CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Dvajset tet osvoboditve Zgornje Savinjske doline Prihodnjo soboto irf nedeljo, 12. in 13. septembra bo Zgornja Savinjska dolina praznovala svoj praznik. Nji- hov praznik je letos posvečen dvaj- setletnici osvoboditve njihove doli- ne. Nanj se že vestno pripravljajo, saj ga hočejo čim slovesneje prosla- viti. Osrednje praznovanje bo v sredi- šču Zgornje Savinjske doline v Gor- njem gradu. Tu bodo že v soboto 12. septembra ob 15. uri odprli raz- stavo NOB v Zadružnem domu. Iste- ga dne bodo ob 17. uri odkrili spo- menik z grobnico 149 padlim bor- cem NOV pri Brinkovaču v Gor- njem gradu. Ob tej priložnosti bo govoril bivši komisar IV. operativne zone Jože Borštnar. Zvečer ob dvaj- setih bo prav tako v Gornjem gradu svečana akademija, katero bodo iz- vedli člani delavsko prosvetnega društva ZARJA iz Trbovelj. Treba je še omeniti ognjemet, ki bo istega dne že ob 17. uri. Nedeljsko praznovanje se bo pri- čelo že ob šestih z budnico po uli- cah Gornjega grada, ob pol devetih pa bo odkritje spominske plošče kulturnikom IV. operativne zone, uro kasneje pa sprejem gostov pred .zadružnim domom. Osrednja prosla- 'va se bo pričela ob desetih, na njej pa bo govoril tudi prvi komandant NOV Slovenije, Franc Leskošek-Lu- ka. Po vseh teh proslavah in govorih bo partizansko rajanje, na katerem se bodo srečali preživeli borci, ki so sodelovali pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Organizatorji tudi niso pozabili na športna tekmovanja. Tako bo v so- boto, 12. septembra strelsko tekmo- vanje občinskih ekip iz vse Sloveni- je. Tekmovanje se bo pričelo že ob osmih in bo trajalo do desetih, ko bo osrednja proslava, nato pa se bo zopet nadaljevalo popoldne po slav- nostih. Vsak strelec bo na tem tek- movanju dobil spominsko vazo z na- pisom »V spomin na 20. letnico os- voboditve Zgornje Savinjske doline«. Poleg tega športnega strelišča bodo uredili tudi zabavno strelišče, da se bodo lahko udeleženci te zgodovin- ske proslava tudi pozabavali. To praznovanje je povezano tudi z gospodarskimi uspehi, ki jih je Zgornja Savinjska dolina dosegla po osvoboditvi. Da bi vsaj deloma pri- kazali njihov gospodarski razvoj, bodo letos v letu praznovanja dvaj; sete obletnice osvoboditve izročili namenu nekatere nove komunalne objekte. Tako bodo odprli samopo- strežno trgovino v Gornjem gradu, ki jo je gradilo ljubljansko, trgovsko podjetje Mercator, prav tako bodo dobili v Gornjem gradu javno raz- svetljavo, Šmartno ob Dreti bo do- bilo 1.800 metrov nove asfaltirane ceste, v Solčavi pa bodo uredili brez- prašno cestišče. Velikega pomena, pa bodo tudi na novo urejene tuj^fcke sobe v Zadružnem domu v Gornjem gradu, saj Zgornja Savinjska dolina privablja vedno več gostov. Upamo, da bo vreme priredite-^ Ijem naklonjeno in da bodo borci, ki so pred dvajsetimi leti svobodili to dolino, preživeli v njej prijeten dan ob obujanju spominov na tiste strašne, a slavne dni naše revolucije. Kramer Zgornja Savinjska dolina praznuje 20-letnico osvol>oditve. Svečana pro- slava bo v nedeljo 15. septembra v Gornjem gradu. En dan prej bodo odkrili pri Brinkovaču spomenik in grobnico 149 borcem NOB. (Na sliki spomenik med gradnjo. Avtor ing. arh. Samec Dušan). POSLOVNOST NAJ NE BO ŠPEKIUCIJA Avjiustovsko vzdušje na notra- njem tržišču kaže znake vročičnosti, saj nas skorajda vsak dan oplazi kakšno novo povišanje cen —in to proizvodom, ki nimajo nobene zveze z merami usklajevanja cen. Ta zna- čaj je v našem gospodarstvu sicer že ustaljen, le da sedaj preveč od- stopa. V tej neuravnovešenosti zasledimo tri vzroke. Prvi je klasičen: zaostalost celot- ne proizvodnje je v neskladju s po- nudbo blaga in nevarnim porastom povpraševanja. 16 odstoten dvig pro- izvodnje v prvem polletju je sicer ugoden, toda povpraševanje je po- raslo za okrog 50 odstotkov; inve- sticijske naložbe za 46 odstotkov (kljub omejevanju!). In posledica: izčrpane zaloge in dvig cen. Drugi vzrok je v upravičenem dvigu cen v tistih panogah, ki so bi- le z usklajevanjem prizadete. Tretji pa je najbolj nevaren: špe- kulacija, ki temelji na slabi poslov- nosti nekaterih panog gospodarstva, občin, okrajev in celo republik. Ne iščejo izhoda v boljši poslovnosti, temveč po kanalih špekulacije, tiste klasične, ki sicer nosi gospodarsko- politično preobleko. Posledice: in- vestiranje so hoteli sanirati, pa je nevarno poraslo; boj proti pre dosled- no vztrajanje vseh komnnisitov. da ee te sipremeinlbe uveljavijo. Ml«di komnni^siii si moramo ipostaviti za eno izmed naj.važnejših nalog — te- meljit .študij teh sprememb: in obe- nem odgovornost, v kolikšni meri se l>o najiširši krog mladih seznanil Tovariš Hubert Herček s spremembami in dopolnitvami ííta- tuta. — V celjskem okraju /prepočasi vključujemo mladino v organizaci- jo ZK. Kje so vzroki? Za to je v prvi vrsti kriva organi- zacija Z\f. ker no prÍ4>ravlja najaik- tivnejšo in najprogresiivnejiŠo nilia- dino za sprejem v ZK in s tem nie i/poltijaij'O svojih programskih na- 'če.l. Oih t(Mn ne želimo zmanjšati oid- •govornoisti vodstev ZK. zlasti v oh- 'činah in osnovnih organ i/ovijali ZK. :kii premalo sistematično skrbe za vkljiič(>vanjo mladine v svioje vrste. — Pogosto slišimo očitke starej- ših, češ da mladino premalo zanima družljeno delo. :>Starej.šlb« preozko gledajo и^а dru/Jbeno vlogo mladih. Njihova družbena vloga se ne kaže stamo s prisotnoistjo na sestankih in preda- vanjih, teimveč na os ta lib področjih dela, (kultura, prosvete, telesne vzgoje itd.). Mladi o druzîbenih prob- (lemih in dejiavnosti razpravljajo, vendar se zaključki preipogosto ne kanalizilrajo v isamoupravna telesa. Eden izmed vzrokov pa je ne- dvomno tudi ta, da zvezia s še neiz- delanim sistemom dela ne uspeva zagotoviti vsklajeno izolblikovanje osebnosti mladega človeka s pomoč- jo specializiranih «.rganizaiciij; o.rgta- (Dalje na 2. strani) Šmarska občina je ves teden v znamenju proslav ter prireditev ob občinskem prazniku. V različnih krajih občine potekajo športne prireditve. V Rogaški Slatini so vsak dan na sporedu kulturne in zabavne prire- ditve. Najpomembnejše pa so bre« dvoma slovesnosti povezane z delovnimi zmagami. iV dneh od 3. do 6. ter И. in 12. septembra bo lepo vreme. Ostale dni nestalno s pogostimi padavina- mi, zlasti okoli 2. in 7. septembra, obenem hladneje. