Leto VI. Szcmbathely, 4. novembra 1917. Štev. 44. Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHAJA VSAKO NEDELO. Ceoa Novin Je na leto voakeml na njegov naslov 8 K. 8küpne V edne fare........................ 4 K. Cena Novin v Ameriko Je na leto.................12 K. Cena ednoga drefcea le doma 6 fllerev. VRE8NIK: KLEKL JOŽEF vp. pleb. v Creoaevelb, 6SERF0L1, Zalamagye. K temi se mer« poslati aarečalae I fal deplal, aaj pa v tlskaraa. Vsi naročniki tak domaii kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki moseo „Marijin List“ i na boriti leta „Kalendar Sroa Jeznševoga. “ Dűšo v mokaj. Po dnéví vsej Svecov Sv. matisérkev déa pnrgatórinmskih dtLč ohsllOáva pa pobošii voditelje dtfi od índasveta mao celi november mesec na spomín teh dűáíe dartjejc. Tak se nam vidi na prvi pegléd, kak či te ne bi prav bilo, ka ne½eskí sveteí dobijo eden den, purgatoriznake dáše pa eve vse v meseci. Da je pa proti tomi starínska návada Sv. mate-reeérkve, po šteroj vsaki déa po te-čerášsíci ešče ednok zazvonijo na kráeí, pa nas tak opomínaje, naj se spome-nértto z ptirgateriumekih dflš vsaki déa. V molítvaj dahovníkev, štere Sv. matkérkev svojim dűhovníkom prcd-píše za vse dndre leta, so čte reči: ,Dűše veraíh po smílenjí božem naj počívaje v níri*, vsaki din nájraenje sedemkrát notri. Pa ne brezí zroka. Svéteí v nebésaj so blážení, njih ne tere več nevola svetá, tam pri njih ne betega, ni zimo, ne mraza, tam ne nikše slabostí, "nikše strástí, tam ne níšde trűden, ne želen počítka, tam vsaki vsa »á, štera je samo mogoči želeli, ár so njemi vse želé spunjene. V purgateriunű je pa síremaštvo, nevola, bele g, grozno trplenje, za vrže-nost od domo vina, tam je jo6 i kiíč. Za ogenj zovémo tista trplanja, ár Sv. Pavel apoštol tűdí od ognja píée: „Kakše je koga delo, se v ognjí skuša. Koga delo oetíne, dobi nájem, koga delo pa zgerl, de kváren, on sam se Ste avelíča, liki tak, kak po egnjí.* (Kor. I. 3, 13.) Što se je samo ednok zéžgao kda v svejem živlenje on zaá, ka je v ognjí biti, pa nam celo Sv. pismo to svedoČÍ, ka je trplenje pur-gatorinmna kak ogenj, ka je ešče vékše, ka na zemlí tak trpetí človek nani ne bi mogeo, kak dűče tam trpijo, zato ka bi v tistom velkom trplenji na mesti mro. SvedoČÍ nam to Sv. pismo, kde čtimo reči hože: ,Moje je maSi*vanje (kačligaječe povrnenjc), jas pláiam vzakemí* ; sv. Aeguštín nam pa píče: „Té egenj bole boli, kak kaj štét drűgo, ka človek na zemlí trpetí mogoči. Zato je prav, ka se spemíaamo si-romákov, ki dalei ed domovíne, vőza-pretí s králestva v sužnestí jelíjo. go-vorééí s trpéčím Jokom: ,Snílüjte se imend, smílljte se zmené končí ví pri-játlí meji, ár se me téknola roka boža*, poleg toga, ka vči Sv. pismo, ka ,svéta i zveltéávna je mísee melftí za pekojne, ka se edvdžejo ed svojih grehov*, (II. ¼aik. T2, 45)7^ * ' Ka nás to košta, vsaki dén par ota-našev za pekejne, kakše delo, trdU, trplenje za njd darűvatí f Edna mísee pa je že njim na hasek, že níkakomí na odkipleaje. Či nam pa to Sv. mati-cerkev preperá6a za vsaki den, tem bole viínmo to v tem meseci šteri je na posebe!