80 din, psenična moka št. 2 za kuho 3,60 din, krušna pšenična moka št. 6 3.20 din, at. 6 pa 3.40 din, ajdova moka 4.50 din, ržena moka 3 din, mebka koruzna moka 2.50 din, pseniCni zdrob 5 din, koruzni zdrob 3 din, zdrob za otroke 5.50 din, sladJtor v kriatalu 13.50 din, v kockah 15.50 diii, sladkor kandis 30 din, aurova kava Portorico 100 din, pražena mešana kava 90 din, Franck 21 din. Kneippova kava 16 din, kava Jare 12 din, ržena kava Žika 15 din, praženi ječmen Jarc 5.50 din, Franzovi makaroni in špageti 7.50 din, rezanci 8 din, domača svinjska maat 21 din, prekajena slanina 22 din, gnjat 22 din, gnjat-šunka v narezku 40 din, aalama šunkarica 25 din, riž 10.50 do 14 dln, ječmenova kasa 4.50—6 din, ječmeneek 7.50—10 din, prosena kaša 4.50 din, fižol Cipro 7 din, beli droban fižol 6 din, sir Emendolc 35 din, čajno maalo 36 din, keksi 20 din, drobtine 6 din, kakao 70 din, meaana marmelada 18 dln, marelična marm«lada 28 din, pekmez 10 dta. kvas 50 din, milo 14—16 din, grenka sol 3 din pšenični otrobi 2 din, likalno oglje 1.50 din, pi-iiung 0.26—0.40 din kilogram. — Bučno olje 19 din, namizno olje 16 din, oljčno olje 19—26 din, vinski kia 3.50 din, 80% kiaova kialtna 52 din, rum 38 din, atara alivovka 20 din, tropinovec 26 din, brinjevec 42 din, vanilijin liker 78 din, malinovec 30 din, kurilni špirit 12 din liter. — Rozine 12—14 din, luščeni lešniki 42 din, zmleti rožiči 6.50 din kilogram. ¦— Zavitek popra, paprike, klinčkov, kumine, janeža po 1.50 din, cimeta 2.50 din. — Doza Sidola 3—5.50 din. Zavitek celofan ali pergament papirja 1—2.50 din. Kakšna cena živine bi odgovarjala kmečlrfm poirebam? Kmetijaka zbornica dunavske banovine je na ravnatelistvo za zunanjo trgovino naslovlla 8pomenico, kjer poudarja, da današnja cena goveje živine ne odgovarja. Po dolgotrajni ziml in pomanjkanju živinake krme ae auha živina na domačem trgu plačuje po zelo nizkih cenah, ki ao v velikem nasprotju z občim poraatom cen in a prilikami na tujih tržiščih. Tudi cene pitani živinl (govedu in svinjam) ne odgovarjajo. Pitane svinje ae prodajajo po 10—11 din kg, pitana goveja živina pa po 6—7 din kg. Z ozirom na ceno živlnake krme in drugih dražjih pripomodkov pri umni živinoreji bi morali živinorejci dobiti za pitane svinje vsaj 15 din za 1 kg žive teže, a za pitano govejo živino pa vaaj 11—12 din, kajti sicer imajo živinorejci pri pitanju zgubo. Da ne bi prišli kmetovalci v težak položaj, ko morajo prodajati živino v izgubo, in da ne bo trpelo celotno goapodaratvo radi znižanja števila živine, Kmetijska zbornica dunavske banovine amatra za potrebno zvišatl ceno živine in priporoča, da ae iz fonda prejšnjega Zavoda za poapeševanje zunanje trgovine podeljujejo izvozne premije, pa tudi država naj živino odkupuje za potre>be naše vojske. Službeno poročilo Ifublianske blagovne borze Smreka-jelka. Hlodi I., II. 230—310, brzojavni drogovi 220—250, bordonali 320—370, filerji do 5/6 250—290, trami ostalih mer 260—320. kontt-ne škorete 560—600, paralelne škorete 635 do 715 din, deske-plohi 500—635 din kub. meter. Bukev. Hlodi 120—150, hlodi za furnir 250 do 300, neobrobljene deske in plohi 300—350, obrobljene deske in plohi 520—600, parjeni pa 590 do 700 din kub. meter. Hrast. Hlodt 220—340, bordonali 800—900, neobrobljene deske-plohi 700—800, frizi 750—950 din kub. meter. Ostall les. Obrobljene deske-plohi: macesen 1000—1050, brest 680—770, javor 670—760, jesen 720—760, lipa 620—660 din kub. meter. žito. Koruza 207.50—210, banatska pšenica 262.50—265, bačka pšenica 267.50—270, je<Smen 210—215, oves 205—210, rž 217.50—220, ajda 205—215, proso 260—265 din 100 kg. JDevski izdelki. Pšenična moka Og 390—400, 5t. 2 370—380, at. 5 350—360, št. 6 330—340, debeli pšenični otrobi 180—185, drobni pšenični otrobi 