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: Ф Zakaj nekaterim kopni volja # Aktivnost komunistov-kme- tijcev v šmarski komuni # Otok svobode v »rajhov- skem« morju Laški »Gradbenik« ni nebo- digatreba # Novi znanilci napredka Ф Tekma na malih koleščkih Ф Dobrnska dilema # Slavje Kladivarjevih atletinj # Kadri bežijo iz prosvete # Kladivar je navdušil # Po čem so noge # Vrnitev iz teme # Spanje in nespečnost V PRIHODNJI ŠTEVILKI: # Zapis o rasti Zgornje Sa- vinjske 9 Radovedna malha CELJE, i. SEPTEMBRA 1964 Št. 55 CENA 20 Leto XIV Glavni urednik RUDI LESNIK Odgovorni urednik JURE KRASOVEC List izliaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje >Celjski tisk«. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5. poštni predal 152. Telefon 24-21. Tekofi račun: 60'5-ll-l-656. Letna naroč- nina 1000, polletna !00, četrtletna 290 din. luoiemHtvo 2M0. . Stran 2 CELJSKI TEDNIK ât 55 — 4. septembra 196| POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Priprave na konferenco neanga- žiranih dežel so v polnem teku. De- bate o dnevnem redu se vrstijo dru- ga za drugo. Prav tako ugibanja tu- jih časopisov nenehno navajojo pro- bleme, ki naj jih bi načela konfe- renca. Zunanji ministri precizirajo načrt dnevnega reda, kakršen je bil sprejet že na razgovorih v Co- lumbu. Vsekakor pa so se stvari v svetovnem merilu od Beograda sem toliko spremenile, da bo potrebno spregovoriti in zavzeti stališča o problemih kot so: — Približevanje dveh velikih blo- kov v tekočem letu ter podpis mos- kovskega spprazuma kot konkret- na manifestacija tega približevanja in sporazumevanja. — Notranja nesoglasja v blokih, posebno spor Moskva-Peking in eko- nomski politični konflikt — Wa- shington-Paris. — Razvoj neangažiranih: V Beo- gradu^ je sodelovalo 23 dežel, med- tem ko pričakuje Kairo preko 50 udeleženk. Razumljivo je. da bodo zaradi ta- kih problemov morali na konferen- ci sodelovati strokovnjaki za med- narodno pravo in najti internacio- nalno pravno formo za pojem ne- angažiranosti v najnovejših medna- rodnih dogodkih. V ta okvirni plan diskusij ni mogla biti sprejeta ideja o ustanovitvi stalnega komiteja ne- angažiranih dežel. To iz razloga ker neangažirane dežele niso blok, niti neka tretja grupacija na prizorišču mednarodnih' blokov, niti regional- na organizacija. Po vsem sodeč naj bi dnevni red vseboval sledeče: Najvažnejši sve- tovni problemi kot so: Berlin-Laos- Vietnam-Kuba... likvidacija neoko- lonializma in reševanje mednarod- nih sporov na miroljubni način, po- polna razorožitev, ukinitev vojnih baz in vloga OZN pri reševanju mednarodnih sporov in ekonomska rast nerazvitih dežel ter delitev de- la. Konferenca ne bo načenjala bila- teralnih problemov dežel udeleženk,^ razen v principelnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Zaključke bo- do morale spoštovati prav vse de- žele, tudi blokovske, kajti želje in zahteve milijarde ljudi ne bo moč prezreti. V preteklem tednu pa smo zabe- ležili še tele važne dogodke: Peking je dokončno odklonil svojo prisot- nost na pripravljalni konferenci ko- munističnih partij, ki jo pripravlja Moskva. Če je to dokaz poglobitve spora je težko reči. Spor je že itak dovolj globok in ga je težko pre- mostiti. Mi jugoslovanski komunisti smo prepričani, da se spori, pa če so še tako težki, dajo rešiti na dru- gačni bazi. Zelo konstruktivni razgovori Ma- karios-Naser so končani. Službeni komunike govori o obojestranski želji po mirni rešitvi ciprskega pro- blema. Oba predsednika sta izjavila, da je rešitev spora v resnični svo- bodi Cipra. Pripravljenost Egipta, da nudi vsakršno pomoč Cipru pa je le še povečala prijateljstvo med obema narodoma. Dogodki v Južnem Vietnamu po- trjujejo neučinkovitost tujega vme- šavanja v tej deželi. Časopisne a- gencije v ZDA so začele zelo sra- mežljivo sugerirati svojim politi- kom in generalom, da je najboljša rešitev odhod iz Vietnama. Kljub ogromni vojaški sili Ameriki ni us- pelo zagotoviti živjlenje vojni hun- ti. Nemiri, ki .so izbruhnili in ki še trajajo, tudi potrjujejo, da je na- rod, ki tu živi, odločen sam sebi krojiti usodo. V Kongu se tragedija nadaljuje. Rekrutiranje belih plačancev iz Juž- no afriške tinije se nadaljuje, prav tako pa se nadaljujejo tudi bom- bardiranja vasi in mest, ki so jih zasedli uporniki — resnični patri- oti. Volilna borba v ZDA je v prejš- njem tednu prešla v odločilno ob- dobje. Predsednik Johnson je v svo- jem prvem govoru odločno nastopil proti republikanskemu kandidatu Goldwaterju. Zadnji govor Goldwa- terja, ki je poln očitkov na račun demokratov, samo opozarja ameri- ški narod in z njim ves svet, kako nevarno bi bilo, če bi prevzel vod- stvo države človek, ki je v svojih konceptih tako-močno podoben ne- komu iz druge svetovne vojne. KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL PRED REDNIMI KONFERENCAMI ZAKAJ NEKATERIM KOPNI VOLJA? Turistična sezona v Dobrni Je še na višku, vendar delo dru- štev in organizacij ne počiva. Tudi mladina s prostovoljnim de- lom ureja sprehajališča ob cesti, ki pelje v Dobrno. Vodstvo KO SZDL že pripravlja program dela za obdobje do konca leta. Po- verjeniki za pobiranje članarine pa težko opravljajo svojo nalo- go, ker večina ljudi po cele dneve dela na polju. Predsednik KO,SZDL Dobrna to- variš Stane Kozinc nam je povedal, dra so zelo zadov/oljni, ker so po več- letnem prizadevanjn ilobili ustrezne prosto|fe za družbene organizacije in d mit va. Za te namene je zavod za upravljanje nepremičnin v Ceiju oikusnio urodii'1 zgradbo stare soie. S tem bodo lažje /pritegnili k delu mliadino. ipa tudi zborov volivcev in občnih zborov organizacij ne bodo več imeli v gostilni. Poleg tega pa so rešili dve stanovanj.s.ki vpr'aša,nji za iprosvetne delavce. ^ Nemialo skrb j^ovzroea visoka nas- jemniina za prositore družbenih or- gaiiizacij in druištev ob slkromnih sr(4lst\'ih. k jih imajo na razpolago. Poleg tega sie ukvarjajo z vpraša- njem opreme teh prostbrov. Pri tem T'ijn bi) ipomagal oibčiniski odbor SZDL Celje. Videti je, da so pridobljeni pro- stori za družbene organizacije edini uispeh prizadevainja odbora KO SZDL in krajevne skupnosti. Če- prav imajo v Dolbrni mn'ogo prolb- lemov, ki neposredno prizadevajo oibčane (vzgojno-varstvene ustanove, stanovanja, zdravstvena služba itd.), je vendar v Oispredju cesta, za kate- ro je bilo že n>eštetokra't oibljublje- no, 'da bo asifal.tirana. Vsi si s tem cibeta jiO več j i pri tok tu ris tov in s tem seveda vcičje možnosti zas I iižka. Go- tovo je to pozitivna težnj i. vendar m bodo morali tudi v