Leto XLVII. - Štev. 22 (2343) - Četrtek, 1. junija 1995 - Posamezna številka 1400 lir dlas Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Pubblicita inferiore 50% Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 Poduredništvo: 34133 Trieste - Trst - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307 - Poštni t/rn 10647493 Zadruga Goriška Mohorjeva TAXE PERQUE GORIZIA TASSA RISCOSSA ITALY NAS UVODNIK Auschwitz - kje je bil Bog? Zgodba brez konca Damjan Hlede Na pravkar zaključenem filmskem festivalu v Cannesu je zlato palmo za najboljši film prejel Underground(Podzemlje) Emira Kusturice, mednarodno priznanega režiserja, ki zmaga povsod, kjerkoli se predstavi s svojim filmom. Emir Kustu-rica je bosanski musliman, rojen v Sarajevu, zaljubljen v Beograd, mesto, »od vedno odprto vplivom najrazličnejših kultur« (Kustu-rica), žalosten zaradi boleče izgube: Jugoslavije. Simbol protislovij. V Sarajevu pravijo o njem: »Za nas ni več živ.« Drugo najvišjo nagrado je prejel še en film o tragediji v bivši Jugoslaviji: Odiseje v pogled grškega režiserja Thea Angelopoulosa. Pred manj kot letom dni je na beneškem filmskem festivalu zmagal film makedonskega režiserja Milka Mančevskega z naslovom Pred dežjem, ki govori prav tako o vojni tragediji na balkanskem polotoku. Filmi, zgodbe, podobe, razmišljanja, poglobitve. Iz njih utripa ranjeno srce potlačenih ljudstev. V BiH še vedno neusmiljeno divja boj. Boj za pridobitev ozemlja, boj za uresničitev tisočletnih veledržavniških mitov, boj za samoodločbo narodov, ki se uresničuje s smrtjo in pogrebom najosnovnejšega človeškega dostojanstva. Pesek v oči hinavski paradigmi evropskega in svetovnega napredka. Pesek v oči Mednarodni skupnosti, ki danes pokleka pred Jeltsinom, kije s krvjo zatrl samoodločbo čečenskega ljudstva, da bi bil posrednik miru v BiH. Film absurda? Ne, le absurdna podoba resničnega in tragičnega ponižanja človeške duše, ki spira svoje grehe s podeljevanjem nagrad... Res je, da bosta s to zmago nagrajena filma krožila po vseh kinodvoranah in tako postala dostopna širši publiki, toda kaj, ko svetovna politika ter informativni mediji (tisti, ki imajo dejansko moč, da bi lahko kaj ukrenili) ne pridejo nekaterim filmskim umetnikom niti do kolen? Dejstvo je namreč, da se 20. stoletje končuje prav tam, kjer se je začelo: v Sarajevu, v tragični apokalipsi narodov, religij in idej. Tako pripoveduje režiser Angelopoulos: »Neki prijatelj, francoski časnikar, mi je nekega dne orisal vznemirljivo sceno. Ko je hodil po sarajevskih ulicah, seje približal javnemu stranišču in zagledal človeka, ki si je v tem prostoru naredil znamenje križa. Ustavil se je za trenutek in videl nekoga drugega, ki se je zaznamoval s pravoslavnim obrednim znakom. Potem je prišel še musliman in tam razgrnil preprogo za molitev. Tisto stranišče, ki ga je dal zgraditi Tito, je bilo v 12. stoletju pravoslavno svetišče, kasneje je bila na istem prostoru mošeja in nazadnje, pred komunizmom, še katoliška cerkev. Balkanski problem je zakopan v zgodovini, v temeljih, ki so bili zakriti. Ne bodo ga rešile ne plave čelade ne embargi.« V bistvu gre za zgodbo, ki se tragično nadaljuje vse od Kajnovega bratomornega zločina, katerega korenine segajo do Adamovega izvirnega greha, ki je zaznamoval človeški rod. In čeprav verjamemo, da je tudi ta balkanska zgodba že odeta v skrivnost pasijona in Velike noči, ji s človeškimi očmi in močmi ne moremo videti konca... Referendumi - sredstvo demokracije Institucija referenduma je velika pridobitev za demokratizacijo javnega življenja, ker je najenostavnejši način, da se večina otrese nepotrebnega ali celo krivičnega zakona ali da uvede novega, boljšega. To sicer ne posvečuje sredstva, saj bi večina lahko jutri uvedla tudi evtanazijo, kakor je že razporoko in splav. Kljub tem pomislekom je referendum eno izmed jamstev za To je pogosto vprašanje vsakega vernega, še bolj pa manj vernega človeka. Lahko bi našteli še druge neštete hude primere, ki preizkušajo človekovo vero. Če Bog obstaja, 'zakaj dovoljuje nekatere nesreče? Zakaj lahko umre mlada mati in zapusti majhne otroke? Zakaj potresi, zakaj Bosna, zakaj Afrika, zakaj Južna Amerika, zakaj atomska bomba? Zakaj so eni tako bogati, drugi pa umirajo od lakote, med temi celo nedolžni otroci? Zakaj in zakaj?! Vrnimo se k prvemu vprašanju: Auschwitz - kje je bil Bog? Odgovor lahko najdemo v resnični zgodbi Nobelovega nagrajenca Elije Wie-sela. Tudi on je pretrpel pekel lage-rja. V prvi knjigi z naslovom Noč, v kateri obravnava življenje v koncentracijskem taborišču, omenja tri vislice; pred temi so se ustavljali nekateri jetniki, med njimi tudi on. Visela so trupla, med njimi tudi mladenič, ki je bil še živ. Eden izmed prisotnih je izdihnil na glas: »Kje pa je tukaj Bog?« Tako sije odgovoril Wiesel: »Glej, tam visi; na tistih vislicah visi!« Nekaj podobnega j e odgovoril don Zeno Salatini, oče Nomadelfie, republike mladostnikov. V nekem groznem bombardiranju med vojno je nekdo zakričal: »Kje je Bog?« Salatini je odgovoril: »Poglejte te hribe in travnike; ustvaril jih je Bog. Bombardirajo pa ljudje.« To pomeni: Bog »trpi« v človeškem trpljenju. Dokler je s trpljenjem prizadet tudi človek, je z njim prizadet tudi Bog. Zbrišimo v sebi podobo triumfa-lističnega ali gospodujočega Boga! Sprejmimo ga kot osebo, ki v notranjosti človeškega trpljenja nadaljuje svojo pot v zgodovini; obenem nas osvobaja in nam pomaga. m demokracijo, vendar pa ne sme nedomestiti parlamenta, ker bi tako uvajal mitingaški sistem odločanja. Referendum zato ne sme postati razvada ali sredstvo pritiska, ne sme se prepogosto ponavljati, biti mora konkreten in tudi splošno koristen. V nasprotnem primeru zgreši večino ciljev, zaradi katerih je bil zamišljen. Da bodo pristojni or- gani morali ukrepati, priča že dejstvo, da je Pannella, nekronani kralj referendumov, začel zbirati podpise za 18 novih referendumov. Letošnji referendumi ne zadovoljujejo, saj le nekateri odgovarjajo omenjenim pogojem. Le dva ali trjie imajo tudi politčen pomen, za večino ostalih je skoro popolnoma vseeno, kako se bomo 11. junija odločali. (dalje na 3. strani) Binkošti Danes so binkošti! Praznik, ko je prav, da se zavemo, kakšen velik pomen ima ta dan za vse vernike. To je praznik nas vseh, ker je naš skupni rojstni dan. Radi se spominjamo osebnega rojstnega dneva, praznujmo pa tudi ta praznični dan, ker daje vsemu vernemu človeškemu občestvu pojem povezanosti, skupnosti. S prihodom Sv. Duha na apostole v prostorih zadnje večerje, ko je bila prisotna tudi Marija, se začenja življenje vidne Cerkve v svetu. Na ta dan je Duh sprejel v svojo last apostole, jih napravil sposobne za njihovo poslanstvo, jim dal moč in pogum, predvsem razumevanje Kristusove skrivnosti, njegove osebe, njegovega življenja in vstajenja. Isto sposobnost daje danes Sveti Duh današnjim apostolom: papežu, škofom, duhovnikom, vernikom. Vidni ognjeni jeziki nad apostoli so jeziki vseh narodov, prek katerih se širi božja beseda v svetu. Prav nasprotno kot v času babilonskega stolpa. Sedaj različni narodi dobivajo enotnost v Kristusovem imenu, v skupnosti ene Cerkve, ki deli zakramente, oznanja, kliče slehernega človeka. Binkošti nas spominjajo, da Duh vsak dan vodi in oživlja slehernega izmed nas. Prejeli smo ga pri krstu. Sveti Duh je predvsem vodilo našega življenja; naša dolžnost je, da se prepustimo niegovem vodstvu. To je obenem naša sreča in naša moč! S tem dobiva naše življenje svoj smisel in svojo polnost. Darovi so sicer drugačni, sadovi pa so isti... V'tem našim bralcem, sestram in bratom v veri, voščimo, da bi v tem duhu vztrajali! Bodimo hvaležni Bogu za ta veliki dar. Čuvajmo ga! g.s. Če pa bi ne bil drugačen od nas, neskončno različen in z neskončno drugačno logiko, kakor je človeška, kako bi bil Bog? Bog je prisoten v trpljenju. ■ Janez pravi, da se Bog razodeva v križu. Če vem, daje Bog trpljenje sprejel, potem se ga ne bojim več. Ob nemočnem človeku hodi v zgodovini, dovoljuje zmoto in spoštuje človeško trpljenje. Zlo, ki nas obdaja, ne more biti za nas ovira, ko vemo, da Bog »trpi« v vsakem človeku. Božja »nemoč« je njegova moč. Kadar se nam zdi, da poznamo Boga, tedaj se zavemo, da ostaja neznan. Priznajmo mu njegovo svobodo, ki vlada ne z močjo, kakorjo ima človeški vladar, temveč v moči svoje »nemoči«! Največje in najvišje Kristusovo razodetje je v križu. Sv. Pavel piše celo o nespameti in pohujšanju križa. To so paradoksi! Pascal je zapisal, da bo Kristus v agoniji do konca sveta. Ali sprejemamo Boga tako, kakor On hoče, da bi ga sprejeli? Kadar govorimo o Bogu, jecljamo; zato veljajo Barthove besede: »Molimo, da bi Bog govoril tam, kjer se govori o njem!