raziskave in razvoj
UDK: 630*852:176.1 Fagus syh/atica L
Strokovni ~lanek (Professional Paper)
Bukev – etimologija ljudskega in znanstvenega imena
Beech – etimology of the vernacular and scientific name
avtor prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI
Izvleček/Abstract
Razlo`ena je etimologija ljudskega imena drevesnega imena v germanskih, slovanskih in romanskih jezikih ter latinskega fagus in gr{kega phçgós “hrast”. Vsi imajo skupne korenine v indoevropskem bhâ•u•g-s “bukev”. Slov. beseda bukve, angl. book in nem. Buch ne prihaja iz imena za drevesno vrsto, kot se pogosto misli, temve~ iz gotske besede boka “~rka” (abecede).
The etimology of the vernacular tree name in germanic, slavic and romanic languages as well as of the latin fagus and greek phçgós “oak” is explained. All derive from Indo-European bhâ•u•g-s. Engl. book, germ. Buch and slov. bukve is akin to Goth boka “letter” (of the alphabet) and not of known relation to beech, as is often assumed.
Klju~ne besede: bukev, bukve, etimologija
Keywords: beech, book, etimology
		SS??
b^ '		
■""ji1:	(V.	
S	*■■$&&	
r.d	:i.fvnkJm'li	
-wW		ft%Š;^
		^*p'
Težko bi našli drevesno ime z zanimivejšo etimologijo. Presenetljivo je, da ime za “bukev” v slovanskih in germanskih jezikih (in madžarskem) zveni zelo podobno: hrvaško in srbsko bUkva, rusko búk, češko, slovaško in poljsko buk, nemško Buche, angleško beech, švedsko bok , nizozemsko beuk, madžarsko biikk. Če se pri slovanskih jezikih pomaknemo nazaj v 9. stol, v zdaj izumrlo staro cerkveno, naletimo na izraz buky. (Vzhodna ortodoksna /pravoslavna/ cerkev staro cerkveno slovanščino še vedno uporablja kot liturgični jezik). V prav tako izumrlih jezikih: v srednji
visoki nemščini (nem. mittelhochdeutsch, 12. - 15. stol.) so bukev imenovali buoche, v stari visoki nemščini (nem. althochdeutsch, 9. - 12. stol.) buohha, v stari angleščini (7. stol.) bde (b?ce) in v še starodavnejši stari nordijščini (angl. Old Norse) bók . V protogermanščini, tj. v nezabe-leženem jezikovnem predniku, iz katerega so nastali zahodni, severni in zahodni germanski jeziki, je bila “bukev” domnevno bok(i)on. Korenine “bukve” segajo v indoevropski (zastarelo: indegermanski) bhägos oz. bhag(s) ali .bhâ/u/g-s. Odtod naj bi izviral tudi grški phâgós “jedilni hrast” in latinski fagus “bukev” (prim. npr. Collins 1995, Duden 1989, Hoad 1996, Skeat 1995, Wahrig 1974). Tu se nakazuje podobnost z gr. fageín (öäDDef) “jesti”. Glede “preskoka” z “bukve” na “jedilni hrast” je treba pojasniti, da so nekoč z “bukvijo” poimenovali tudi druge drevesne vrste, tako tudi grške hraste. Res pa je tudi, da so nekoč jedli nežno pomladansko bukovo listje in žir. V letih stiske so iz bukove skorje mleli moko in iz žira pripravljali olje ter pražili kavni nadomestek. Italijanski izraz faggio sledi latinskemu imenu, medtem, ko sta španski haya in francoski hOtre izvedena iz starofrankovskega heester
Les 53(2001) 7-

raziskave in razvoj
“mlado bukovo stebelce”. Nem{ko Heister pomeni “mlado listnato drevesce iz drevesnice” ali kar “bukev”. Glede latinskega vrstnega imena sil-vatica ni te`av. Lat. silva pomeni “gozd” in lat. silvatica , “gozdna”. @al se je uveljavila napa~na pisava z ipsilonom sylvatica!
(Wahrig 1974) ali {e verjetneje na skorjo (Collins 1995). Ti razlagi se zdita manj verjetni.
Zveza med bukvijo kot drevesno vrsto in bukvami v pomenu “knjiga”, je nekoliko bolj zamotana in nejasna. Čeprav je Guttenberg sprva res izdeloval črke iz bukovine, tiči morda zveza drugje in vodi k nem. Buchstaben “črke”, srednjevisokonemško buoch-stap, starovisokonemško buohstap, nizozemsko boekstaaf, staroangleško böcstnf m švedsko bokstav , kar je prvotno pomenilo “palico z (runskimi) znaki. Šele kasneje so izraz povezali z “bukvijo” (nem. “Buche”) in ga razumeli kot “palico iz bukovega lesa (nem. “Stab als Buchenholz”)! Sred-njevisokonemški buoch in staroviso-konemški buoh izvirata iz gotskega bökös “pisanje, knjiga” (množina od bôka “črka”) in nato - domnevno po zgledu lat. Mera “črka” oz. vse kar je napisano (prim literatura). Odtod nemški Buch, angleški book, nizozemski boek , švedski bok, danski beuke, naše bukve in njene izvedenke bukvarnica ali bukvišče v pomenu “knjižnica” ter bukle, kot študenti radi imenujejo nadležne debele knjige. (prim. Duden 1989, Random-house 1993, Snoj 1997). Nekateri menijo, da je zveza bolj preprosta: nekoč naj bi pisali na lesene deščice
Literatura
1.    Crystal, D. 1999. The Penguin dictionary of language, 2. izd. Penguin Books, London.
2.   Duden Herkunftswörterbuch 1989. Bibliographisches Institut & F.A. Brockhaus AG, Mannheim.
3.   Hoad, T.H. (izd.) 1996. English etymology. Oxford University Press, Oxford, New York.
4.   Laudert, D. 1998. Mythos Baum. BLV, München, itd.
5.   Livingston, A.D. in H. Livingston 1996. Guide to edible plants and animals. Wordsworth Reference.
6.   Randhouse Unabridged Dictionary 1993, 2. izd.
7 . Skeat, W.W. 1995. The concise dictionary of english etymology. Wordsworth Reference.
8.   Snoj, M. 1997. Slovenski etimolo{ki slovar. Zalo`ba Mladinska knjiga, Ljubljana
9.   Währig, G. 1974. Deutsches Wörterbuch. Bertelsmann Lexikon-Verlag.

ijaLeS 53(2001) 7-8