* spomín naših lűbíh pokoj-níh edločení, ka či mo ednok ni šli vu veinost, tűdí nájdeme smílenje pri zemlánaj i pri Begí, kak smo mi dnes s cele dűíe suíleni. BoJna, Naši so začaoll Napad proti Taljanakemi. 18. okt. Na sredi Fiandrskoga fronta raožen topovski boj. Pri gošči Hout-honlster, pri Braai¼ank so Nemei mo-čne preglejlvoče sovražne oddelke nazaj zbili. Pri Seisaons bitje s štükami. Pred Verdueora so badenske čete vu Franeoške jarke vdarile on del moitva, šteri je ne spadno, vn bli-2anjom bitji vlovile. Nemci se 13 letal deli streIili. Kda so Piraneozi Frankfnrt poleg Majna vu zrak! napadali, na varaš Nancy so Nemei znovič ½ombe metali. 19. okt. Na Tirolskom i Koroškom fronti je na več mestah na bitje pričlo. Ob Sedi (Isonzo) navadno delanje s štükami. . Na riandrskom na obali (obrežje) morskom velki boj s štükami. Posebno pri goiči Houthoulster, pri Pasehadeel, i med Ghelnvelt i Zondvoerde. Pri Soissens hobneči ogenj, prizve-dovalni oddelki Franeozev so napadali. Nemei so je vse pevsedi nazaj zbili. Na Cbemin de« Dames so Franeozi trikrat napadali. Memcí pišejo, da so sovvažniki 12 letal aglbili, 6 iz onih, šteri so na Ronler* ino Iaglemnnster ½omhe lfiiali. Bitje na morji med Risami i Nem-cami pri etekah Oesel, Moon. 20. ekt. JPri jezeri Ochrida se je napad Franeozov ne posreée. Na Flandrskom jo hoj topovski po-henjavo. V več mestah je samo bitje poizvedalnih če t bilo. Pri Seissens hoj topovski li dale trpi. Vkttp petegnjene topovske vno-žine s najvekšov močjov so strelale. Med Vauiaillon i Brapt Francoško strelanje Nemško predpolje na po!je vdrtin obrnelo. * 22. okt. Na Flandrskom bobneči ogenj. Med Draaibank i Poelkapelle so Franeozi i Angluši napadali. Na ravnici Ailette i pri Bvajre boj topovski je celi den i celo noč trpo. Nemei so 12 sovražnih letal i s zveze ni balon doli streIili. Napad sovražnikov na Flandrskom se je ne posrečo. Pri Weldheok i Lange-naarek so nikaj malo prostora zadobili. Nenaci so zasedli otok Dagő. Na oto-kah ösel, Moon, Dagö vu njihove roke je prišlo 20.000 vlovlenih, više 100 štftkov. 23. okt. Na gori sv. Otabrijela smo vu boji s ročnimi granata mi nazaj zbili dva sovražniva napada. Na FJandrskom je sovražnik na ju-žncm kraji gošče Houthoulster je glebáe 2. NOVINE 1917 novembra 4 prišo vu obranilno zemljo Nemeov, s proti napadami se ga nazaj vdarila Sovražaik s novinai napadami je 300 metrov glo½oki i 1200 metrov šürki prostor ne moge razpresterati. Pri Peel-kapelle so Nemei obdržali proti napa-dom Anglnšov svojo linijo vdrtin, Tak i; pri Gheluvflt Nemški branilni ogenj je poníčo mož tünka Anglušov. Velko zgttho so meli Franeozi i Angluši. Pri Seisson boj s štükami se je zno-vič začno. Velko bitje s t o j i. Franeozi so prišli do Chavignon. 