« Boga preveč zapiramo v svoje sheme. Če si želimo resničnega odgovora na težko vprašanje, smo pred to izbiro: ali kristjani sprejmemo Boga, kot popolnoma drugačnega od nas, ki uhaja iz shem zemeljske oblasti in potrošniške logike, ali bomo sledili prevladujoči sekularizaciji s pojmovanjem neživega Boga, enostavnega proizvoda neke filozofske misli. Tudi v trpljenju Bog ostaja ljubezen! Dušan Jakomin Sadovi Svetega Duha Iz spominov g. Mirka Zorna Boga ne vidimo, kljub temu verujemo vanj. Naša vera v Boga se opira na znamenja njegove prisotnosti, na njegove sadove. Ta znamenja in ti sadovi nam ne povedo o njem samo tega, da Bog je, ampak tudi, kakšen je in da je Bog dober. Kot lahko spoznamo človeka po njegovih sadovih, tako tudi Boga. Ker je Duh božja oseba, velja isto tudi za njega. V mislih imam takega človeka, ki gre v službi Boga od dobrega k boljšemu, torej tistega, ki vedno bolj napreduje v duhovnem življenju. Kadar tak človek izpolnjuje božjo voljo, dela dobro, čuti v sebi velik notranji mir. Ta mir je sad Svetega Duha in je za človeka potrditev, znamenje, da je na pra- vi poti. Kadar tak človek ne služi Bogu, čutinemir, kar je znamenje, da ga Bog ne potrjuje, ne podpira v tistem dejanju. Če je nemir sad SvetegaDuha, bo jasno vedel, zakaj je nemiren. Nemiren je npr. lahko, ker je o nekom slabo govoril, ker je nekoga užalil, ker je prehitro in nevarno vozil ipd. Nemir, ki je sad Svetega Duha, se razlikuje od vznemirjenja, ki nima jasnega vzroka in je ovira v duhovnem življenju. Kadar je človek v preizkušnji, mu Sveti Duh daje pogum, lajša in odpravlja ovire na njegovi poti. Pravi mu npr. takole: »Kar pogumno naprej! Boš videl, da bo šlo. Stanje, v katerem si se znašel, ni lahko, toda to je samo del poti, ki jo boš prej ali slej prehodil. Se vedno se je našla rešitev in se bo tudi tokrat. Za dežjem posije vedno sonce.« Apostol Pavel pravi: »Upanje pa ne osramoti, ker je božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.« Jezus je govoril, da bo poslal Tolažnika, torej tistega, ki tolaži, ki daje upanje. Če je človek odprt, poslušen Svetemu Duhu, se to vidi tudi navzven, na njegovem obrazu. Lep je, spokojen. Res, lepo je srečati takega človeka. Ali se vam je že kdaj zgodilo, da bi ob srečanju s tako osebo bolj zahrepeneli po Bogu, po prijateljstvu z nijm? Ivan Hočevar Jubilej v letu 2000 Cerkev je predvsem po zaslugi Janeza Pavla II. že stopila v sijaj svetega leta 2000. Namen tega jubileja je oživljanje zavesti o vrednosti in pomenu, ki ga božje ljudstvo dobiva v človeški zgodovini. Papež nas vabi, naj odkrijemo navdušenje prvih verskih skupnosti, ki so prejele evangeljsko sporočilo. Od 16. marca je že na delu osrednji odbor, ki mu predseduje kard. Etchegaray. Prav je, da takoj povemo, da bo vsa stvar imela velik odmev, če bo prišlo do tesnih stikov in sodelovanja med tem odborom in krajevnimi cerkvami po svetu. Naloga odbora je, da temeljito pripravi teren za veliko srečanje od koncu stoletja. Posebne komisije bodo proučile vsak dogodek v zvezi z jubilejem iz teološkega, zgodovinskega, liturgičnega, pastoralnega, kulturnega, socialnega in ekumenskega vidika. Ta jubilej presega vse prejšnje, saj bo zaobjel vse krajevne cerkve na zahodu in vzhodu, od Rima do Jeruzalema. Pomenil bo vrnitev k izviru odrešenja, novi prehod Rdečega morja. Tako je zatrdil kard. Etchegaray. Vernike čaka posebno leto milosti in duhovnih sadov. Rim pričakuje za to priložnost nad 30 milijonov romarjev. Alije prestolnica pripravljena na tolikšen obisk? Kristjani želimo biti pripravljeni na epohalni verski dogodek. O pripravah na to izredno proslavljanje bomo še poročali. Na prepihu časa Pri založbi DRUŽINA smo izdali knjigo časopisnih komentarjev, pravih kratkih esejev, ki jih je pisatelj Alojz Rebula pisal za katoliški tednik Družino štiri leta, od začetka 1991 do konca 1994. Knj igi, v kateri so kronološko zbrani vsi članki, smo dali naslov Na prepihu časa. Knjiga je izjemno zanimiv dokument preteklih prelomnih let. Rebula s preroško vnemo v luči vere in ljubezni do slovenskega naroda in njegove kulture spodbuja k iskanju pravilnih in trajnejših odgovorov za nako-pičene težave, hkrati pa odločno kritizira nepravilnosti in poceni rešitve. Vljudno Vas vabimo na predstavitev Rebulove knjige, ki bo v petek, 2. junija, ob 11.30 v prostorih na Teološki fakulteti, Poljanska 4 v Ljubljani. Janez Gril Binkoštna nedelja »Da bi nas razsvetlil in nam dal svoje darove« Silvester Čuk Iz svojih otroških let se spominjam, kako je naš oče ob koncu rožnega venca, ki smo ga molili skupaj vsak večer, dodajal več očenašev z raznimi prošnjami. Eden prvih takih očenašev je bil »v čast Troštarju / Tolažniku / Svetemu Duhu, da bi nas razsvetlil in nam dal svoje darove.« Svetega Duha, ki so ga apostoli prejeli na binkoštni praznik, smo mi prejeli že pri krstu. Polnost Svetega Duha in njegovih sedmero darov pa prejmemo pri sveti birmi. Med podeljevanjem tega zakramenta krščanske zrelosti škof z iztegnjenimi rokami moli nad birmanci: »Gospod Bog, pošlji jim Svetega Duha Tolažnika; podeli jim duha modrosti in umnosti, duha sveta in moči, duha vednosti in pobožnosti; napolni jih z duhom božjega strahu!« V tej molitivi je naštetih vseh sedem darov Svetega Duha, ki jih kristjan potrebuje, da more zvesto opravljati svoj življenjski poklic. Darovi Svetega Duha ne smejo biti zakopan zaklad, temveč bogastvo, ki nam pomaga pravilno oblikovati naše življenje. Štirje darovi Svetega Duha krepijo bolj našo pamet: to so dar modrosti, umnosti, sveta in vednosti. Modrost življenja je v tem, do se po glasu svoje vesti, ki je glas Boga v srcu slehernega človeka, ustvarjenega po božji podobi, odločamo za dobro. Umnost pomeni umevanje-razumevanje božjih resnic in pravil; vednost pomeni napredovanje, rast v tem spoznavanju; dar sveta pa je potreben predvsem odraslim, da znajo svetovati tistim, ki sami ne najdejo prave poti. Dobro vemo, da v nekem pomenu svetujemo ali svetimo drug drugemo vsi od kraja, če živimo iz moči darov Svetega Duha: življenjsko povezani z Bogom. Zadnji trije darovi - moči, pobožnosti, strahu božjega - se nanašajo bolj na voljo: pomagajo nam v vztrajnosti, ki je zelo potrebna lastnost v odnosu do Boga in do ljudi - dejansko je isto kot zvestoba. Dar moči nas krepi, da moremo premagati vse slabo in hudo, kije v nas in okoli nas; dar pobožnosti nam ohranja otroško zaupno srce in pripomore, da je naša pobožnost življenjska: se ne »posuši« na cerkvenem pragu, temveč napaja vsa naša drobna dejanja. Strah božji je spoštljivost pred Bogom in ne trepetanje pred njim, saj je Bog vendar naš prijatelj! Sveti Duh je predvsem Duh ljubezni. Ljubezen preganja strah, piše apostol Janez. Ljubezen vliva človeku pogum in moč. Ljubezen človeka povsem spremeni. Poglejmo apostole na prve binkošti: prej so bili boječi, da so se zbirali samo za zaprtimi vrati, potem ya so šli ven in pogumno oznanjali, da je ta Jezus, ki so ga Judje umorili, vstal in je pravi mesija. Če imamo v svojem srcu ljubezen, ki je sad Duha, potem nam nobena stvar ni pretežka. Kako velike žrtve sprejemajo nase naše matere, ker ljubijo svoje otroke! Če se bomo dali voditi božjemu Duhu, bomo sposobni »velikih« drobnih dejanj dobrote in ljubezni. Na vseh službenih mestih je imel g. Zorn težave s tedanjimi fašističnimi oblastmi; tako opisuje v spominih na težka leta, ki so izšli v koledarju GMD leta 1979. V Cerknem je moral