Doibr;;! priza- devati, da bodo goistu nuidliii še kaj več kot udiobno ležišče. Nera/'išče- ne in nezdrave razmere v zdravi'išiki zdravnišiki službi gotovo ne vpliva- jo na to, da bi ;se igioist želel še kdaj vrn'iti. Vsi vemo, da so zaradi tega zlasti občutljivi tujei. V nawi občini ni prišla mik j er ta- ko močno dk) izraza mi^gracija pre- biva Is4va-Y inidustrij.ske eenitre, ka- kor ravno v Dobrni. V oibrobnih predelih (Vrba, Zavrh, Parož, Brd- ee itd.) število ljudi upadla. Na mno-- gih kmetijah so še samo stari ljud- je in ne vedo kdo Ibo za nj"imi prev- zel domačijo. Socialistična zveza je bila pobudnik razprav o problemih kmetijiske proizvodnje v višinskih predelih. Mnogi bi bili pripravljeni dati ziemljo v družibeno last, vendar k file ti j sika orgiaaizacija zanjo ni za- interesirana. Tudi s ßpecialiizirano proizvodnjo niso uspeli pri kmetih, ker so lodkupne cene dokaj desti- mulativne za individualnegia proiz- vajalca. Idila višinskega kmeta, (ki jo verjetno ni nikoli okusil), ibo kmabi iz;g;inik tudi za oči .turista. Ljudje pod Paškim Kozjakom so bili . zanesljiv in stalen zaveznik NOB. Vprašanja priznavalnin in sploh pomoč kmetom — članom ZB, bi že morala biti zdavnaj rešena. Reševanje teh vpraišanj je ibilo se- veda otežkočeno. ker večina kmetov ni v delovnem razmerju. Orgainiza- c-:ije ZB lietos na terenu intenizivno zbirajo materiale in izpopolnjujejo posiamezne zadevo. Ф -Na konten liahko ugoitovimo, dia smo doslej vse ipreveč radii pozab- ljali na probleme zunanjih območij oil)čine (proibleme emo viidelv in jih reševaii isaimo v indirstriji). Za'po- stavljanje kmetijstva in nesmotrna davčna ipolitiika do višii:niS(kega kme- ta tita 'povzročili, da je mnogo žem- ljic v teh predelih slaibo ali pa isploh neiobde liane. Ф Zadovoljevanje skupnih potreb občau'ov je več kot skromno. V Do- brni mis» usipeli ustanoviti otrošlke- ga vrtca, po vojni ¡stia billa zigrajena ie d'va oetvorčka za potrebe zidraivi- Mšča. Za prosvetne idelavce ni ibilo zgrajeno niti eno stanovanje. Lepa nova šola je brez telovadnice. Hudle so tudii iposlediice alkoholizma; naj- l>olj jih občutijo v išoli; patronažne sestre nimajo itd. ;iitd. # Ce ljudje islišijo Ibesedd u riba- Tiističen aačrt. se jim laisje jezijo. Nihče ne ve koliko variant urbani- stičnega načrta je že l>ilo, kako dol- go že pripravljajo' m kdaj ibo sploh izdelan. Tudi gradin j a i ndividiialnih }e iz a radi tega onemogočena. Kljiuib prizadevanju krajevne or- gianiizacije in krajevne skujpnosti stvari le po polžje itapredujejo. Pri tem pa kopni volja posiameznikov. Janez Kovačič IZOBRAŽEVANJE V ŽELEZARNI Delovni kolektiv Železarne v što- rah posveča veliko pozornost izo- braževanju članov. Ob zaključku šolskega leta so imeli 56 rednih in 65 izrednih študentov na šolah raz- nih strok in stopenj, ter 141 učen- cev v poklicni šoli v Štorah in elek- tro gospodarski šoli v Mariboru. Razen tega so organizirali enajst tečajev in seminarjev ter šolo za 11- varje-kaluparje, kjer se je izobra- ževalo 249 članov kolektiva. Za vsa ta izobraževanja je podjetje prispe- valo nad 19 milijonov dinarjev. J. M. ZM ORGANIZACIJA VSEH MLADIH (Nadaljevanje s 1. strani) nizaeija namreč še ni sipo,sobna .pov- sod z vsebino pritegniti večino lula- KÏh. — Pogoji in delo, mladinske orga- nizacije se iz leta v leto spreminja- jo, vendar še kljub temu pogosto slišimo: preveč formalizma! Ena od kom,]X).nent t. i. »foirmaliz- maöldine v Brežicah v dvorani bre- žiškega prosvetnega doma zasedanje občinske skupfščiine. Odiborniki obeh zborov bodo raz- pravlja Iii o sprememlbah in dot)ol- nitvah odloka o vpeljavi občii'nski'h taks in občinskega prometnega dav- ka, o dtružbenli p ri;z navalni ni bor- cem in aktivistom NOB ter posebni ,]x>moioi otrokom živih borcev in otrokom žrtev fašističnega nasiilija. Med drugiim boido razpravljali o po^ roči lu sveta za kmetijstvo in goz- darstvo, sveta za turizem in gostin- stvo ter o proiblematiki ,go vedore j- ske proizvodnje v občimi. Na seji obeh zborov bodb verjetno sprejeli nekaj poroštev pri najetju iposojil ter reševali premoženjskopravne za- deve. B. ZA VEČJO DISCIPLINO V ŠAMOTARNI Na minulem sestanku delavskega sveta v Štorah so razpravljali o problemih, ki jih imajo z novo delovno silo in o delovni di- sciplini. V analizi so ugotovili, da njihova delovna sila prihaja iz oddaljenih krajev. To so sinovi kmečkih staršev, kar je po- sledica, da se dovolj ne zanimajo za potek dela v tovarni. Od tu tudi izhaja nepravilen odnos do dela, da so nekateri mladi delav- ci nedisciplinirani in da nimajo nobenega čuta odgovornosti. Da bi takšno stanje odpravili, so sklenili, da bodo v bodoče poostrili delovno discipli- no, v vzgojnem pogledu pa bi morala odi- grati večjo vlogo mladinska in sindikalna organizacija tega obrata. J. M. PREDKONGRESNI PRISPEVEK — PREDKONGRESNI PRISPEVEK — PREDKONGRESNI PRISPEVEK MIRKO ZAVRŠNIK Aktivnost komunistov - kmetijcev v šmarski komuni če upoštevamo, da pomeni proiz- vodnja v KZ le četrtino vrednosti celotnega letnega dohodka, je treba vsekakor sodelovanju med zasebni- nimi kmetijskimi proizvajalci in kmetijsko zadrugo posvetiti vso po- zornost. To vprašanje je v šmarski km.etijski zadrugi prav v tem času predmet razprav med člani Zveze komunistov in organi upravljanja. Le-ti so enotnega mišljenja, da je čas, ko jc končno treba od »klasič- nih« oblik kooperacije, ko so eko- nomske enote kmetijske zadruge z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci sklepale pogodbe o sodelovanju na področjih živinoreje, sadjarstva in poljedelstva, priti na čim širše in neposredne j še sklepanje pogodb med KZ in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, preiti na dogovore o celotni kmetovi proizvodnji in jo usmerjati v tiste kulture, ki so za to področje najrentabilnejše in za trg najpotrebnejše. V ta namen je bil v KZ sprejet dogovor, da bi kme- tijska zadruga s svojimi strokov- njaki, katerih ima že kar precej, na šolanju pa jih jc šc okrog 40, prev- zela strokovno vodstvo nad celotno kmetijsko proizvodnjo tudi v zaseb- nem sektorju. Da bo pa to mogo- če čim uspešneje že to jesen uve- ljaviti, bodo organizirali po naseljih razgovore s kmetovalci in se o kon- kretnih oblikah in nalogah dogo- vorili, ponekod pa bodo obiskali kmetijske proizvajalce tudi na do- mačijah. Predvsem bodo na teh raz- govorih sprejemali zaključke o raz- širitvi vzreje živine in prašičev, pri- delovanju živalskih