24. okt. Taljanski front. Pri Flitseh, Tolmin, na Baiiškoj visokoj plaioti po velkera pripravleni! s štükami se au-strijanski, vogrski i nemški pešaki notri vdarili vu Taljanske postojaake. Na SO kilemetrov dugom fronti smo Taljane stirali iz prve linije. Več jezere možev smo zgrabili, več štftkov pero½ili. Na Flandrskom so Nemei sovražnika nazaj zbili. Franeozi so močno napadali vu dveh mestah. Med bregami Aillette i Ostel so velki beji bili. Sest dnih so Vran-cezi streljali Nemčke postojanke. Pote*i je velki tünek prišo od Franeozov, ki so prišli celo do vesi Chavignen. Memci so svoje čete nazaj vzeli, štüke vu zrak pttstili i tak se Franeozom prek-püstili. Franeozi se mežno šli Neraeom za petami, nego Nemčke rezerve so je gor zadržale. Med Braje i Aillette so Fraueosi dvakrat napadali. Njihov napad vu oguji Nemeov i vu besnem roénem bitji se je zrüío. Bitje se je vlekle notri vu kesne nož. Na Macedonskem fronti smo napad AugtCiev nazaj rrgli. Nove elfen2ive. Franeozi so napadli Nemce, prišli tri kilemetre naprej, žaplénili preei strliva, zavzeli vtrdhe Molmaison i zgrabili deeétjezero 500 Seraeev. — Mi z Nfe*ei sme pa zaéeli offeazivo preti Talijanom, naj oflslo½edimo slevenske Primerske, t štere je zemlje laien Ta-lijan vdre. V 30 kilometrev širini smo prédrli sovražue linije i zavzeli tali-janske postojanke pri Tolmim:, Bovsi i na BajnSkoj planoti. — Stopili smo prek Seče 1 — Zgra½ili sme više stepet deset jezer Talijanov i nezraČUuaio strliva zapleaaili med drügim 900 štft-ker. Celi iehedni frent talijatev sme predrli i gleheko na talijanakej ravniei plod½e sovražnika. Mir. Mir ruskcga scvjeta. Izvršilni odber dela?skega i vejačkega sveta je izvole bivšega delavkega ministra Skokeljeva. da zastapi ruske de- mokracijo v Pariži. Naročo je njemi, naj se zavzeme za sledeče pogojé: g 1. Nemška vojska naj sprazni Rusije. Poljakom, Litavcem SLetom se podeli samouprava. 2. Turskoj Armeniji naj se pedeli samouprava. 5. Pitanje Eleas Lotringe naj se reši po ljudskem gla-sovanji. (Koma do lüdje šteli slišiti). 4. Belgija se naj obnovi ino odškodüje za "njene zgübe. 5. Naj se obnovi Srbija ino Črnagora, naj se odškodüjeta. Srbija dobi prihod k Jadranskomi merji. Bo-sna i Hercegovioa naj poslaneta samo-upravni. Drügim krajinam na Balkani se podeli samouprava, dokeč se po ljüd-skom glasovanji sve odloči, kama ščejo slišiti. 7. Rumunija se vu svojih me-jah iz nova o½novi. 8. Taljanska pre-vincam v Austriji se dovoli samouprava, dokeč ne odloči 1jüdsko glasovanje. 9. Nemčiji se nazaj dajo vse njene ko-lenije. 10. Obnovi se Petzija i Grško. 11. Neutralizirajo se vse morske ožine, štere vodijo v notranja morja, kak tüdi sneški ino Panamski prekop. 12. Vse države, štere se vojsküjejo, se odpo-vejo. odškodninam. 13. Vsaka dežela je neodvisna glede na svojo trgovinsko politiko, 14. Mirevne pogoje določijc na mirovnom kongresi zastopniki, štere zvelijo zastopstva nerodov. Pegeje mo rejo potrditi; parlamenti. 