maševati za italijanske uradnike in druge. Sprva je to opravljal brez pomislekov; ker pa je število teh vernikov kmalu upadlo na minimum, je to mašo opustil, kot so takrat zahtevali liturgični predpisi za binirane maše. Ker je opustil mašo, se je za zmeraj zameril fašistični oblasti. Ko je prišel na Gorenje polje, je naletel na še hujše nasprotovanje. Hoteli so, da bi šel učit otroke verouk v šolo, seveda v italijanščini. Ponujali so mu učiteljsko plačo, toda odklonil je in raje učil verouk tudi italijanske otroke v zakristiji. Zaradi tega ni dobil »placeta«, t.j. privoljenja od prefekture kot vikar, s tem tudi ni imel pravice do župnijske plače. Tri leta je tako živel le od dobrote vernikov. V Breginju je imel težave zaradi procesij, ko je bilo prepovedano slovensko petje izven cerkvenih prostorov. Pa se je zgodilo, da so pri procesiji k .vv. Marjeti ljudje peli slovenske pesmi, on sam pa je zunaj cerkve pridigal po slovensko. Zatožili so ga na kvesturi in se je moral zagovarjati. Tudi ob drugih priložnostih je moral na zagovor. Toda vedno se je izmazal tudi po zaslugi dr. Janka Kralja, ki mu je znal svetovati, kako naj se zagovarja. Vedno in povsod je učil otroke verouk v slovenskem jeziku kot vsi ostali duhovniki tistega časa. Pri verouku so tedaj učili otroke moliti, peti in tudi pisati po slovensko. Zato končuje svoje spomine: »Ko bi bili fašisti vedeli, kaj vse smo slovenski duhovniki na Primorskem naredili in pretrpeli v obrambo ljubljenega jezika, bi bili vse drugače postopali z nami.« Partija je po zmagi svoje revolucije seveda vse to vrgla za hrbet in številne primorske duhovnike zaprla kot fašiste in agente Vatikana. Toda celotna resnica le prihaja na dan. In resnica bo zmagala nad polresnicami. K. Humar Zlatomašnik Vinko Žakelj Med letošnjimi zlatomašniki je tudi Vinko Žakelj, izseljenski duhovnik v Belgiji. Na Goriškem ga poznamo, ker je veliko poletnih počitnic preživel kot duhovnik v skrbi Marijinega svetišča na Sv. Višarjah. Na to božjo pot seje navezal z vsem srcem in zasnoval misel, naj bi Sv. Višarje postale božja pot za vso Združeno Evropo. Poleg tega je s svojim fotografskim aparatom ujel številne značilne prizore s tega planinskega sveta. Zelo rad se je tudi ustavljal v Zavodu sv. Družine v Gorici. Ta mašniški jubilant je povezan z goriškimi Slovenci tudi zato, ker so razne pevske skupine gostovale pri njem v Belgiji oz. med slovenskimi rojaki v tej deželi. Gostovanje so vrnili in nastopili v KD leta 1982. Do teh izmenjav je prišlo, ker g. Žakelj ne skrbi samo za dušni blagor slovenskih izseljencev, temveč tudi za njih kulturno življenje v okviru društva A.M. Slomšek in pevskega zbora. G. jubilant je doma iz Šentjošta Nova enciklika Ut unum sint V torek, 30. maja, je Vatikan predstavil dvanajsto encikliko papeža Janeza Pavla II. Ut unum sint (Da bi bili eno). Govori o dialogu med cerkvami, ki naj pripelje do edinosti, do ene Kristusove Cerkve. Gre za še eno gesto velike odprtosti, odpuščanja, ki edino lahko odpravi ločenosti; lete so namreč pravi škandal. Papež vabi vse, da bi pozabili na preteklost in skupno gledali proti prihodnosti, da bi bili vsi eno. Edinost cerkva je sploh glavni cilj, ki si ga je zastavil sveti oče v pričakovanju jubileja leta 2000. nad Horjulom, kjer se je rodil leta 1918. Bogoslovje je končal v Ljubljani in bi tam moral biti posvečen vmašnika.Toda prve dni maja 1945 se je z drugimi bogoslovci in ljudstvom umaknil na Koroško. Posvečenje bil v Krki na Koroškem 19. maja 1945. Kot izseljenski duhovnik je prišel v Belgijo leta 1974 in tam ostal do danes v mestu Eis-den. Zlatomašniški jubilej je slovesno obhajal 30. aprila v mestu Maas-mecheln. Somaševali so apostolski nuncij Giovanni Moretti in številni izseljenski duhovniki. V cerkvi je govoril prelat Nace Čretnik iz Pariza. Pela sta pevska zbora Zvon in Slomšek. Čestitke je poslal škof Metod Pirih, maše sta se udeležila tudi slovenska diplomatska predstavnika v Bruslju Jaša Zlobec in dr. Boris Cizelj. Popoldne so rojaki pripravili zlatomašniku bogat kulturni program. Gospodu zlatomašniku čestitamo in voščimo tudi rojaki naše dežele. Naj ga svetovišarska Marija ohrani še dolgo let! Slovesnost v Benečiji V nedeljo, 28. maja, popoldne je bila v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Ažli zahodna liturgija v bizantinsko-slovanskem obredu. Somaševala sta g. Jože Markuža in g. Angel Kosmač, sodeloval jc (udi domačin diakon g. Paskval Zuanella. Pi i slovesnem bogoslužju je pel ekumenski zbor iz Gorice pod vodstvom g. Zdravka Klanjščka. Župnijsko cerkev so napolnili predvsem italijanski verniki in zbrano sledili cerkvenemu obredu. Ob koncu so izrazili zahvalo za lepo bogoslužje, še posebej so pohvalili ubrano petje v starocerkvenem slovanskem jeziku. Zahvala gre pobudnikom Beneški galeriji, Svetu slovenskih oranizacij in Vzhodnemu domu iz Domja pri Trstu. Sestra Rosa je sedma redovnica (šesta Italijanka), ki jo je v Zairu strl virus Ebola. To ni smrt, ampak darovanje življenja! Pogled v Slovenijo Politično dogajanje v Italiji l ijaififfiSlSiiSHH l =isu««X ®»*.*■$•,&SŽ bili vloženi v letu 1994. Iz podatkov vidimo, da je 82,3% vseh davkoplačevalcev dalo svoj prispevek katoliški Cerkvi. 14.7% se jih je odločilo dati prispevek italijanski državi, ostali trije odstotki pa so šli drugim verskim skupnostim. Vseh ljudi, ki so se podpisali na davčni obrazec, je 55%. Ta podatek dokazuje, da se je obrazec in način podpiranja Cerkve že udomačil pri davkoplačevalcih; vseeno pa govori tudi o tem, da bi se lahko še več ljudi odločilo za to obliko financiranja Cerkve, posebno po župnijah. Podpisati na obrazcu 740, da se osem od tisoč daruje Cerkvi, je namreč tudi dejanje, ki pomeni doslednost v veri; poleg tega pa je tako dejanje tudi znamenje velike in neposredne demokracije. Morcla je dobro, če pogledamo, kam gre denar, ki ga davkoplačevalci s prispevkom osem od tisoč dajo Cerkvi. Poglejmo si podrobno! Humanitarni in karitativni posegi. V zadnjih petih letih je Cerkev v Italiji razdelila v ta namen 646,7 milijarde lir, nekaj tega denarja je bilo namenjenega tudi t.i. tretjemu svetu. V naši državi je Cerkev pomagata predvsem organizaciji Karitas, raznim skupnostim za potrebne, revne, narkomane. V tn jem svetu pa je denar služit za financiranje 1163 projektov razvoja, in to na področju zdravstva, šolstva, boja proti Zahvala odbora Slovenske Evrosole Člani organizacijskega odbora slovesnega praznovanja 50. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji - SLOVENSKE EVROSOLE '95, zbrani na seji dne 23. maja 1995 v prostorih srednje šole F. Levstika na Proseku, se želijo zahvaliti vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k uspehu tega velikega praznika. Morda se šele danes zavedamo pravega pomena in razsežnosti, ki jih je ta poduba imela ne le za slovensko šolo, marveč za vso skupnost in celo deželo. Duh medsebojne povezanosti, spoštovanja različnega, duh evropskega sožitja je v štirih dneh praznovanja preplavil naša mesta in vasi, naše ulice, domove, šole in dvorane, ter pušča za seboj trajno sled. Zaradi vsega tega se zahvaljujemo vsem predstavnikom oblasti to- stran in onstran meje, ki so nam omogočili praznovanje; vsem organizacijam, podjetjem, bančnim in drugim ustanovam ter posameznikom, ki so nam s svojimi prispevki priskočili na pomoč; vsem šolnikom, učencem in staršem, ki so pripomogli k dobremu počutju naših gostov iz Evrope; vodičem, ki so jih štiri dni požrtvovalno spremljali; Zvezi slovenskih kulturnih društev, Zvezi slovenskih športnih društev v Italiji ter skavtom in tabornikom, ki so uspešno sodelovali pri izpeljavi pobude; vsem športnim in kulturnim društvom, ki so gostom omogočili, da so bolje spoznali našo stvarnost; in nenazadnje vsem tistim, ki so v drugi vrsti neopazno in v tišini spremljali naše delo. Vsem naj gre naša topla zahvala. Kdaj se bodo nadaljevali pogovori o Narodnem svetu? Bolhe v operi v goriškem Kulturnem domu Razposajena, gibčna bolha Sko- reografijo pa Luciano Pasini. Za- kica je priskakljala tudi v goriški