proizvodov, o sadjarstvu in jagodičevju, pa tudi o predelovanju nekaterih poljščin. Kmetijska zadruga namerava tudi preko svoje ekonomske enote »pe- rutninarstvo« smelo v sodelovanje s kmetovalci za vzrejo piščancev in kokoši, ker je končno dogradila klavnico in hladilne naprave v Pod- četrtku. Ker pa je tudi v šmarski občini občutno pomanjkanje delovne sile, pa so se na sestankih samouprav- nih organov kmetijske zadruge do- govorili, da bo kmetijska zadruga svojim zasebnim sodelavcem, ki bo- do vzrejali živino, prckrbela po- sebne stroje za pridobivanje in pre- delavo živalske krme. Takšne oblike sodelovanja kme- tijske zadruge z zasebnimi kmeto- valci, bodo nedvomno rodile uspe- he, saj se bo kmetijska proizvodnja stalno večala in bodo tako ustvar- jeni večji fondi za trg. Tej nalogi pa bodo v šmarski občini le tedaj kos, če bo Zveza komunistov in z njo vsi družbeni samoupravni orga- ni in še posebej kmetijski strokov- njaki tako smelo izvrševali naloge, kot so jih ob zadnjih razgovorih in sestankih zadali. K vsemu temu pa bo nov sistem nagrajevanja v KZ, ki je bil (in je še) predmet živahnih razprav med člani kolektiva, gotovo prispeval svoj delež. Osebni dohodki delavcev in uslužbencev v kmetijski zadru- gi namreč niso imeli do nedavnega, ko je posebna komisija pripravila pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov, temeljiteje obdelan si- stem in čestokrat niso predstavljali stimulativno obliko nagrajevanja po delu in uspehu. Potrebo po dokonč- ni sistematični obdelavi tega prob- lema sta nakazali kar dve letošnji konferenci komunistov v kmetijski zadrugi, redna v januarju in volil- na-predkongresna v juniju letos. Razprave, ki še tečejo ob osvajanju novega sistema nagrajevanja, so si- cer pokazale na nekatere slabosti, ki jih bodo morali organi KZ seve- da odstraniti, ali pa najti druge pri- mernejše oblike. Proti samemu sis- temu sicer ni bilo bistvenejših pri- pomb, gre le za nekatere postvake v pravilniku, ki niso vsklajene s pro- izvodnimi, pa seveda tudi s finanč- nimi zmogljivostmi posamezne eko- nomske enote KZ. V osnovi pa bo uveljavitev nove- ga sistema nagrajevanja v KZ vse- kakor dosegel svoj namen, ker ima le-ta za osnovo stimulativno obliko nagrajevanja za vsakega posamez- nika in že sedaj se pozitivno odra- žajo težnje po večjih prizadevnostih in storilnosti. Tudi uslužbenci v eko- nomskih enotah so vezani na pro- duktivnost in uspeh EE, medtem ko v sami upravi KZ še niso mogli naj- ti meril, s katerimi bi merili njiho- vo prizadevnost in uspeh. Uprava »Celjskega tednika« išče v vseh občinskih s,rediščih celjskega okrajiä honorarne AKVIZITERJE Ugodno priložnost za dober zaslužek priporočamo pred- vsem upokojencem in študten- tom. Pismene ponudlje na u'pravo »Celjskega tednika« — Trg V. kongresa Celje St. 55 — 4. septembra i96íí CELJSKI TEDNIK Stran 3. OTOČEK SVOBODE V »RAJHOVSKEM« MORJU v prvih avgustovskih dneh so narodnoosvobodilne enote očistile Zgornjo Savinjsko dio- lino sovražnih postojank in zaživela je svojstvena repub- lika, ki si je skozi dobre tri mesece krojila svoje življenje kot drjava v državi. Sredi zorečega poletja se je nena- doma preobrnilo. Bilo je pred dvaj- setimi leti... Štirje težki, dolgi dne- vi so prinesli veliko zmago narodno- osvoibodilnim enotam in nenadoma je sredi nemškega raj ha zazevaLa druga praznina — osvobojena Zgor- • nyd Savinjska dolina (popreje Koz- jansko). Pod zmagoslavnimi juriši udtarne brigade Slavka Šlandra, MMoiša Zi- danška, enot legendarne XIV. divi- zije in vzhodno koroškega' odreda so padli rštevilni bunkerji, utrjeni gradovi, se predajale nemške posto- janke ... lin Zgornja Savinjska doli- na je doživela jesen 'kot evobodno ozemlje. Gneč pri Gorenju, Savinja, Oobrovlje, Menina. Kaimniške plani- ne. Golte — to so bile meje okraja, ki je imel svoj sedež v Gornjem gradu. nNepopisno je bilo veselje ZgorBJe- savinjčailov. nepopisno zmagoslav- je partizanov. Ljubno. Luče, Gor- nji grad. Šraairtno bo Paki — okrog 170 ubitih in 500 ujetih sovražnikov. Kupi orožja in muni:cije. Uisipeli de- monstrativni napadi Via Dobrno, Šo- štanj, mosit pri Letušu, na Crno in večje število saibotažnih akcij v Sopdnji Savinjski dolini. Tis;tL dnevi ostajajo kot svetal nteiiZibriscn spomin, hi sem ga kasne- je vise globlje in gLoblje doumel: »In narod si ix) sodbo pisal sam!« Po skrivnih gozdnih poitieh sem ibil za vodiča partizanki, ki si je na na- šem diomu zdravila ozelble noge ... Danes imam pred saibo citklostira- ni snopič >/Štajerski kurir« in li- stam ¡po spominih. 16 strani navdu- šenja, sireöe in zmagoslavja. Poklic- ni tovariši, takrat novinarji-borci, so iSvoj.a^ neposredna doživetja takoj po krvavih borbah zaupali tiskar- nam- tehnikam, da sio z besedo šir'ile resnico o svojem boju. Nihče ni podpisoval sestavkov — in nehote dobiš vtis, da v teh vrsti- cah prebiraš enkfatno visoko pe- sem zmage vedno teptanega naroda. S preprosto, a prepričevalno besedo so eli'kali sebe in svoje, sovražnike in domačega izdajalca. Snopič nosi naziv »Posebna izda- ja«, kaj.ti dogodki sami sio bili za Štajersko resda izjemni. Prelistajmo torej 'po njem. »Ljubno, Luče, Gornji grad, Šmart- no ob Paki. Sijajni uspehi IV. ope- rativne zone. Novo osvobojeno ó- zemlje! Borbe sta vodila osebno koman- dant major Franc Poglajen in polit- komisar Jože Borštnar... »Šlandrova brigada v borbi. Kma- lu po polnoči se je pričel napad na trg Ljubno. V trgu je bilo leglo ge- stapovske bele garde, katero so poznali po vsej Savinjski dolini pod imenom .»Revsova banda«. Bilo jih je okoli 50 (ljudem so lagali, da imajo zvezo z Angleži in da jim vo- zijo njihovi avioni orožje). Borba za Ljubno je bila ena iz- med najbolj .srditih v zadnjem ča- su. V samem Ljubnem sta vodila o- peracije v glavnem kapetan Ris, kapetan Mirko in politkomisar Loj- ze Kokalj«. Tudi to, da so bile partizanske brigade opremljene s topovi, je na- šlo odmev navdušenja. »Prvič smo na Štajerskem napadli s pomočjo težkega orožja. Učinek je bil odličen. Že po prvih strelih je začela upadati morala sovražnika. ... ob 18. uri so izvršili borci po- slednji juriš v porušene postojanke luftschutzev. Z vseh strani so vdrli vanjo...