170—175 din 100 kg. Deželnl pridelki. Fižol ribničan 500—550, prepeličar 550—600, krompir 170—175, industrijaki krompir 125—135, aladko aeno v balah 105—115, polsladko seno v balah 100—110, kislo aeno v bafah 85—95, pšenična alama v balah 65—75 din 100 kg. Stanje (tendenca) za mehkl les še čvrato, za trdi lea stalno, za žito in mlevake izdelke trdno, za deželne pridelke zelo trdno, za ostalo blago stalrto. Povpraševanje. Deake, plohi in morali (smrekovi in jelovi) v vseh običajnih debelinah stalne dobave, hraatovi frizi, bukova drva, smrekovo lubje atalne dobave. Industrlja bučnega olja zahteva maksimalne cene za bučnice Da ae prepreči nadaljnje zvišanje cen za bučnice, je Induatrija bučnega olja podvzela vse potrebne korake pri oblaatvih, da ae vpelje tudi za bučnice makaimalna cena. Sedanja zaloga bučnic ni več v rokah kmeta, temveč že v rokah špekulantov-trgovcev v savski banovlni in industrija bučnega olja upa, da tx> ta akcija preprečila nadaljnje dviganje cen aa bučniee. Cene goveje živine po sejmih Voll. Maribor poldebeli 5—6.50 din, plemenaki 5.75—7 din Ptuj 5.50—7.50 dln; Celje I. 7.50 do 8.50 din, II. 6.50—7 dln, IH. 6 din; Šmarje I. 8.50, H. 6.50 din; Ljubljana I. 7.50—8 din, II. 6.50 do 7 din, m. 6—6.50 din kg žive teže. Biki. Maribor 4.50—5.50 din, Ptuj 4.50—7 din, Lendava I. 6.75—7, II. 5—6 din kg žive teže. Krave. Maribor debele 4.50—6 din, plemenake 4.25—5.25 din, klobasarica 3J.0—t din, molzne 4—6 din, breje 4—5 din; Ptuj do 6 din, Lendava I. 4.50, II. 3 din; Celje I. 6 din, II. 5.50 din, IH. 4—5 dln; šmarje I. 6.50 din, II. 4.50 din, IH. 4 din; Ljubljana I. 6—6.50, n. 5—5.50, III. 4—5 din kg žive teže. Junci (voli, ki začriejo voziti). Ptuj 4—6.50, Črnomelj 6—7.50 dln kg žive teže. Telice. Maribor 5—7 din, Ptuj 4.75—7 din, Lendava I. 6—6.50 din, II. 5 din; Celje I. 7, II. 6, m. 5.50 din; Šmarje I. 7.50, n. 5.50 din; Ljubljana I. 7—7.50, II. 6—6.50 din, m. 6 din kg žive teže. Teleta. Martbor 5.50—6.75 din, Lendava I. 6 do 7 din, II. 5—5.50 din; Celje I. 8, II. 7 din; šmarje I. 7.50, II. 6.50 din; Ljubljana I. 8—9, n. 7—8 din kg žive teže. Goveje meso. Lendava 10—12 din, Celje 12 do 14 din, šmarje 12—14, Ljubljana 12—16 din kg. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 110—120 din, 7—9 tednov 125—140 din, 3—4 meaece 200—250, 5—7 mesecev 320—400 din, 8—10 mesecev 460 do 560 din, 1 leto atare 800—870 din komad; 1 kg žive teže 7—10 din; Ptuj 6—12 tednov stari pujaki 90—200 din; črnomelj mladi pujaki 150 do 200 din komad. Pršutarji (proleki) Ptuj 8—9 din, Lendava 7 do 10 din, Celje 10—12 din, šmarje 11 din, Ljubljana 9.50—10 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Celje 13—14 din, šmarje 13 din, Ljubljana domači 10—11 din, aremaki 12—12.50 din kg žive teže. Svlnjsko meso. Lendava 12—14 din, Celje 18 do 20 din, šmarje 14—16 din, Ljubljana 16 do 22 din kg. Slaiiina. Lendava 18 din, Celje 20 din, Šmarje 16—20 din, Ljubljana 18—20 din kg. Svinjska mast. Lendava 22 din, Celje 22 din, Šmarje 20—22 din, Ljubljana 21—22 din kg. Svlnjske kože. Celje 10—12 din, Ljubljana 10 din 1 kg. Tržne, cene Krompir. Lendava 1.50 din, Celje 2.30—2.50 din, šmarje 2 din, Ljubljana 1.50—2.50 din kg. Fižpl. Lendava 6 din, Celje 6—7 din, šmarje 6—8 din, Ljubljana 5.50—7 din kg. Seno. Lendava 120—140 din, Celje 100 din, Smarje 100 din, Ljubljana 95—130 din 100 kg. Slama. Lendava 35—40 din, Celje 50 din, šmarje 50 din, Ljubljana 40—50 din 100 kg. iMleko. Lendava 1.50 din, Celje 2 din, Šmarje 1.25—1.50 din, Ljubljana 2.25—2.50 din liter. Surovo maslo. Lendava 26—30 din, Celje 28 do 30 din, Šmarje 36-r^O din, Ljubljana 32—40 din lkg. Ja.jca. Lendava 50—65 par, Celje 1 din, šmarje 30—40 par, Ljubljana 70 par do 1 din komad. Vino. Navadno rriešano: Lendava 3.50—4.50, Celje 