15. Po mali se; razorežüje na sühom, na morji. Angluški minister Lloyd Gecrge ešče na vidi kenec hcjne. Lloyd George je gevor dužo. — Rusi se znovič vküp pebirajo. Amerika je colo pripravlena. Lüdje naj ½odejo šparavni. Bejno niti edno vero ne hodijo dale vlékli, kak se pokaže prilika na stalen mir. Te stalen mir ešíe ne vidi. — Tak čütim, da zdajšnje mirovne pogodbe bi takše bile, štere bi samo na pokaj orežja pelale, potem bi ešče Volje grozovitna ½ojna v*vdarila. Od grezo?itnosti zdajšnje bojne ki vekše ½ile tiste, štere bi. se,1 nam protile vu zraki, na vodi i na sfthem. Potom je govorie Bonar Law. — On zmago vidi pred se½em. — Či ssvražnik previdi, da njegov peležej de hljíi s tem, kem dale se tledc bcjna, — teda pride mir. Rltiji se rüii. Vojni minister Verderevskjr pravi: — Scvražnik vsíkdar glehše pride na Bosko zemlo, neje zato eveje rele ne de mcge prisiliti na Rusko, Vcjska ne razmi vcjne eilje Rusije. Seueralis Alezojev pravi: Eusija žanetne časa žive. Ne smo več mogefi ¼ejno madaljarati. Od sklenja-vanja mira visi hivštve Rusije. Podmorski čuni dokenčajo bojno. Vsaki žele mir, pa ga nisče ne more viditi. Angluš, Francoz, Taljan je ešče močen, ma 1jÜdstvo i materiio. Lehko ešče močno napada i s tem svojemi lüdstvi zmage obečava. Njim pomagajo Zdröžeae Dežele v Ameriki s peuezami. Na Nemškom so je stranke, štere so kda steč pripravne na mir brezi od-škedmine, to vse pomaga sovražniki. Skoz pišejo, da se Ruaija iuši. Pa de d6nok dale fetoji. Konec bojni teda bode, kda se Au-gluš na morji oblada. Že štiristo Iet Angluš iz vsake bojne hasek ma, huj-ška narede ednoga proti ovomi, po-godbe sklenjava i razvežüje i najbolje važae mesta sveta vu svojih rokah drži. Zdaj je njemi vu malorn podmorskom čuni sóvražoik zraso. šteri ladanje An-glušov po cejom sveti poniča, trgovin-ske ladje edno. za drügov njemi vta-plja. Vojaške ladje ne vüpajo naprej priti, — bojijo se od morskoga dna. Pogražanje ladj tak naprej ide,,da — kak E. v. W. vu ednih Nemških Novinah razlaga — naši sovražniki i neutralei 1. februara leta 1918. samo eden strti del tistoga, ka so vu leti 191d. jeli, streljali i rabili, do meli jesti, streljali i rabili. To vse znajo naši sovražniki, samo pred svojem lüdstvom vadlüvati ne vüpajo.- Angluš, že zdaj ne more notri vo-ziti vse, ka je njemi potrebno. Ka pa te bode,za štiri mesece? Vse bitje, štere Angluš na Flandr-škem hije, same edeu cilj majo, da bi Zeebrlgge s štükami dosegnoli i tak bi Nemškim podmorskim čunom ½aziš — zavarvano mesto — vkraj vzeli. Da se ryim to. ne posreči, za to se skrbi Hindenpurg. . Sl Ne mislite si na glad, na zmago, na zmago, na, effenzive, na revolucijo — piše naš pisatelj — samo kojna pod-raorska prinese tak želen mir. Dom I svet — Naši. Od naših vcjakev. Mrtev je: žaiig Marko z Hotize. Sldtže je. v 61. domo-branskom peőpelki. Namene je pajdáž Grah Jožef od Grada. Ozvmtíč Štefan, 18. dhc. z Bakevec. Namene! pajdaš, Hervat Auteu e Sakovec. — Srce Je-zUsove *nilaj se d*čan pekejniva, njih ta, žene, dc8do, stariše i ves red pa okrepi v petrpljiveeti i pe smrdi je zdrtiži vse v avejeaa prelepem králje-stft. IUajen je : Nov*k Štefan, 1S. dlec. 1 z Bakevec, zgl½e je Ieve mcge više kelena; Seree Stevai, II. dhc. z Bakevec, strelj*n v levo roko. Naznaue Eervat Anton, pajdaš. 1017. novembra 4. NOVINE S. Prcšaja VCjakov. ,Ljühi čtevci naših slovensko Novin, naznanimo vam, ka se ne ½ejimo sablje, ne puške, ne grt-nate, niti irapnela, nego štrte zimo. 6rroza nas vse obide, kda si zmislimo, ka nam je zima že tü pred dverami i mo znova 'noč i den megli biti pod sivev ne½ev. Zato vas pa prosimo vsi vojaki, molite se za nas k Der. Mariji, patroni Vogrekoga, naj nam sprosi bla-žeai mir, ka hitrej pridemo pod svoje mile strehe.