« • In prebivalstvo osvobojenih kra- jev! »Viharno navdušenje. Borci in ci- vilno prebivalstvo so z viharnim navdušenjem sprejeli vest o naši zmagi na Ljubnem... Navdušeni so bili zlasti zato, ker nam je padla v roke skoro večina Revsove bande in tudi ljubenski župan Peter Sohlind- wein, znan krvolok in morilec za- vednih Slovencev. Dolga je bila vrsta ujetnikov. V njih ni bilo več niti trohice tistega nemškega ponosa in nadutosti... Največji uspeh pa je bil osvobodi- tev prvega mesta na Štajerskem. »Gornjj grad je bila najmočnejša sovražnikova postojanka v vsej Savinjski dolini. Poleg dveh posto- jank so bili Nemci utrjeni v staro- davni graščini ljubljanskih škofov. Borci Zidanškove brigade so po- noči uničili vse postojanke, ostala je le graščina, katere posadka pa se je po večurnem boju predala. Prebivalstvo, ki je ves čas opazo- valo gotek^gogajanj, se je vsulo na ulice in navdušeno pozdravljalo ko- mandanta majorja Kranjca in na- čelnika štaba majorja Brajeviča, ki sta prijezdila na graščinsko dvori- šče.« ' Tako so se vrstile zmage in nav- dušenje. Zatem ipa je dolina ziažive- la svobodno, čeprav težko življenje. Vsi so imeli polne roke dlela: organi- zirati je biflo t reib a solist vo, ljudsko oblast, urediti so morali preskrbo. promet, sodstvo. Spomini. Biiio je pred 'dvajsetimi loti in neštete dogodke je že čas zaVil v pozabo; oistaja pa svetla in ponosna resnica o osvobojenem o- zcmlju, o ljudski oblastii, ki je rasla v srcih teptanega ljudstva, o otočku svobode v »rajiliovskem < morjm, kjer je ljudstvo doikazalo, da je siposobno živeti in si 'krojiti svojo usodo. Klančnik Po težko pribor jen i zmagi. Šland- rovci so razbili vse postojanke v Ljubnem in ujeli okrog 60 sovraž- kov Cas po osvoboditvi je bil poln viharnega navdušenja in slavnostnih zborovanj. Posnetek kaže prvo volilno zborovanje na Štajerskem v Bočni NA HMELJIŠČU V LOKI Letos je v Loki obiralo hmelj 250 obiralcev, med njimi precej šolske mladnie, ki si bo s tem dobila sred- stva za šolske potrebščine. Obiranje je trajalo 3 tedne in je bilo zaklju- čeno koncem avgusta. Hmeljišče meri 10,5 ha, povprečni pridelek na ha je od 1.600 do 1.800 kg. Hmelj je kvaliteten, zlasti na parceli »na Do- bravi«. CELJE: KRUH! MALOMARNOST ALI KAJ? ■ Dejstvo, da v ponedeljek popold- ne potroš,niik ne bi bil mogel ddbiti kruha, če br se !l>il postavil na gla- vo, a pra^v tako ne, če bi še taiko dolgo te'kal od ene do druge proda- jalne aili stal v vreii in preklinjal tòste, ki so si izmislili moko, za Ce- lje pravzaprav ni nič novega, nič posebnega. Nava-jeni smo že delati ture od ene do drnge prodajalne, iz- gubljati čas v vrstah in sakramen- ti rati. Ne na va dino je bilo takrat morda to, dia se jeipred pekarno v Staineto- vi u lidi ponovila scena iz leta 1946, a še ibol j nenavadno, da proizvajalce kruha ta okoliščina ni niti najmanj prizadela. ' Ko je naimreč naš kolega po no- vinaraki poti hotel odgovor na vpra- šanje, koliko kruha je oe I j ska pe- karna spekla v ponedeljek, usluž- benka pri telefonu ni vedela, ko pa je poklicala k telefonu pomočni- ka direktorja (direktorjia ni bilo), tuidi ta ni vedel. Naša javnos't pa ibi verjetno z - nami vred rada slišala odgovor, zato postavljamo celjiilci pekarni javno vprašanje: koliko •kruha je spekla v ponedeljek in kakšni so dejanski vzroki piomanj- kanja? Menimo, da imamo ob poviša- nih cenah še toliiko več pravioe iz- vedeti, hkrati pa se nam tudi doz- deva, da lïi bilo 20 let po osvolxhdit- vi že lahko rešeno vprašanje pre- skrbe z našim osnovnim življenj- skim artiklom! ! Uredništvo LIN OBNAVLJA IN IZVAŽA Kolektiv lesne industrije T Nazarjih je doslej vložiil že ipreko milijardo lastnih sred- stev v rekonstrukcijo podjet- fa. Podjetje posluje na širo- kem olbmočju, saj ima žage v Nazarju, Gornjem gradu, Ljubnem, v Solčavi, Sp. Reči- ci ter skladišče žaga nega le »a v Nazarjih in Šmartnem oib Paki. Zaposluje preko 800 de- lavcev. Povprečje osebnih do- hiodkov (pa je solidno, saj zna- .ša 42 tisoč dinarjev, medtem ko nimajo v podjetju delav- ca, ki bi zaslužil pod 25 tisoč — nad'om(>stila pa so dali v povprečju 5 itisoč. V prvem polletju so preseg- li planska predvidevanja za 10.2 odstotka. Podjetje je zna- no ipredvsem zaraidi^ veliikega izvoza rezanega in galante- rijiskega lesa v Italijo, CNem- čijo. Šviico, Egipt, Izrael in Madžarsko. V zadnjem času pa so uspeli z novo vrsto embalaže, ki ise bistveno razlikuje oid klasič- ne. Nova embalaža je iz bu- kovega lesa, debeline 5 do 8 milimetrov. Bukov les parijo, da positane prožen. V glavnem uporabljajo io embalažo za tekstilno industrijo. Prednost embalaže je v 4 do ¡S-kralt man j.šli teži in v tem, da je za enkratno ui>orabo. Obrati embalirnica, stavbe- no pohištvo, kotlarnia so že dokončani, sedaj pa гекоп'- struirajo žago, 'ki bo 100 od- stotno mehanizirana. V ta na- men imajo poleg lae'tnih sred- stev kredit od Jngobanke. Zaradi dobrega sodelovanja z gozdnim gospodarstvom in pravilne kadrovske politike uspešno .poslujejo. Prav tako je iz'koriščenost strojnega iparka ekonomiična, &aj delajo v vseh obratih V treh izmenah (iz izjemo predelave). Trenutno so sicer s pitanom 'izvoza v zaostanku, to pa predvsem zaradi prednosti, ki jo dajejo bukovini, ki bi se drugače kvarila. DANAŠNJA ŠTEVILKA »CELJSKEGA TEDNIKA« JE IZŠLA V 17.000 IZVODIH! Najvišja naklaidia do sedaj! ALBIN PODJAVORŠEK Naloge industrijske psihologije Do nekako 1950. leta so na naših fakultetah predavali psihologijo sa- mo s smotrom, oblikovati profesor- je psihologije na raznih šolah, pred- vsem za učiteljišča in gimnazije. Kolikor so se nekateri psihologi že poprej bavili s praktično psihologi- jo, so delali bolj priložnostno ali kot samouki. Nekaj takih prizade- vanj zasledimo v Sloveniji, a tudi v ostalih delih Jugoslavije, že pred drugo svetovno vojno, n.pr. v službi poklicnega svetovanja. Od navede- nega leta pa smo pričeli na naših univerzah, t.j. v Beogradu, v Zagre- bu in tudi v Tiii'jl.