Kulturni dom. V četrtek, 25. maja, je v dopoldanskih urah v družbi svojih veselih sostanovalcev komarja Žužnika, pajka Mrežnika in stonoge Drdre prisrčno zabavala osnovnošolske otroke z Goriškega. Naši šolarčki so pozorno sledili pestremu dogajanju na odru, se smejali vsem avtorjevim domislicam in simpatični druščini. Bolha Skokica je vneta obiskovalka opere in ker je njena naj ljubša pevka zbolela in imela hud kašelj, je bila zelo žalostna. Tudi sama je začela kašljati. Da bi jo nekoliko razveselili, so si njeni prijatelji domislili predstavo Bolha v ušesu. Prijetna zgodbica Bolhe v operi ali v italijanskem izvirniku Anche le pulci hanno la tosse je odrska priredba pravljice znanega tržaškega pisatelja, po rodu Istrana, Fulvia Tomizze. Igra je slovenska inačica dela, ki je nastalo v sodelovanju med Slovenskim stalnim gledališčem in italijanskim La Contrada. Delo je poslovenil Marko Kravos; za pisano, funkcionalno sceno je poskrbel Marjan Kravos, za kostume Fabio Bergamo, za ko- bavno glasbo si je zamislil Carlo Moser, pri tem mu je pomagal Aleksander Rojc. Italijansko in seveda tudi slovensko inačico je zrežiral mladi tržaški režiser Boris Kobal. Z živahnimi prizori in hitrim tempom igre je popolnoma osvojil otroška srca. Takoj so se malčkom priljubile zabavne »živalice« s človeškimi vrlinami in napakami. Skokica-Sara Balde, Zužnik-Franko Korošec, Mrežnik-Stojan Colja in Drdra-Aleš Kolar so bili zelo posrečeni oblikovalci predstave, ki so jo otroci pozdravili z navdušenim ploskanjem. Goriški malčki pa niso bili samo gledalci; isti dan so nekateri, ki so gojenci glasbene šole Emil Komel, nastopili z glasbeno točko. Prisostvovali so tudi odprtju razstave likovnih izdelkov na temo Otroci odraslim, ki jo je omogočilo sodelovanje podjetja Petrol in Goriškega didaktičnega ravnateljstva, pokrovitelja pa sta bila Zavod za šolstvo Republike Slovenije in Mednarodni grafični likovni center iz Ljubljane. Iva Koršič Če ga odžagamo, opazimo, da ima tudi drevo svoje srce. Po seriji srečanj in pogovorov, ki so stekli v lanski jeseni okoli predloga ustanovitve t.i. Narodnega sveta Slovencev v Italiji (kot ga nekateri imenujejo), oz. nove oblike skupnega predstavništva naše manjšine, vlada danes zatišje. Dosežen je bil majhen napredek, to se pravi ustanovitev začasnega predstavništva, ki se je nekajkrat srečalo tako s slovenskimi kot z italijanskimi oblastmi (zlasti gre tu omeniti pomemben sestanek s predstavniki deželne uprave) ter nudilo svoje pokroviteljstvo skupni proslavi 50-letnice osvoboditve 1. maja v Doberdobu. O kakih novih pogovorih za bolj trajno obliko skupnega predstavništva pa ni - vsaj trenutno - ne duha ne sluha. In vendar bi moralo do teh pogovorov le priti, saj nobeno začasno predstavništvo ne odtehta koristi, ki bi jo naši skupnosti prineslo neko trdno, skupno in trajno politično telo, ki bi sintetiziralo različna stališča naših komponent in izoblikovalo jasno skupno stališče glede interesov in zahtev slovenske manjšine v Italiji. Na dlani je, da ne more priti do usklajene in učinkovite manjšinske politike, dokler bo vsaka komponenta trmasto zagovarjala svoja stališča, in to tudi v odnosu do italijanskih in slovenskih oblasti. Zakaj je zadnje čase vse skupaj zaspalo, ni znano, saj bi morali zadnji dogodki (npr. pogajanja med Slovenijo in Italijo) naše predstavnike dobesedno poriniti v to. Naša skupnost ne potrebuje le začasnega zastopstva, ampak Srečanja z nabožno glasbo Prve tri sobote meseca maja so bila v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici srečanja s sakralno glasbo. Prvi večer je bil posvečen vokalni glasbi, in sicer duhovnim samospevom ob orgelski spremljavi. Na sporedu so bile skladbe dveh goriških skladateljev V. Toniuttija in S. Jericija. Izvajali so jih E. Peco-rari in P. Bellomi. Naslednjo soboto sta nastopili dve instrumentalni skupini mestne glasbene šole in izvajali izključno klasična dela velikih mojstrov iz preteklosti (Bach in Telemann). Zadnji večer pa je bil raznolik in zanimiv: v prvem delu je bil prvič izveden Koncert za orgle in orkester S. Jericija. Izvajala sta ga godalni orkester Cappella Carinthia in organist L. Comellato. V drugem delu pa F. J. Haydna Missa brevis (Jugendmesse) za soliste, zbor in orkester. Nastopili so E. Pecorari, P. Bellomi, zbor S. Ignazio in Cappella Carinthia, vodil je H. Scham-berger. Sredi večera je organizator srečanj zbor S. Ignazio predstavil zbirko Sacrae Cantiones, ki je bila natisnjena pred kratkim in vsebuje Marijine speve S. Jericija. Če potegnemo črto, lahko rečemo, da se je ta pobuda izkazala za dovolj pozitivno, saj je bila vse tri večere proštoma cerkev sv. Ignacija dobro obiskana, zadnji večer pa povsem polna. Pomembno pa je še to, da so bili skoraj vsi izvajalci in skladbe iz našega mesta in jih je občinstvo lepo ter toplo pozdravilo. Naj večjo vlogo so seveda imele skladbe goriškega skladatelja S. Jericija, ki se je še enkrat izkazal za plodnega ustvarjalca vokalne in instrumentalne glasbe, ki ne odklanja dosežka iz preteklosti in je obenem sodobno oblikovana. S.J. O kovanju denarja v slovenskem srednjem veku in še kaj... Italijanski specialistični mesečnik Cronaca numismatica je v svoji zadnji številki v posebni prilogi objavil raziskavo o kovanju denarja v srednjem velu na Slovenskem (La monetazione medioevale nelVarea slovena). Gre za delo mladega zamejskega Slovenca Andreja Štekarja z Opčin, ki sedaj živi v Gorici. Omenjeno raziskavo je predstavil na diplomskem izpitu tržaške ekonomske fakultete poleg glavne disertacije. Z numizmatiko in zbiranjem kovancev se Andrej Stekar ukvarja že od otroštva. Kratka študija, ki jo spremljajo originalne fotografije, izhaja iz zgo-dovinsko-geografskega okvira sre-djeevropskega prostora predvsem v zvezi z nastankom in razpadom države Karantanije. V dragi polovici srednjega veka so slovenske dežele nekaj več: potrebu je, da se jasno določijo naši narodnostni interesi in da se te interese dosledno zagovarja na krajevni, državni in med narodni ravni, tudi - če je potrebno - z internacionalizacijo našega vprašanja. Ne potrebujemo pa tega, da naši predstavniki ob skorajda vsakem problemu - glej npr. vprašanje zajamčenega zastopstva - ne znajo najti skupnega jezika. Ivan Žerjal predstavljale pomembno komunikacijsko os; bile so stičišče trgovanja med italijanskimi deželami, srednjo in jugovzhodno Evropo. Kovanje denarja je bilo izraz te bogate trgovske in kulturne izmenjave. Za naše krajevno zgodovinopisje in za osebno zanimanje nasploh pridejo predvsem v poštev poglavja o kovanju denarja v oglejskem patriarhatu (12. - 15. st.), v Trstu (12. - 14. st.) ter poglavje o kovanju denarja goriških grofov (12. - 14. st.). Objava študije Andreja Štekarja v italijanskem mesečniku je prispevek k promociji slovenske kultur-no-zgodovinske stvarnosti. Obenem je tudi primer, kako lahko postane osebno zanimanje, konjiček, ustvarjalen doprinos k skupni omiki. DH Pastirček je sklenil šolsko leto Sštevilko inaj-junij je Pastirček končal to šolsko leto, nekoliko prej kot pa osnovne in druge šole. Celo leto je zvesto spremljal otroke in jim pripovedoval mične zgodbice ter poučne pesmice in jih uvajal tudi v dogodke iz Sv. pisma. Tudi ta zadnja številka je pestra. Med drugim prinaša igrico v dveh prizorih Gozdne živali prirejajo gostijo, ki jo je napisala Mariza Perat, vse leto zvesta so-trudnica Pastirčka. Posebno bogata je Pastirčkova pošta z dopisi raznih šol Tržaške in Goriške. Znamen je, da otroci Pastirčka berejo in z njim sodelujejo, posebno če jih k temu znajo pritegniti veroučitelji oz. učitelji. Urednik je napovedal Pastirčkov dan, kije bil v nedeljo, 4. junija, v Nabrežini. Otrokom je zaželel brezskrbne, zabavne in dolge počitnice. Tudi mi jih želimo uredniku g. Marjanu Markežiču in vsem so-trudnikom. V Kulturnem domu v Gorici VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI: športno-kulturni večer v Kulturnem domu v petek, 2. junija, ob 20. uri. Nastopajo ritmični odsek ŠZ Dom, pevski zbor šole Ivan Trinko pod vodstvo S. Jericija, kulturna skupina begunskih otrok z Gorenjske IKAR. SAMOMOR KITOV (delo S. Verča, režija Marija Uršiča) v abonmaju SSG v ponedeljek, 5. junija, ob 20.30, red A, in v torek, 6. junija, red B. Kriminalka. Slikarja OSKAR BECCIA razstavlja svoja dela do 4. junija. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in ob večernih urah med raznimi prireditvami. Prirejata upravni odbor Kulturnega doma in kulturno društvo Jadro iz Ronk. Seja novoizvoljenega občinskega sveta v Steverjanu Klavirski recital Igorja Lazka Pianist v intervjuju: »Glasbenipedagog vzgaja človeka.« Novoizvoljeni župan v Števerja-nu na listi Slovenske skupnosti Hadrijan Corsi je sklical prvo sejo občinskega sveta v torek, 9. maja. Bila je v občinski sejni dvorani ob udeležbi številnih občanov. Prva točka dnevnega reda j e predvidevala le formalnost v zvezi s pregledom pogojev za izvolitev občinskih svetovalcev in morebitno nadomestitev izvoljenih. Soglasni odobritvi je sledilo županovo imenovanje odbornikov. Novi zakon določa, da sestavljajo ožji odbor občinskega sveta župan in dva svetovalca, ki sta lahko tudi neizvoljena člana. Funkcijo odbornika in podžupana bo v naslednji mandatni dobi opravljal Dominik Humar, sicer izvoljeni svetovalec. Župan Hadrijan Corsi je za odbornika imenoval še Romana Di Battista, kandidata na listi Slovenske skupnosti na občinskih volitvah in prvega neizvoljenega svetovalca. Pri tej točki je župan pripomnil, naj obe izvoljeni listi čimprej sporočita imena načelnikov svetovalskih skupin. Novi volilni zakon jim nalaga veliko odgovornosti. Slovenski skup- nosti bo načeloval Ivan Vogrič. Županje nato prebral program in smernice splošnega upravljanja občine. Pri tem seje razvila diskusija s člani opozicije zaradi del občinskega vodovoda. Na prihodnj i seji bo župan obnovil razne občinske komisije (za šolstvo, kulturo, javna dela), ki smo jih v prejšnjih mandatnih dobah progrešali, pa so še tako pomembne. V občinsko volilno komisijo so bili imenovani: Izidor Prinčič, Franka Padovan, Anka Čemic (SSk) in Silvan Cibini (Občinska enotnost). Nadomestniki pa so Mirjam Dorini, Marjan Drufovka, Florjan Lango (SSk) in Rudi Koršič (OE). Občino Števerjan bodo v skupščini Briške gorske skupnosti odslej predstavljali: župan Hadrijan Corsi, Izidor Prinčič, Ivan Vogrič (SSk) in Ivan Humar (OE). Ob konču je svet potrdil dva sklepa ožjega odbora o spremembah v proračunu za leto 1995. Novoizvoljeni županje nato vse prisotne povabil, da bi nazdravili novemu odboru za čim uspešnejše delovanje v izvrševanju zahtevnih funkcij. Priznanje gospodu Kazimiru Humarju Msgr. dr. Kazimir Humar, ugledni kulturni in javni delavec ter publicist, je letošnji nagrajenec SKLADA DUŠANA ČERNETA. Sklep je bil soglasno sprejet na redni spomladanski seji Sklada z utemeljitvijo, ki bo podana med svečano podelitvijo nagrade. Prireditev bo v soboto, 10. junija, ob 20.30, v komorni dvorani Katoliškega doma v Gorici. Letošnja slovesnost bo po vrsti dvajseta in bo zato imela tudi jubilejni pečat. Sklad Dušana Černeta je bil ustanovljen leta 1975 v spomin na tedaj umrlega slovenskega javnega in kulturnega delavca, časnikarja na postaji Radio Trst A. Njegova življenjska vodila so bila slovenstvo, krščanstvo in demokracija; to pa so tudi merila za priznanja, ki se v spomin na Dušana Černeta podeljujejo zaslužnim osebnostim in ustanovam v našem zamejstvu. V imenu Sklada Saša Martelanc Maj v Sovodnjah Meseca maja je sovodenjska župnija doživela kar tri pomembne dogodke. V nedeljo, 14. maja, je bil dan sv. birme. Darove Sv. Duha so mladi - kar 20 jih je bilo - prejeli po rokah škofovega vikarja msgr. Oskarja Simčiča. Obred je potekal v lepi zbranosti in bilo je čutiti dobro dvoletno pripravo birmancev in staršev. Obred je spremljalo ubrano petje domačega mladinskega zbora. Prizorišče drugega praznika je bilo obnovljeno župnišče. Po mogočni pesmi Hvala večnemu Bogu je spregovoril g. Simčič o pomenu župnišča v vasi. Župnik Markežič se je zahvalil vsem, ki so pomagali omogočiti tako hitro obnovo, in razgrnil finančno plat. Tretjino stroškov je pokrila občina; drugo tretjino je že odplačala župnija; nepokrita ostaja še tretjina. Če pomislimo, daje župnija (največ po zaslugi neutrudnega župnika) v dveh letih obnovila cerkev in župnišče, bo tudi to premostljiva ovira v zadovoljstvo vseh vaščanov, tudi tistih, ki so v tako velik projekt podvomili. Sledila sta blagoslov in ogled notranjih in zunanjih prostorov ter zakuska za vse. Zvečer je župnijski svet pripravil prijateljsko srečanje in večerjo za vse obrtnike in prostovoljce pri delu , MIL'm in čiščenju. 21. maja je župnija poromala v Drežnico v cerkev Srca Jezusovega s posebno prošnjo za mir in duhovne poklice ter zahvalo za srečno opravljena dela. Po maši smo obiskali zasebni muzej v vasi. Nato smo se poklonili žrtvam 1. svetovne vojne v kostnici nad Kobaridom. Po kosilu je sledil ogled kobariškega muzeja, obisk rojstne hiše pesnika Simona Gregorčiča na Vrsnem ter njegovega groba na Sv. Lovrencu. Vračali smo se po levem bregu Soče in se ustavili v Tolminu pred nedavno postavljenim kipom pesnici domačinki Ljubki Šorli blizu cerkve. Zadnja postaja bogatega programa je bil ogled lepot tolminskih korit. Zlasti za Primorce je obisk tega čudovitega kotička obvezen. Še prej pa si oglejmo tozadevno fotoreportažo v letošnj i 5. št. Ognjišča na str. 54 in 57. V sredo, 24. maja, je bil v Kulturnem domu zadnji koncert letošnje sezone SCGV Emil Komel (Foto SR). Nastopil je ruski pianist Igor Lazko, ki živi in poučuje v Parizu ter koncertira po mnogih državah sveta. S svojim smiselno dognanim sporedom se nam je predstavil kot suveren in iznajdljiv iskalec nepoznanih glasbenih širin in razsežnosti. »Moja družina? Pripadam tretji generaciji glasbenikov,« se mi predstavi preprosto. »Moja matije violinistka; dolgo je igrala v Filharmoniji z Mravinskim in poučevala mlade talentirane otroke... Moj oče je violončelist, predava na petrograd-skem konservatoriju in je v petdesetih letih zmagal na tekmovanju v Pragi z Rostropovičem... Oba deda sta violončelista, tudi mamina sestra; njen brat je violinist... Pa še moja žena je violinistka.« Mednarodno umetniško klimo je spoznal že med študijem v Moskvi; po raznih pomembnih priznanjih in snemanjih plošč je 16 let poučeval na beograjskem konservatoriju. »Poznavanje klasične glasbe v državah bivše Jugoslavije ni razvito; zato ne nudijo dosti možnosti. Znana sta ljudska glasba in rock... Več možnosti je v Franciji ali Italiji.« Komaj se je usedel za klavir na odru Kulturnega doma, takoj se je utopil v Bartokovo sonato (1926); dokazal je, da stilno odlično obvlada avantgardne etnomuzikološke prvine madžarskega skladatelja. Ritmično perkusijsko sonato s folklornimi elementi je podal ostro, črno-belo, gra- nitno. Šlo je za pravi spopad s klavirjem. Kot drugo je predstavil Auroro - Beethovnovo sonato op. 53 (1804), posvečeno mecenu Waldsteinu. Presenetila je vedra in zdramatizirana interpretacija tehnično zelo težke in virtuozistične Beethovnove sonate. Lazko ni hotel poudariti težav; šel je mimo njih. Podal je povsem klasično (mozartovsko oz. haydnovsko) verzijo Beethovna: svežo in drzno igrivo. Na izreden način je kontroliral zvok v neštetih odtenkih od meno-piana do pianissima. Waldstein-so-nato je podal ustvarjalno, a zvesto, ni je posilil; dokazal je neverjetno neizčrpljivost svojih ustvarjalnih -vedno novih - sposobnosti; pravi notranji zaklad. Tudi tokrat bi bila spevnost sonate na boljšem klavirju bolj izrazita. Sledila je De Fallova Fantasia betica (1919), malokrat prisotna skladba v koncertnih sporedih. Šlo je za fantazijo stilizirane španske folklore v ostrih sodobnih harmonijah, fantazijo strganih akordov in kitarističnih »puntea-dov«. Kljub interpretovemu naporu je - spet zaradi klavirja - izzvenela le premalo špansko-agresivna. Zadnja skladba na sporedu je bila Rachmaninova sonata št. 2 op. 36(1913). Klavir je končno zapel v zvočnem bogastvu otožnih tonov, v tehničnih virtuozizmih in ognjevitosti, ruski lirski širini in globokosti. Sonata je tehnično zahtevna in formalno malo neurejena; čeprav so stavki ponekod razvlečeni, jih je Lazko dobro zadržal v celoti. Vsaka nota je imela svoj smisel in barvo. Če je Bartok še preveč sintetičen, je Rachmaninov s to sonato njegovo pravo nasprotje. Kot dodatek je Lazko izvedel Bachovo Fantasio in fugo v D-duru. To je bila skladba, ki je lahko najbolje zazvenela v taki (gledališki in ne koncertni) dvorani in na takem (nehvaležnem) klavirju. Podal jo je genialno, tako daje marsikoga presenetil predvsem z izrazitim obvladanjem polifonije v fugi, ko je vsak glas podal urejeno in plastično na drugačnem zvočnem nivoju. Pa sem ga vprašal še o tem, kako usklajuje pedagoško delovanje z zahtevnim koncertiranjem. »Zame je pomembno eno in drugo. Jaz bi ne mogel biti samo pedagog. Nikakor ne... Kot pedagog pa mi je do tega, da se učenec ne nauči samo igrati, ampak da se nauči misliti. Vzgojitelj ne uči pianista, ampak človeka...