4 din, Šmarje 3.50 din liter. Boljše aortirano: Lendava 5—7 din, Celje 6 din, šmarje 6.50 din liter. Drva. Lendava 120 din, Celje 80 din, Šmarje 80 din, Ljubljana bukova 135—140 din kubični meter. Sejirii 6. maja živlnski in krarharaki: črenaovci, Rajhenburg, Velenje, Sobota, Poljčane, Brežice, Črna, Veržej; živinski: Ormož, Marija Gradec, Laško (nameato 5.) — 7. maja goveji: Rakičan; živinaki in kramaraki: Laako, Marenberg, Mozirje, Pristava; goveji in konjski: Ptuj; avinjski: Ormož; tržni dan: Dolnja Lendava — 8. maja avinjaki: Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Sv. Nikolaj v Polju — 9. maja živinski in kramarski: TurniSče; živlnsiki: Laško; tržni dan za živila in prašiče: Turnišče — 10. maja svinjski: Maribor — 11. maja za govejo živino, ovce, koze in kramarijo: Stara gora (občina Podsreda); svinjskl: Brežice, Celje, Trbovlje, ¦*.-»^-»^^-*-^. Drobne gospodarslte vesti Povišanje cen živinskim proizvodom je odredB naš miniater za trgovino in induatrijo. Tako j« poviaana cena maati od 18.15 din na 19.15 din kgr, soljene alanine od 16.25 na 17.75 din kg, meao od avinj mangalic od 12.75 na 14 din kg. Namen povišanja je, da ae izvozi potrebna količina teh proizvodov. Po pogodbi z Nemčijo bi bili morali izvoziti že 77 vagonov masti, 15 vagonov aoljene alanine in 14 vagonov mesa od svinj mangalic. Da ae ta dobava, ki ae prej ni mogla izvršitt, izvede, je trgovinski minister odredil gornje poviSanje cen. Cene koruzi in pšenici popuščajo. PopušCanj« cen pri koruzi ae je takoj opazilo, čim ao se jele širiti govorice o uvozu koruze iz tujine. Prav tako je cena padla tudi pri pšenici. Poleg tega ae govori, da bi bilo bolje namesto kontrole cen določiti najvišjo ceno žitu, predvaem koruzi in pšenici, da bi ae tako žito ne amelo prodajatl dražje kot bi to odločila oblast. Za kollko so se podražile življenjske potrebščine v Beogradu? Pred oamimi meaeci je v Beogradu atal 1 kg kruha 3 din, danes 4 din, ltter mleka 3 din, danea 4 . din, 1 kg moke 3.25 din, danea 4 dln, tnast 14 din, danea 20.din, jedilno olje 14 din, danea 18 din, svinjsko meao 14 din, danea 20 din, goveje meso 12 din, dane3 14 din, telečje meso 14 din, danea 20 din, jagnjetina 12 din, danes 16 din. Zelo ae je podražila zelenjava in kolonialno blago. Kava je prej atala 52 din, danea 80 din, riž prej 7 din, danes 14 dln, kubični meter drv prej 160 din, danea 230 din itd. Obleka ae je v Beogradu podražila za 30%, obutev pa celo za 40%. življenje uradniških družin v Beogradu se je podražilo za 43%, a plače ao ostale iste, kot pred osmimi meseci. Trgovski razgovori med našo državo, Amerlko, Anglijo, Italtjo in NemCijo bodo v maju. Najprej se bodo vršili ra.zgovori z Nemčijo in to 6. maja, potem z Italijo sredi maja, z Anglijo in Ameriko pa protl koncu maja v Beogradu. ^,-*. •»-¦*.-*.-^ Gospodarska posveiovalnica J. L., Polzela. Za živo mejo se v večini primerov rabi gaber, ki prenaaa senco, ae zadovolji akoraj z vaako zemljo, pa tudi za mraz ni občutljiv. Sadike lahko dobite v gozdu, kjer je goata podraat, ali pa pri kaki javni gozdni drevesnicl. Sadike ae pa ne smejo puliti (pipati), ampak izkopati z grudo vred. Slabih aadik ne jemati. Sedaj je itak pozno za sajenje, posebno če si aadik še niste oskrbeli. Zelene aadike, kl bi jih sedaj kopali, bi ae naibrž poaušile. Radi tega aadite raje jeseni od srede aeptembra pa tja do novembra. Sadite lahko do meje, samo vejevje in korenine ne amejo segati na aosedov avet. — Sosed ame živino goniti (izgajati) na Vaš svet le, če si je to pravico pripoaeatvoval, to je, če je živino izgajal na Vaš avet nepretrgoma 30 let in mu Vi tega niste branili. čitajte našo razpredelnico »Razgovori z našimi naročniki«, kjer smo že neštetokrat pisali o alifinih pravnih zadevah.