íani izobraževati poklicne psihologe za praktične slu- žbe v gospodarstvu, v zdravstvu, v šoli ipd. in se je psihološka služba v našem javnem življenju močno razmahnila. Pri nas smo zaorali globoko braz- do predvsem v službo poklicnega svetovanja. Potrebe naše proizvod- nje so sprožile prizadevanja, da bi vzgojili najprej primerno število psihologov-poklicnih svetovalcev, ki bi delali s sodobnimi znanstvenimi metodami v zavodih za zaposlova- nje delavcev. Predvsem po zaslugi b. republiške uprave za zaposlovд- nje delavcev ter b. zavoda za pro- učevanje dela in varnosti pri delu LRS smo priredili vrsto seminarjev za praktično delo psihologov v pok- licnih svetovalnicah in opremili psi- hologe tudi z modernimi psihodiag- nostičnimi sredstvi za strokovno de- lo v teh posvetovalnicah. Ljubljan- skih seminarjev za praktične psiho- loge so se udeleževali tudi psihologi iz drugih republik, podporo so uži- vali ti seminarji tudi od združenja za poklicno usmerjanje, naše psi- hološke katedre itd. Navedeni semi- narji so zaradi tega posebne važno- sti za našo prakso, ker so se iz vrst psihologov-poklicnih. svetovalcev v mnogih primerih rekrutirali psiho- logi za delo po tovarnah kot indu- strijski psihologi. Tako se je pričela za industrijsko psihologijo pri nas nova doba. Pred štirimi leti je bila ustanovljena na ljubljanski univerzi industrijska smer za izobraževanje psihologov. Od ustanovitve psihološkega od- delka na ljubljanski univerzi je di- plomiralo doslej 83 psihologov. Ve- čina navedenih dela v raznih zavo- dih: v zavodu za strokovno izobra- ževanje, v zavodu za produktivnost dela, v zavodu za rehabilitacijo in- validov, v zavodih za zaposlovanje delavcev, s čimer služijo posredno našemu gospodarstvu. V industrij- skih in gospodarskih organizacijah pa jih dela deset, n.pr. v Iskri, v Li- tostroju, v MTT, v Saturnusu, v Brest-Cerknici, v Skupnosti želez- niških podjetij, v TEP in še kje. V nekaterih industrijskih središčih de- lajo tudi honorarno. Najmanj je razvita psihološka služba na Dolenj- skem in Primorskem. Pri nas na celjskem področju si le polagoma utira pota, to pa predvsem zaradi tega, ker ni interesentov. V celi SFRJ se bavi danes z in- dustrijsko psihologijo okrog 120 do 130 psihologov, od katerih jih ne- kaj nad 80 dela neposredno v gospo- darskih organizacijah ali za njih po- trebe, ostah pa so zaposleni v znan- stveno-raziskovalnih, znanstveno- prosvetnih, produktivnih, zdravst- venih in podobnih ustanovah in se udejstvujejo na problemih s področ- ja industrijske psihologije. Treba pa je poudariti, da je naša industrijska psihologija še zelo mla- da stroka in da si šele išče svoje smotre, principe, vsebino, organiza- cijo in metode svojega udejstvova- nja. Naš psiholog si ne more vedno pomagati s tujimi industri j sko-psi- hološkimi rezultati, ne glede na to, da dela v pogojih delavskega in družbenega samoupravljanja ter v pogojih socialistične družbene ure- ditve, kar daje njegovemu delu spe- cifičen značaj in terja hkrati od nje- ga veliko samostojnost. Nekakšen optimalni seznam njegovih nalog bi bil naslednji: -— Sodelovanje v kompleksni ana- lizi delovnih mest. — Ocenjevanje uspehov pri delu in delovnem prizadevanju. — Raziskovanje sposobnosti in spretnosti, lastnosti osebnosti, nag- njenosti in interesov delavcev za de- lo — s smotrom za potrebe pravil- nega razvrščanja, zaposlovanja, na- predovanja in izobraževanja kadrov, za izbor vodilnih kadrov ipd. — Proučevanje psiholoških aspek- tov metod za izobraževanje kadrov v podjetju glede na tečaje, seminar- je in na delovnem mestu. — Raziskovanje in predlaganje praktičnih mer za boljše prilagajanje ljudi delu in delovnemu okolju, po- sebno delavcev na novih delovnih mestih, novih delavcev glede na sprejem in uvajanje na delo, razpo- rejanje, spremljanje na delovnem mestu ipd. — Proučevanje poslov, pogojev dela, sredstev za delo in delovne o- preme glede njih prilagajanja psi- hofiziološkim in psihološkim značil- nostim človeka. — Proučevanje psiholoških fak- torjev, ki so vzrok za poškodbe ali nesreče nri delu, raziskovanje in predlaganje mer za njih odpravlja- nje in mer ter sredstev za obče po- večanje varnosti pri delu. — Raziskovanje psiholoških, so- cialnih in delovnih faktorjev moti- vacije in stimulacije kadrov za de- lo, njih delovne morale in njih teh- nološke discipline in za njih efekt- no izpopolnjevanje; študij faktor- jev, ki določajo strukturo in dina- miko delovnih grup, raziskovanje problemov v medsebojnih odnosih, drugih socialno-psiholoških proble- mov in pojavov v kolektivu ter od- pravljan-^e težav pri občevanju lju- di pri delu. — Proučevanje psiholoških aspek- tov in faktorjev »delovne patologi- je« — izostajanja, bolovanja, zamu- janja, poškodovanja, delovnih nev- roz in nevrotskih reakcij in obna- šanja, psihosomatskih obolenj v zve- zi z delom in odnosov pri delu, kon- fliktov, pojavov tehnološke nedisci- pline ipd. Za vse navedeno je potrebna glo- boka strokovnost in pripravljenost podjetij za uvedbo psihološke služ- be v svoj ill obratih. Stran À CELJSKI TEDNIK St. 55 — 4. septembra 1%4 OB PRAZNIKU ŠMARSKE KOMUNE NOVI ZNANILCI NAPREDKA OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH JE D02IVELA V ZADNJIH ŠESTIH LETIH, ODKAR SO SE ZDRUŽILE OBČINE KOZJE, ROGAŠKA SLATINA IN ŠMARJE, OGROMEN NAPREDEK. TODA NAJ O TEM RAJE GOVORE ŠTEVILKE: LAN- SKO LETO JE DOSELGA VREDNOST BRUTO PRO- DUKTA, KI GA JE USTVA- RILO 31 TISOČ PREBIVAL- CEV OBČINE KAR 12,5 MI- LIJARDE DINARJEV, OD TEGA V DRU2BENI PRO- IZVODNJI 8,8 MILIJARDE. Če razdelimo lansko vred- nost proizvodnje po pano- gah, bomo videli, da je ustvarilo kmetijstvo 2 mili- jardi, industrija 1,9 milijar- de, trgovina 1,7 milijarde; obrt 800 milijonov, gostin- stvo 700 milijonov itd. Če se- daj primerjamo rezultate iz leta 1958 dobimo naslednjo sliko: leta 1958 je bila vred- nost bruto produkta 5,5 mi- lijarde dinarjev, lansko leto pa kar 12,5 milijarde, v 6 le-i tih za 128 odstotkov večjal vrednost proizvodnje. V le-f tošnjem prvem polletju pai je vrednost bruto proizvoda; nje narasla v primeri z lan- skim prvim polletjem še za 33 odstotkov. Če pa pogleda- mo porast narodnega dohod- ka na orebivalca bomo vide- li, da je v teh 6 letih pora- stel od 68.000 na 170.000 v lanskem letu in na preko 200 tisoč v letošnjem letu v pr- vem polletju je porastel v primeri z lanskim prvim pol- letjem za 39 odstotkov). V zadnjih letih daje obči- na vedno več sredstev tudi za družbeni standard. Tako bodo v letošnjem letu pora- bili za stanovanjsko izgrad- njo okrog 200 milijonov iz družbenih sredstev in 70 mi- lijonov individualnih sred- stev. Dalje so namenili za po- trebe šolstva 249 milijonov in še 34 milijonov za manjše dodatne investicije v šolstvu. Za komunalo so namenili 75 milijonov, za zdravstveno službo v občini, ki je zelo razvita, pa porabijo letno preko 150 milijonov dinar- jev. Vse to kaže na to, da se bo tudi Vpoložaj občanov Šmarske komune, ki je ena od najslabše razvitih v Slo- veniji, kmalu zboljšal, da tu- di njim sije sonce bodočno- sti. Pri kmetijski zadrugi Šmarje so se prvi v Sloveni- ji odločili, da bodo lastno proizvodnjo kombinirali s kooperacij sko. Ta naj bi bila dvojna: kooperantje naj bi proizvajali valilna jajca, rav- notako pa naj bi v koopera- ciji proizvajali tudi brojlcr- je. V kooperacij ski proizvod- nji da zadruga kmetom tri- mesečne jarkice, in sicer od 300 do 500 jarkic. Ravno ta- ko dobijo kmetje tudi jhoč- na krmila. Vse to odplačiijc::^ jo zadrugi z valilnimi jajci, ki jih znese ena kokoš letno okrog 150. Po enem letu za- druga spet odkupi kokoši (ki imajo tudi po 3 kilograme) za klanje. Prve izkušnje ka- žejo, da je ta oblika koope- racije obojestransko korist- na. Od ene kokoši dobi kmet okrog 2.000 dinarjev čistega. To se pravi, da lahko zasluži, če goji 400 nesnic, tudi 800 tisoč dinarjev letno. To pa ni malo, če pomislimo, da lahko za 400 kokoši skrbi le en človek. KOKOŠI NESNICE V KOOPERACIJI Bil je sončen popoldan, ko sem sc vzpenjal po ozki, od vode izprani cesti proti sta- remu gradu v Podčetrtku. Ob vznožju hriba so stisnje- ne stoletne hiše nekdaj zelo pomembnega trga Podčetrt- ka. Približno na pol poti med trgom in gradom stoji " stara trinadstropna grajska »kašča«, v kateri je uredila kmetijska zadruga Šmarje farmo za vzrejo brojlerjev (približno 1 kilogram težkih piščancev). Malo nad njo pa je v prenovljeni stavbi, ki se ji šc poznajo sledovi požara, nova valilnica piščancev ter klavnica s hladilnico za pi- ščance. Fai,.-«o piščancev v stari grajski »kašči« so uredili /e pred leti, toda težave so ime- li s tem, ker niso imeli teh- nološko zaključene proizvod- nje, ker niso imeli niti lastne valilnice niti lastne klavnice piščancev ter so bili zato od- visni od trenutnih pogojev na tržišču. Valilnico s klav- nico in hladilnico so sicer pričeli graditi že lansko leto, toda ravno pred otvoritvijo je stavba pogorela, zato so morali pričeti z gradnjo od začetka. In sedaj je končno tudi to gotovo — v soboto bo slavnostna otvoritev. Ce- lotna investicija je znašala nekaj nad 17 milijonov, kar je za tak obrat izredno malo. V vrhnjih prostorih so sta- novanja in valilnica s kapa- citeto okrog 3.000 piščancev tedensko. Ta trenutno še ni popolnoma izkoriščena, ker so kapacitete farme le 2.500 piščančkov tedensko. Ko pa bodo imeli urejeno koopera- cij sko sodelovanje tudi pri vzreji brojlerjev, bodo kapa- citete še premajhne. V spod- njih prostorih pa je urejena klavnica, predhladilnica in hladilnica za zaklane piščan- ce. V klavnici izvajajo vsa de- la ročno. Piščance prvo oma- mijo, nato jim spustijo kri, jih oskubijo in očistijo. Oči- ščene nato zložijo v /.aboje in jih dajo v predhladilnico, kjer se v 24. urah oh'adijo na temperaturi 5 stopinj C. Jaki so potem pripravljeni za prevoz na tržišče. Če pa je tržišče zasičeno, in piščan- cev ne morejo takoj prodati, jih lahko spravijo v hladilni- co, kjer jih zmrznejo na tem- peraturo — 15 stopinj C. Na tej temperaturi so lahko vskladiščeni neomejen čas. Hladilnica v Podčetrtku ima kapacitete za 30 tisoč piščan- cev, to je za-30 ton mesa. TUDI MESTINJE IMAJO VODOVOD Da bi v Mestinju dobili vo- dovod — to je bila že stara želja vseh domačinov. 160 ljudi, ki so zaposleni v lesno- industrijskem podjetju »Bo- hor« obrat Mestinje, je bilo brez pitne vode. Ravno tako pa ni bilo vode tudi v trgovi- ni in gostilnah v Mestinju. Stvar se je premaknila z mrtve točke pred tremi leti, ko so se dogovorili, da bodo pri gradnji vodovoda sode- lovali razen ljudi še železni- ca (za postaji Mestinje in Stranje), LIP »Bohor«, Kme- tijska zadruga Šmarje (za obrat Sad-sok, ki naj bi se preselil v Mestinje), vodna skupnost Obsotelja (sedaj vodna skupnost Savinja Ce- lje) ter občinska skupščina. Z deli so pričeli lansko le- to, ko so dokončali rezervo- ar na Vrhu nad Mestinjem. Rezervoar ima prostornino 65 kubičnih metrov; pri nje- govi gradnji pa so morali skopati več kot 100 kubičnih metrov zemlje in kamenja. Letos pa so nadaljevali z de- li, tako da bo v soboto otvo- ritev. Samo glavni vod je dolg preko 4.300 metrov. Med njegovo gradnjo so mo- rali izkopati več kot 4 000 kubičnih metrov zemlje in kamenja. Domačini so prispevali za gradnjo vodovoda v delu in denarju okrog 5 milijonov dinarjev, vsak po svoji go- spodarski moči. Razen tega pa si bo moral še vsak sam zgraditi priključek od glav- nega voda (ponekod tudi do 150 metrov). Celotna investi- cija za vodovod znaša okrog 20 milijonov dinarjev. Sonce je zabrisalo pravo podobo. Foto: Stepančič Velenjski vodovod Gradnja velenjskega vodovoda se počasi približuje h koncu. Delavci pridno kopljejo in polagajo še zadnje metre cevi. Na samem izviru, od koder bo tekla v Velenje dobra pitna voda pa so že v teh dneh zgradili zbirni rezervoar. Na sliki: Gradnja rezervoarja za velenjski vodovod. Fato: F. Jurač DOBRNSKA DILEMA Kdo je bolj upravičen? Zaradi pomanjkanja stano- vanj v iDobrmi so pred leti preuredili podistrešje gove- jih hlevov ter tam zasilno oniogočilii bivanje AUDIC MARIJI. T© je bilo pred še- sti m i leti! Med tem časom se je to v a ri sic a Marija iporo- čila,' irodila dvoje otrok in pisala prošnje na vse mogo- če forume, da bi ji dodelili stanovanje v ustreznejših higienskih prostorih. Kot smo že omenili, je nje- no stanovanje (sobica in ku- hi л ja) nad govejimi hlevi, v katerih je preko 40 glav ži- vine. Neznosen smrad in roji muh, iki prihajajo iz hlevov, onemogočajo življenje eta- novalcev. Stanovanja nii mo- goče zračiti, v njem ni moč kuriti, ker je požarnovarst- vena komisija tp prepovedia- la zaradi nevarnosti požara. In v tem stanovanju živi šti- ričlanska družina! Zaradi nehigiienskiiih raz- mer sta oba otroka (deček star tri lin dekliica stara dve leti) zbolela za tuberkulozo! Deklica je bila že na zdrav- ljenju v Novem Celju. Po zdravljenju ibi *е morala Tr- ni t i znova v iste razmere! Nesrečna mati in oče sta naredila nešteto prošenj in korakov, da bi dobila ustçez- nejše stanovanje. Kot v po- smeh so jim pred nedavnim dodelili stanovanje v zapu- ščen e m go spod a reke m po- slopju, tako da bi imeli ku- hinjo v eni zgradbi, sobo pa v drugi! V tem pa je prosto stanovanje v zgradbi št. 20, ki obsega kuhinjo in lepo sobo. Zgradba je družbena last in jo upravlja Zavod za nepremičnine v Celju. V sta- novanju je do nedavnega stanovala učiteljica. Po pre- uredit vii pa bi ise naj v sta- novanje vselila starejša upo- kojenka iz Celja, ki stanuje pri sorodnikih v večsobnem I stanovanju. P red sed ni ca k raj evnega odbora RK in ostali občani v Doibrai. ki se trudijo re- šiti ta težak problem, so presenečeriii nad nerazume- vanjem in postopki