« Čudovit koncert in čudovit izziv. DD v V Standrežu odprli nove prireditvene prostore MePZ Podgora v med lipami v župnijskem parku Strassoldu Marsikdo seje spraševal, kaj pravzaprav počenjajo člani PD Štandrež v župnijskem parku, saj je bilo od Velike noči dalje na obsežnem prostoru za župniščem stalno prisotnih več ljudi, ki so opravljali razna dela. Radovednost so si potešili v petek, 26. maja, ko je bila blagoslovitev in otvoritev teh prostorov. Vloženega je bilo veliko prostovoljnega dela pri gradnji pokritega odra, obsežne ploščadi ter pri obnovitvi vseh električnih naprav in osvetlitvi parka. Predstavlja se nam lepo in smotrno urejen prostor, primeren za razne prireditve. Blagoslov in priložnostni nagovor je imel domači župnik Karel Bolčina, ki je poudaril, da bodo prostori služili župnijskim, kulturnim in dražabnini pobudam. Ob otvoritvi je štandreški mešani pevski zbor pod vodstvom Ticijane Zavadlav zapel nekaj primernih pesmi. Že naslednjega dne se je na novih prostorih začel tradicionalni kulturno-družabni Praznik špar-gljev s slikarskim ex temporejem. Udeležilo se ga je skoraj 50 otrok iz vrtcev in osnovnih šol ter dijakov srednje šole. V nedeljo, 28. maja, se je v večernih urah odvijal kulturni program, ki ga je uvedla štandreška mladina skupnega zbora Oton Župančič in Štandrež pod vodstvom Elde Nanut in Kristine Marušič. Člani društva Pro senectute iz Gorice so se predstavili s štirimi plesi iz vaškega in kmečkega okolja.Navdušenega spre-jema so bile deležne deklice gimnastičnega odseka športnega društva Bor iz Trsta, ki so pod vodstvom prof. Olge Pavletič prikazala več ritmičnih točk. Skupina je dosegla že več uspehov na tekmovanjih italijanske gimnastične federacije kot tudi v Sloveniji. Praznik špargljev se nadaljuje prvo soboto in nedeljo v juniju. V župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Strassoldu se je v soboto odvijala zborovska revija pomladi; zborovsko prireditev, letos četrto po vrsti, sta organizirala MePZ sv. Cecilije in MePZ Rojala, v sodelovanju z zboroma Strassoldo ter Podgora. Pod vodstvom M. Špacapana se je MePZ Podgora predstavil publiki z bogatim programom, ki je obsegal tri motete (Gallusova Ecce quomodo moritur justus ter Ecce concipies), S ic ut cervus G. P. da Palestrine, Otče naš Korkazova, furlansko La biele stele ter značilno slovensko velikonočno pesem Dan presveti A. Vevkena; ob polifoniji, ki se ji zbor posveča s posebno pozornostjo, je poda! prerez v slovanski pravoslavni svet ter prikaz naše ožje slovenske realnosti. Publika je izvajanje nagradila z dolgim ploskanjem, medtem ko so organizatorji poklonili predsednici društva spominsko priznanje. Družabnost je bila priložnost za medsebojno spoznavanje; očitno je bilo zanimanje udeležencev za našo zborovsko dejavnost in - z njo vezano - manjšinsko realnost. V Štandreška dekanija Štandreška dekanija vabi vse dušne pastirje in člane župnijskih pastoralnih svetov na predavanje, ki bo v četrtek, 8. junija, ob_20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Predaval bo g. Otmar Črnilogar, profesor na škofijski gimnaziji in v Malem semenišču v Vipavi. Kot priznan prevajalec Svetega pisma nam bo govoril o Kristusu, ki živi in deluje v svoji Cerkvi, kot ga predstavlja apostol in evangelist sv. Janez v svojih treh pismih. Predavanje naj bi služilo kot priprava na shod italijanske Cerkve, ki bo prihodnjo jesen v Palermu, pa tudi na našo škofijsko sinodo. Mladinska maša za duhovne poklice V nedeljo, 28. maja, se se mladi iz Trsta in okolice zbrali v prezbiteriju okoli daritvenega oltarja v cerkvi sv. Jakoba. Skupina ni bila velika, bila pa je duhovno pripravljena in ubrana na Gospodovo željo, naj molimo za duhovne poklice. Maševal je g. Milan Pregelj, pomagala pa sta g. Marij Gerdol in g. Zvone Strubelj. Mašnik je pri homiliji poudaril, kako se bili prvi kristjani odprti in svobodni za Kristusa, medtem ko nas ovirata egoizem in materializem, ki ne devoljujeta, da bi se odprli Svetemu Duhu in da bi Jezus govoril v nas. Vernike, ki so se zbrali v cerkvi, je prevzelo petje ob spremljavi kitar in prošnje, ki so prihajale iz mladih src. Večina mladih je po maši ostala ob okrogli mizi in se nato še dalj časa pomudila ob prijetnem vzdušju in pogovorih. Z izrednim zanimanjem so vsi sledili odkritim pričevanjem, ki so jih posredovali zakonca Marjan in Tatjana Kravos, katehista in mladoporočenca Barbara in Boris Marži, mladi župnik iz Rodika g. Milan Pregelj in šolska sestra s. Kerubina Petrovič. Na vsa vprašanja, ki jim jih je zastavljal g. Zvone in mladi, so odgovarjali pristno in doživeto. Poudarili so, kako čudovito jih je vodila božja Previdnost, da so dosegli svoj poklic. Čutili smo, da so za vse »dar«, ki se razdaja nesebično vsem, ki so potrebni pomoči. G. Milan in s. Kerubina sta prepričana, da je za vsakim duhovnim poklicem nekdo, ki je molil zanj. Izpoved srečnega in gorečega duhovnika je vse prisotne spodbudila, naj vztrajno molimo in se žrtvujemo za duhovne poklice. Kajti vse druge poklice bi se še nekako dalo nadomestiti, sveto evharistijo in zakrament sprave pa nam more posredovati le duhovnik. s. Gabrijela Koncilja Prijetna novost na področju zborovskega petja Skupina Resonet med koncertom (Foto Kroma) V petek, 26. maja, se je v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Barkov-ljah odvijal krstni koncert nove vokalne skupine Resonet, ki sta ga podprli Slovenska prosveta in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Skupina, ki šteje 17 pretežno mladih pevk in pevcev, je pod vodstvom Aleksandre Pertot z vajami začela že več pred kot letom dni, v Barkovljah pa je izvedla tri pesmi naših protestantskih piscev Primoža Trubarja in Adama Bohoriča v uglasbitvi Matije Tomca, tri Gallusove motete, dva moteta iz flamske in angleške glasbene zakladnice ter tri skladbe iz pravoslavne liturgije. (Isti program bo skupina izvedla v petek, 2. junija, v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.) Spored je povezovala Marinka Počkaj. Številno občinstvo, ki je napolnilo barkovljansko cerkev, je z užitkom sledilo izvajanju posameznih skladb na lepi in kakovostni ravni. Sestav je res z lahkoto, ubrano in vlito pel ter podal čisto zvočno barvo (to zlasti altovski in basovski glasovi, medtem ko čaka sopranske in tenorske glasove še nekaj dela). Pozna se, da imajo tako pe-vovodkinja kot pevci za seboj bogate izkušnje: Aleksandra Pertot je namreč celo desetletje vodila zbor Milan Pertot, s katerim je dosegla lepe uspehe; mnogi pevci pa so peli ali pojejo v kakovostnih pevskih sestavih (MePZ Jacobus Gallus in Primorc-Tabor ter Tržaški oktet). Nastanek in krstni nastop skupine Resonetpredstavljata torej prijetno novost na zamejskem glasbenem in zborovskem prizorišču, kot je prijetna novost tudi ta, da je že prej prišlo do nastanka druge vokalne skupine, in sicer skupineA/n.v/ca noster amor, ki je že nastopila na reviji Primorska poje v Pivki 1. aprila letos (pod imenom skupina Gallus) in na Opčinah v sredo, 31. maja (vodi jo Janko Ban). Obe skupini obetata veliko dobrega in utegneta postati res svetli točki v zamejski glasbeni