* Šaruga Števan p. 48. pp. z Beltinec i pajdači. Zadlja prošnja. „V Begi verni kréie-nicje, z mežnikem se zdrüžite pri sv. sv. meti, zadnjo volo mi spuiite: molte Soga vsi zamé. Kada zdaj že v ¼ladnej zemli bo minola moja meš, k nevomi žifljenji me zbftdila bo-Žja moč. Naj si telo konec vzeme, düča pa vesalje vživa. V 39. leti idera od vas, dragi meji i se poslovim od vas. Vetni žitek ščem meti pri ne½e-skih angelaj, zato sem se ne bojalo srarti, ve bom samo en časek spala, v Go¾odi de pozvalo moje trüdno telo, zatem pa stanera na hlažeai žitek i z telo na. Z tem vttpaníeaa se poslavlao od svoje matere, literi, žela, vnl-keca, vica, vűne, od eestér Marijine sedmére radesti.“ Kohek Ana z Hotizo. Sama pokojna je to slovo napieala i nas oprosila, naj jo objavime. Dráge volje ino radi to prešnjo pesiahnoli. Pokéjna je bila zaistino križaua düia, štera je de¼ta. milost sprosila vnogim našina *eveom i rnoéeo podpirala naše čteojé. Sedem let jo je heteg k posteli priveeane držao i v teh letala*nej drago delala kak : molila, mimo trpela, dobre knjige Mela i vküp pisala dare na misijone, podpore .našega tiska, na Marijino metao drftžho, v štero zadnjo je, lehko pravimo eclo občino spravila. — Vredna je zato, da se njoj spuni za-dnja velja i mo, kak žele, Bogá dosta prosili za njeno lepo (di^o. Vrednik. Spedcjetlevečke deklins že aaš dr venskl tisk. *Prav, sréno jih pozt¾rav-ijaano i prosimo, naj z dobrovoljnim srcom spriailejo naše mala dare, Štere pošljepo na podporo našega tak veselo čtetoga, slevenskoga tiska, naj se širi Begi na čast i dššam na hasek. Pošlemo dekliae z Delnjih Sláveé té dare: Fov¾aaič Mariiika S, Réeek Reeika S, laeer Máuka 3, Pezrek Lopzáka S ker. VkOp 14, kor. — Srce Jeeneeve Vam pevrei te lepi dar i nadigni t8di drttge, pač vse Slovenske dektc, naj pedpiraje svoje meteree reč numeste ka ki na giede tá .znaetale svoje peneze. — Bog lepe pleb". Vrednik. Kak müe ta prosijo Ncvfae. „8 pe-niznastjev se e¼raeea k njim, preč. g. i jih trae lepo prosim, če ½i áteli tak milestivai biti, ka ½i mi Novine pošilali, éeravno nam let# že nakonec ide. Nej mi je prle mogoče biIo njuvo Iepo štetijé de rok dobiti. Že 34 mesecov sem v tom krononi prelevanji med sa-mirai Nemei i Madjari pa sem že tak dugo nej čte svojga miloga maternoga , jezika. Zdaj mi je pa dober Bog to srečo- dae, ka sem priče ešče edaek v svojo demovino. Dnevi moje petnajst dnevne slobo6díne se mi na kenee pe-dnvIejo, štere sem veselo preživo pri drago) matdri. Mora« nazaj v hoj. Zato Vas pa prosim, pošlite mi Novine i M. List, milo ma t em o reč. 4 kor. podpore njim pešljem na njeva i bom jihva vsigdar podpirae i širio. Njih pa naj *See Jezueove okrepi, kado nam dugo mogli do rek davati to lepo čtenjé.