V i h a r.
„Ćuj, kako tuli in žvižga vihar,
Hujšega ćula še nisem" nikdar . . .
Pa saj v resnici tako je strašno,
Kar dogodilo se noć je Ic-to ! . . ."
,„,Ne-li, da veter besni zdaj tako,
Ker je ta tujka skočila v vodo? . . .
Pravili so mi da veter strašan.
Toži zato zdaj ćrez hribe, ćrez plan . . .""
Slišal pa veter pogovor je ta,
Divje zavrtel se gor do neba.
Divje zažvižgal okrog je voglov,
Kot da se smeje trop noćnih duhov ...
Divje je besno se zakrohotal,
Da se je ćulo od neba do tal :
„Kaj si domišljate modri ljudje?
Tak si tolmarite moje glase ? . . .
Kaj mene briga vse vaše gorje ! . . .
Kaj me obujiano briga dekle ! . . .
Peval sem pesem si istolako,
Kot zdaj črez mrtvo, prej živo telo ..."
Féodor Sokol.