stvarnosti. V DSI predavanje o »Dosjeju Mačko všek« Društvo slovenskih izobražencev nadaljuje s serijo zgodovinskih predavanj ob 50-letnici osvoboditve z namenom, da se širša javnost seznani tudi z manj znanimi stranmi polpretekle zgodovine, do katerih so se slovenski zgodovinarji dokopali po odprtju določenih arhivov. Tako je v ponedeljek, 29. maja, v Peterlinovi dvorani potekal večer o t.i. Dosjeju Mačkovšek, to je o knjigi, ki jo je pred kratkim napisala zgodovinarka dr. Jera Vodušek-Starič in kije izšla v okviru revije Viri, ki jo izdaja Arhivsko društvo Slovenije. V knjigi je objavljen del dosjeja, ki gaje nekdanja jugoslovanska policija UDBA imela o inž. Janku Mačkovšku, pripadniku slovenske liberalne skupine, kije delovala v ilegali z obveščevalnim delom proti okupatorju v korist zahodnih zaveznikov. Po krajšem predstavitvenem nastopu Iva Jevnikarja je dr. Voduškova obrazložila raloge, zaradi katerih je knjigo napisala, in podala njeno vsebino. Knjiga ima štiri poglavja, v katerih so Mačkovškovi zapisi izzačetkov okupacije v Sloveniji (1941 in začetek 1942), zapisi s političnih sestankov v letih 1941-1944, zatem Mačkovškova poročila jugoslovanski begunski vladi v Londonu in dokumenti, ki niso direktno Mačkovškovi. Številno občinstvo je s pozornostjo sledilo izjavam dr. Voduškove, ki je prisotnim nemalo osvetlila vlogo tistih skupin, ki so organizirale odpor proti okupatorju, ne da bi pri tem vstopili v Osvobodilno fronto. Kam na počitnice? Bliža se konec šolskega leta. Nato bodo počitnice. Kam bodo šli naši otroci? Nekateri pojdejo s starši na eden ali dva tedna v lepe kraje; drugi na občinska poletna središča. Toda večina otrok si ne more privoščiti bogatih počitnic. Če otrok živi z mestu, si gotovo želi iti iz mesta v lepo naravo, k morju, v hribe. Imamo več društev, ki skrbijo za zdrave in lepe počitnice otrok. Pravimo jim kolonije. Že od leta 1947 obstaja društvo SLOKAD, ki v raz-nik krajih prireja lepe kolonije. Sedaj je že 31 let v Dragi, kraju zelenja, gozdov, travnikov, miru. V Trstu in Gorici deluje v ta namen Vincencijeva konferenca. To društvo že več let organizira kolonije za otroke v Karniji v Come-gliansu. Draga je daleč od Trsta le 13 km. Pod nekdanjo železniško postajo je velika stavba, ki lahko sprejme do 70 otrok. Lansko leto je sprejela tudi 110 otrok iz Černobila. KZE (USL) je zahtevala, da se stavbo temeljito popravi po sedanjih pravilih. SLOKAD se je tega držala. Kolonija jesedaj obnovljena. Starši, prijavite svoje otroke! Pojasnila dobite na tel. št. 226117. (iž) Smo bili Slovenci »okupatorji«? Predsednik Združenja istrskih beguncev Paolo Sardos Albertini je pred kratkim prišel na dan z novo zahtevo: naj se odstranijo plošče in spomeniki, ki spominjajo na prihod jugoslovanskih partizanskih čet v Trst maja 1945, češ da to niso bili nobeni osvoboditelji, ampak le novi okupatorji, ki so se v štiridesetih dneh svoje prisotnosti v naših krajih znesli nad italijanskim prebivalstvom. Tržaški veljak Nacionalnega zavezništva Sergio Giacomelli pa je šel še dlje in zahteval, naj se odstrani tudi spomenik bazoviškim žrtvam, ki naj bi po njegovem mnenju bili le navadni teroristi. Ob takih trditvah komentar skorajda ni potreben, saj vemo, odkod prihajajo. Vendar opažamo, da take zgodovinske razlage prihajajo tudi od tistih krogov, ki veljajo za prijateljsko razpoložene do Slovencev. Zlasti se tu postavlja problem terorja in t.i. fojb, ki naj bi prizadel samo italijanski del prebivalstva. Vendar komunistični teror ni razlikoval med narodnostmi in - mislimo - je bil veliko večji v osrednji Sloveniji kot pri nas, kjer so jugoslovanske oblasti še kar velikodušno ravnale z mnogimi, ki so se kompromitirali s fašizmom. Potrebno bo še veliko dela, predvsem pa dobre volje, da se v objektivni luči prikaže polpretekla zgodovina Trsta in naših krajev. Podelitev Flajbanovih nagrad v novih prostorih SDD V novih prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v ul. Mazzini 46 so v petek, 26. maja, podelili štipendije in podpore iz sklada Mihaela Flajbana nekaterim najzaslužnejšim študentom iz Trsta in Gorice(Na sliki / Foto Kroma). Pogoji, da študent lahko prejme Flajbanovo štipendijo oz. podporo, so dober uspeh v študiju, redno opravljanje izpitov in aktivna prisotnost v življenju naše skupnosti. Komisija je od številnih utemeljenih prošenj izbrala osem. Štipendije so tako prejeli Alenka FIrovatin (letos prvič) ter Metka Kodrič, Vesna Cescutti, Katja Tommasi in Martin Pertot (le-tem je bila nagrada potrjena), podpore pa Maja Pečar, Magdalena Pahor in Miran Devetak. Dan prej, to je v četrtek, 25. maja, pa seje v novih prostorih odvijal redni občni zbor SDD, na katerem je bila podana pozitivna ocena vloge Društva zlasti pri delu za otroke in mladino (predvsem velja omeniti pomoč za prizadete od vojne v Bosni). V glavnem so na občnem zboru potrdili vse dosedanje člane odbora, bila pa je to tudi nekakšna neuradna otvoritev novih prostorov (uradno jih bodo odprli septembra), kijih je blagoslovil g. Marij Gerdol. V prostorih bo začasno deloval Klub slovenskih študentov, katerih predstavništvo seje udeležilo četrtkovega občnega zbora. Škofovi obiski v naših župnijah G. škof Lovrenc Bellomi nadaljuje z obiski po naših župnijah. Nekateri izmed teh obiskov spadajo v sklop pastoralnih vizitacij, ki jih škof v lanskem letu ni mogel opraviti, saj seje moral zateči v bolnišnico, kjer so ga operirali, zatem pa je bil dalj časa na okrevanju na Tridentinskem. O nekaterih pastirskih obiskih smo v našem listu že pisali (npr. o obiskih na Opčinah in v Mačkoljah); škof pa seje mudil tudi v Dolini, sicer ne na pastirskem obisku, pač pa za sv. birmo 10 otrok. Birme se je udeležilo veliko ljudi, dekleta so bila v narodnih nošah, g. škof pa je med homilijo poudaril pomen tega zakramenta. V imenu župnijskega sveta je visokega gosta pozdravil Rado Štrajn. Pastirski obisk se je odvijal v Boljuncu, kjer se je g. škof srečal s slovenskimi in italijanskimi verniki. Žal je tu treba omeniti dejstvo, da se je obiska udeležilo malo mladih. Škof je nadalje opravil pastoralno vizitacijo tudi v Trebčah. Praznik češenj lepo uspel Češenj so bili veseli zlasti otroci (Foto Kroma) T udi letos je veliko ljudi prišlo v Mačkolje na tradicionalni Praznik češenj, ki se je odvijal od petka, 26. maja, do ponedeljka 29. Za to je poskrbelo ugodno vreme zlasti v soboto in nedel jo, ko se, kot običajno, ljudje zvečer odpravijo ven. V nedeljo se je pozno popoldne odvijal tudi kulturni program, ki so ga oblikovali pihalni orkester s Proseka, ženska pevska skupina Stu ledi, folklorne skupine osnovnih šol od Domja, iz Boljunca in Doline ter otroški zbor in glasbena skupina iz Mackolj. Vsak večer pa je bil ples ob zvokih ansamblov Krt in Status symbol. SLOVEMSK' BOSMBjd ■ sgH 16. PASTIRČKOV DAN Pni, '!*kO 4N*BRp^°rQn Vab j: ,Uni>o 'Jem- , - al' in ,' °A Ve»k >6. 