* Vogriniii Jožef, topničar, z Oerlinec. Kelike je eden milljarda. Približava se čas Za podpiš6vanje 7. vojnoga po-sojila. Vshka države žele čim več mi-lijardov vküp spravili, zato ka dugov ma na več neilijárdov. Prinas nikak više treseti milijardov je dezdaj duga. Ka mo si mali predstaviti, kak veliki zaesek je eden milijard, glejmo te spodo½e. Eden milijard vejakev bis bilo V 333 jezaro •33 polkah (regcanentah). Vsaki polk bi meo trijeiero ljüdi. Ta vejeka po dtiri-štiri v en réd, če bi než no dén Šla, bi se komaj edenajset le t, megla z mesti génoti; pe želesniei te bi se pelalo, bi 20 miljon vagoaev potrebü-vala na dvestojezér kilometrov dugeta tfri. *— Edna strojna pttška, štera vsake aninnto 250-krat strli, bi sedeaa i pol-iet mogla nrprenehoma hzekati, de bi štela en milijard patrencv zoetrelati. — Što eden milijard koron ma, sme vsaki den 18Ó0 keren pe trdili, pa njemi H 2740 Iet dojde té znesek brez intereša. — Če bi vseke minito, de 300 ratunali, devit i pollet bi mogli nož no dén tak šteri, komaj te ½i pve-dteli edne miljarde.. — Eden milijard vtr je 114 let.— Eden milijard keron v einókroneki½ hankah 30 jeeér, v 20 kronekih bankah pa ooernjesero naeter-centov mi. — Zdaj zhate jeli kak veliki je eden milijard. Trljé žandárje. Neki jako bcgat i splošno poštlvani drlavni čestnik se je navolo svetcke dike i se nakauo, ka stopi v samoetan jako ostro živečih trappjstov. I to je ttidi včino. Prijalelje njegevi se na nad tem jako atdivali i ešče v na »»št a a so za njim bedili, naj ga nazaj med svet aarátaje. A vas zaman. Odgevere njim je, ka pri vra-tih steklo trljé 4aidaaje, šteri ga ne p#ti|e Vi. Prijst*lje ae pravili, ka so jih ne videla. On njim pa pekaž« nad veata napieane té tri reši: Smrt! Boéba! 7tínost! — pa právi: te se meji trijd erežaiki, tavele šterih ne mercnü nazaj med svet. — Ti trijé žaedarje na vutkagu človeka paanje i vekenaj ntar*iea je, ki je v pamet ne vzeme. Dari. Na miljone so darüvaíi: Po 2 ker.: Stanko Mihal, topničar, Kustee Štefan ■ 8. Bistrici, N. z Cemilie, Saeolkovič Marija z D. Bistri«; po 1 ker.: Šömen Ana z D. Bistriee, FUžmin Bmilija s Žiikov, Hor-vat Marke z Trnja, Kiselak Mikloši žena, Banderla Síefana žela, obe z Doličov, Hanc Štefan 313. dbe., Ciglar Marijanka z Sr. Bistriee ; Kovač Stevaa topničar 3 kor.; Kolenko Ivan, sapőr 30 kor.; Ütroša Bara nabrala na G. Bistrici 3S kep. 40 fll.; Horvat J t noč z Trnja 20 kor.; Balažic Bara z Gomiiie za. odk8pljeaje zamerske dek!iee, štere de prix sv. krsli ime Bariea i šteroj de botna ona, 24 kor.; na 8r. Bistrici nabrali Sérbič Matija i Kohek Ana 31 kór. 06 fll.; Törnar Bara z T6rnišČa za odkípljeaje zamorske deklice, iíerej de kretne ime Trete, ena de njoj pa ½etra, 34 ker.; Sa¾lai Verena z Črensovce 10 ker,; z Renkovec so darüvaíi: Jerič Jožef, Magdiő Ana, dovica, vsaki 2 kor.; Sönien Ana, Toplak Stevan, Tratjck Stevan, Magdié Martin, N., vsaki 1 ker., Kóren Matjaš 3 kor. Vklp: 207 ker. 46 f. Z.toga zneska 107 ker. 46 f. edpoalano na afrikanske misijone, 100 ker. pa r,leiene v hranilnice, za „misijoB vegrekih Sleveneev*, šteri tak má zdaj 200 kor. — Najbelši pastir düšic, sam Jezuš vam pevrai vsaki iler. Vrednik. .j .. o ... v i -,¼.