7/ t/r/ - nagrajevanje zvestih Pastirčkovih sodelavcev - veseli nastop otrok z Goriške in Tržaške - igre, zabava... - folklora, lutke... P cist r ir ček vas čaka! & SKD HRAST IZ DOBERDOBA pod pokroviteljstvom SSO vabi na predstavitev knjige profesorja Jožka Šaulija SLOVENIJA, PODOBA EVROPSKEGA NARODA v ponedeljek, 5. junija 1995, ob 20.45 v župnijski dvorani v Doberdobu. Sodeloval bo mešani pevski zbor HRAST. KROŽEK VIRGIL ŠČEK KATOLIŠKA KNJIGARNA V petek, 2. junija, bo od 18. uri v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici predstavitev štirih publikacij, ki jih je letos izdal KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK - študiji Nadje Maganje in Aleša Breclja o slovenskih političnih skupinah v Trstu (1945-52); - druga knjiga o mednarodnih pravnih in političnih dokumentih o varstvu manjšin Iva Jevnikarja; - knjiga Murka Tavčarja o nastopih Virgila Ščeka v rimskem parlamentu v letih 1921-23. Na predstavitvi bo poleg avtorjev prisoten tudi predsednik Krožka dr. Rafko Dolhar. Vljudno vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na KONCERT IZBRANIH OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV Z OBMOČNIH REGIJ PRIMORSKE Kulturni dom v Trstu, v soboto, 3. junija, ob 20. uri. SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST V ROJANU vabi na VEČER PESMI IN GLASBE ob 30-letnici uvedbe slovenskega jezika v bogoslužje in radijskega prenosa nedeljske maše iz cerkve v Rojanu v nedeljo, 4. junija, ob 20. uri v Marijinem domu v ul. Cordaroli 29. Novice iz Laškega V nedeljo, 21. maja, smo šli verniki iz Laškega in Doberdoba na zanimivo potovanje z ladjo po gradeški laguni. Ta in meranska sta edini laguni v naši deželi; nista tako znani kot močvirnati kraji v deželi Camargue v Južni Franciji, imata pa podobne značilnosti, kijih sami Slovenci dobro ne poznamo in nam jih tujci zavidajo. Laguni merita kakih 16.000 hektarjev, se razlegata od Tržiča tja do Lignana. Odpluli smo iz Gradeža z velikim motornim čolnom Cristina; peljali smo se mimo številnih otočkov ob naravnem in deloma umetnem kanalu ter se usmerili proti pomembnejšemu otoku Porto Buso. Tam nas je sprejel dr. Kajetan Kravos, ki nam je kot sposoben ekološki operater podal kopico podatkov o tej edinstveni obalni morski naravi; orisal nam je nastanek otočkov, floro in favno, življenje ribičev, ki so nekdaj živeli v malih in tipičnih »casonih« ter si služili kruh z ribolovom. Laguni sta seveda postali privlačna turistična točka predvsem za tiste, kijih zanima ogled povodnih ptic in bogatega rastlinja. Na otoku nam je gostilničar preskrbel primeren prostor ob osnovni šoli, kjer je g. Kodelja daroval sv. mašo; nato so nas postregli z odličnim kosilom - s svežimi ribami. Popoldne smo si ogledali okolico, ki meji z videmsko pokrajino in je bila več stoletij meja z Beneško republiko. Tam se izliva reka Stel-la, najpomembnejša ponikalnica v furlanski nižini, po kateri plujejo tudi trgovske ladje. Prišel je čas vrnitve. Med enourno vožnjo z ladjo smo veseli novih spoznanj zapeli slovensko pesem, ki nas je pospremila do Gradeža. Karlo M. Pismo bralcev Spoštovano uredništvo! Prosimo Vas, da popravite poročilo gospoda Rema Devetaka o umestitveni seji novoizvoljenega občinskega sveta Občine Sovodnje ob Soči, ki je bila v ponedeljek, 8. maja 1995. Zgrešeni zapis se glasi: »Zaradi nepredstavljenega dokumenta se je skupina SSk pri glasovanju vzdržala.« Popravek: »Načelnik opozicijeje sicer res oporekal, da se opozicija o smernicah delovnega programa večine ne more izreči, ker ji ni bil dan predhodno v vpogled. Na ta očitek je gospod župan odgovoril, daje bil upravni program Občinske enotnosti na razpolago vsem občanom in torej tudi izvoljenim svetovalcem SSk v občinskih uradih in na oglasni deski že od volitev dalje. Občinski tajnikje to potrdil.« Občinski odbor Občine Sovodnje ob Soči Obvestila TREBČE. SKD PRIMOREC vabi na vaški praznik, ki bo 2., 3. in 4. junija t.l. ob nogometnem igrišču Griža v Trebčah. Igrala bosta ansambla Keydea in Kraški Kvintet ob dobro založenih kiskih. Vabljeni! GABRJE. KULTURNO DRUŠTVO SKALA vabi na tradicionalni KONCERT NA BORJAČU v soboto, 3. junija, ob 20.30. Sodelujejo MZ Skala iz Gabrij, dekliški zbor Grlica iz Budanj, MePZ O. Župančič iz Štandreža. ❖ ❖ ❖ GORICA. SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO toplo vabi ob 50. obletnici osvoboditve in obnovitve slovenskega šolstva v Italiji na zaključno šolsko prireditev TVOJE BOGASTVO - MOJE BOGASTVO - NAŠE BOGASTVO, ki bo v goriškem Kulturnem domu v soboto, 3. junija 1995, s pričetkom bo 20.30. ❖ ♦> ♦> GORICA. V CERKVI SV. IVANA bo na binkoštno nedeljo, 4. junija, ob 11.30 prvo sv. obhajilo slovenskih otrok. ❖ ❖ ♦> GORICA. ACM-GORICA vabi k maši za edinost v ponedeljek, 5. junija, ob 16.30 v Zavodu sv. Družine. V *♦* Širši odbor ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE se bo sestal v ponedeljek, 5. junija, ob 20.30 v Doberdobu. ❖ ❖ ❖ SSG - GORICA. Sergij Verč SAMOMOR KITOV. Krstna uprizoritev, režija Mario Uršič. V ponedeljek, 5. junija, ob 20.30, abonma red A, v torek, 6. junija, ob 20.30 abonma red B v Kulturnem domu v Gorici. ❖ ❖ ❖ GORICA. Po končanem šolskem letu se bo nadaljevalo zbiranje šolskih otrok v Zavodu sv. Družine v Gorici. Prihod ob 8.30, odhod ob 12. uri. Vabljeni so otroci osnovnih šol pa tudi dijaki srednje šole. V *•* GABRJE. V nedeljo, 11. junija bo v Gabrjah dan bolnikov, bolehnih in ostarelih sovodenjske občine. Spored: ob 16.30 spoved; ob 17. uri sv. Arabski kristjani kličejo na pomoč. Njih število seje skrčilo na 6,1%. Kongres v Lahoreju je »blagoslovil« križarsko vojno proti kristjanom v arabskih deželah, s katero naj bi »sčistili« kristjane iz sredozemskih dežel. In vendar je prav po zaslugi kristjanov arabski svet spozanl dve svoji bogati dobi napredka v letih 800 in 1800. ❖ ♦> ❖ Na pomoč kličejo tudi kristjani v Bosni in Hercegovini. Uničili so jim cerkve, samostane, edinstvene knjižnice, podijo jih z njihove zemlje. Kalvarija se nadaljuje. ❖ ♦> ♦> V Združenih državah je 50 milijonov oseb prepričanih, da bo leta 2000 maša, poje MePZ Rupa-Peč, sledi maziljenje za zdravje; ob 18. uri koncert Komorne vokalne skupine pod vodstvom Aleksandre Pertot; sledi družabnost. Poskrbeli bomo za prevoz sosedov in znancev. Prisrčno vabljeni! NABREŽINA. V nedeljo, 4. junija, se bodo ob 9. uri med sv. mašo predstavili naši otorci tretjega razreda, ki želijo opraviti prvo sveto spoved, kakor določa nova škofijska določba. Zahvala staršem in vsem, ki so sodelovali pri celoletni pripravi in pa iskrena voščila za naprej! Isto nedeljo ^ bo ob 16. pri nas PASTRIČKOV DAN. Veliko veselja in zdravega razvedrila. Dobrodošli! TRST. MAŠA ZA EDINOST bo v ponedeljek, 5. junija, ob 17.30 v kapeli v ul. Risorta 3. Sledil bo razgovor z diapozitivi. Vabi apostolstvo sv. Cirila in Metoda. ♦> ♦> ♦> TRST. V DSI bo v ponedeljek, 5. junija, srečanje s teologom dr. Antonom Stresom, avtorjem knjige ČLOVEK IN NJEGOV BOG. Začetek ob 20.30. ❖ ♦> *> OPČINE. POHOD NA NANOS. V nedeljo, 11. junija vabimo mlade na pohod na Nanos. Odhod izpred Marijaninišča na Opčinah. Za prevoz je poskrbljeno. Po osvojitvi vrha Nanosa bo sv. maša na prostem ali v cerkvici sv. Hieronima. V primeru slabega vremena gremo vseeno, ne na Nanos, temveč v Hrastovlje, kjer bo maša in ogled okoliških zanimivosti. Prijavite se pravočasno pri župniku na Opčinah! Darovi Za cekev sv. Ivana: ob 1. obletnici smrti Darka Komarja se ga spominjajo sestre Mimi, Irma in Dragica in darujejo 50.000 lir za cerkev sv. Ivana in 10.000 za KG. Za lačne otroke v misijonih: K.K. 100.000 lir. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: N.C.B. v spomin Brune M. Vatovec 25.000; Marija Gustinčič 25.000; Zora Carini 20.000; Marija in mama 10.000; Magdi Baretto 5.000; G. Sušel j 10.000; N.N. 50.000 lir. konec sveta. Četrtina Italijanov, ki se šteje za katoličane, veruje v reinkarnacijo; raste število ljudi, ki verujejo v čarovnije in eksoterične pojave. Nihče pa ni proučil stanja med nami. Morda je bolje tako. KATOLIŠKI GLAS Tednik List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Glavni in odgovorni urednik: Dušan Jakomin Izdaja: Zadruga Goriška Mohorjeva Riva Piazzutta 18 - Gorizia - P. 1.00480890318 Tiska: Tiskarna Budin Riva Piazzutta 18 - Gorizia Letna naročnina v lirah: Italija 55.000 Slovenija 55.000 inozemstvo 80.000 zračna pošta 100.000 Oglasi in osmrtnice: 1 modulo (5 cm viši- ne v enem stolpcu) 45.000 lir + 19% IVA. Možne so sestave z več enako velikimi moduli, nc pa vmesne mere. Član: JtiTIh združenje italijanskega PERIODIČNEGA TISKA FC ZVEZA ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH TEDNIKOV Iskrice PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV v župnijskem parku med lipami v Štandrežu sobota, 3. junija: od 20. ure dalje prosta zabava; nedelja, 4. junija; ob 16. uri kulturni program: štandreška mladinska dramska skupina z veseloigro Forum, mladinski zbor z Vrha sv. Mihaela, MoZ iz Št. Mavra, nagrajevanje slikarskega ex temporeja in vedra igra Legenda o birokratu Stempiljki, ki ne more umreti v izvedbi skupine društva Štandrež; sledi prosta zabava; ob 22. uri tombola. Bogat srečolov in tombola, na voljo odlične jedače in dobra kapljica.