določenih ljudi, ki so odigovorni za re- ševanje takšnih primerov. Upnavtiičeno se sprašujejo, ikdo ije ibolj u pravičen do staiiova.nja: starejša upoko- jenka ali štiričlanska driiži- nia.. od ka'terih trij^e člami (tudi oče) bolehaj« za TBC! LAŠKI ^^GRADBENIK^' NI NEBODIGATREBA USPEHI VREDNOTENJA IN ORGANIZACIJE DELA Poigoisto uporalbljamo šte- vilke za ilustracijo določenih uspehov tako. da navedemo samo zadnjo. Prepogosto go- vorimo o povečani produk- tiv nosi i dela. pri tem pa ne povemo, koliko je bilo na novo zaposlenih ali ikdaj je bila končana rekonstrukci- ja. V gradibeništvu eo te raz- mere še bolj zavozlane. Or- ganizacija dela ali mehanii- zaeija je v mnogih gradbe- nih podjetjih še na isti rav- ni kot 1949. leta. Zaradi tega so cene ,sto.riltvenih dejav- nosti porasle za več dteset- krat in so se vediuo v porastiu. Pred mescici je med grad- benimi jx>tdjetji v okraju za- vršalo. Na neki lieitaciji za izgradnjo novega objekta se je pojavilo neko »obrtno obrtništko« podjetje Gradbe- n'iik -iz Laškega ter (neibodli- gaitreba) za пељај milijončkov ceneje sprejelo novoigradnjo. Cez nekaj časa zopet. Pa zo- pet. Med'gradbenimi podjetji v okraju so dvignilii vik in krik. češ kako lahko podjet- je, ki zaposluje vsega nekaj čez sto 1 j udii (od tega samo deset usliižlbencev!!) neod- govorno fvprejema gradbene storitve, ki jih ipozneje nebo moglo izvršiti?! Začele so ro- mati (kot se to dogaja) razne" inšpekcije. V Laškem so jim lepo z ekonomsko računico in z vsem, kair je v te na- mene potrebno, dokazali, da bo vse v redu. In je v redu! In v čem je ta ekonomski »ičudež«? V pravilnem vred- notenju in dobri oTganiizaci- jii dela. Za ilustracijo nekaj številk: 1960 leta je znaša- la proizvodnja podjetja 16 milijonov dinarjev. lx*tos bo presegla 400 iil)il!ijonov ali poraisla za več koti dvajset- krat. To vrednost ti stvar ja. kot smo že omenili 105 ljudi. »Za vsak gradbeni objekt pripravimo podroben delov- ni načrt z že vnesenim šte- vilom delavcev, kii so za ia- vrševanje ipotrebni<. nam je povedal tehnični vodja tov. Klemen. »Ne. nismo idealli- s-ti ali provokator j i. Pred prevzemom določenega otb- jekta pripravimo storitveni cenik, ki nam nazorno pri- kaže stroške in vrednost de- la. Proizvajalec, ki objekt opravil, pa je zaiiniteiresiran, da mu njegovo delo čim bo- lje vrednotimo — plačamo. Na mašah grajcibiščih. ni od- večne delovne sile. Naše sto- ritve so ponekod za več mi- lijonov dinarjev cenejše od sorodnih podjetij, ki imajo c/el'o' т<ж1егпо gradbeiuo me- lianiizaicijo. Nismo cenejiši ne na račun našega dobička, kar diokazujejo skladi in plače delavcev, ki so porasle /ж iskoraj 50; oidistotkoiv. Uspeli smo rešiti anarhijo, ki v laida v gradbeništvu.« J. Severa TEKMA NA MALIH KOLEŠČKIH Tekmovalci treh elovenskih kotalkarskih klubov so se preteklo solxvto ;in nedeljo pomerili na odlični tekmo- valni plošči (kotalkališču) v Velenju. 40 tekmovalcev Oliniipije. Ljubljane in Ve- lenja se je boriio za naslo- ve republiških prvakov. Prodor mladih VelenjČ!a- nov naravnost preseneča. Mladi so po letih in s,tažu, ki ga imajo v tej športni veš- čini. Klubi so isi v ogorčeni lM)rbi porazdeli li po tri prva mesta. In prav to ponovno prliča, da so Vélenjêanii v dveh letih dosegli izredno le- ipe uspehe. Te'kmiovanje je privabilo številne gledalce, saj je to- vrstna priredlitev v dopust- ni škem obdiobju pravcata pa- 'ša za oči. Izjave strokov- njakov tega lepega športa o prireditvi in o velenjskem ikotalkaliišču pa so naravnost laskave. Tako menijo, dia je to ena najboljših ploskev v Evropi in da bi bila primer- na za nastop svetto v ne elite. Torej ima Velenje, ki v zad- njem času vse bolj pnidobi- va na turističnem pomenu, resda odlične možnoisti. d!a svoj sloves pionese 'še dlje. Pomembni so uspehi mla- dih Velenjčanov. saj so do- segli naslov republiiškiih pr- vakov ipni pionirjih (Kore- niič). pri člaruih (Blatnik) ter v tekmovanju mladinskih parov kar «prva tri mesta (Fi- šer - Blatnik, Dermor - Ko- reni č, Lap - Osojnik). Pose- bej je iz:çtopal mladi Blat- nik, za katerega menijo, da bo kmalu lahko pose.g(d v mednarodno areno. Analiza o upravlja vcIH Občinski sindikalni svet v Slo'venskih Konjicah je izdelal analizo, ki obravnava člane organov uprav- ljanja v gOKipodarskih orgániizaciijah. V 13 podjetjih je bilo izvoljenih v organe upravljanja 261 članov, od tega le 61 žena. kar ne ustreza najibolje, saj je zapo- slenih žena okrog 30 odstotkov, v organe upravljanja pa le 23 odstotkov izvoljenih. Neugodna pa je podoba šolske izobrazilw; članov delavsikiih svetov, ki sklepajo o tolikih bistvenih prob- lemiih oizkih in širših koristi družil)(!. Kar slaba tret- jina nima popolne oisnovne šole. s srednjo, višjo ali visoko šolo jih je okrog 20 odstotkov, ostali pa imajo zaključeno osnovno šolo. Boljša je fitruktura članov upravnih odHwrov. Najlbolj neugodno ipa je razmerje med moškimii in ženskanri v obratnih delavskih svetih, prav tako pa kvalifikacijska struktura. Vsekakor bodo morali v podjetjih v iImmIiočc še skrbneje izbirati in voliti člane, kajti z vse večjo sa- moupravnostjo podjetij pač pa Uam ni vseeno, kdo in kako odloča o stvareh, ki se čestokrat tako neus- miljeno povrnejo kot težika klofuta našemu »dobremu u panju«. NA MARIBORSKI ZAVIJA LUNA ... pank. (ki se je tam za- sidral ne za nekaj dnii. tem- več za cele mesece. Stano- valcem to seviHla ni všeč, kajti v ušesih jim znvijajo trije ali štirje šlagerji tudi takrat, ko zvočniki molčijo. Razumejo (stanov;'' rn-m- reč), da kdo Iji:.'/ hrr'pno zabavo za'kakšno ui .. to- da venomer iz inesci-a v me- sec, to je preveč. Pni umu so bila stanovanja to/'kov;ina pred prihodom Лппа pai ka«, zato hrup in zavijanje ne vpliva na znižanje najem- nin. St. 55 — i. stq>temibra \Ш CBLJSKI TEDNIK Stran I KADRI BEŽIJO I z |p R ;o iS v E T E v SREDNJIH ŠOLAH ČETRTINA UČNIH MOCI BREZ USTREZNE IZOBRAZBE To jesen so ise .mnoge šole znašle pred težkim kadrovskim problemom, za m möge strokovne predmete, .po- nekod pa celo za pouk, ki zadeva splošno izobrazbo, ni redmih stro- kovnih učnih moči. Ni malo oboin, kjer so ,razpisi za nove učne moči ostali ipopolnoma brez odziva, kajti zaniniianje za delo v prosveti je iz leta v leto manjše; zato primanj- kuje miatematilkov, fiizikov, učnih moči za tehnično in telesno vzigojo. Mnoge predmete ;poučujejo predla- vatelji z nepotpolnimi šolskimi kva- Iriifi.kacijami, ki bi jih bilo trelba za/menj.ati s strokovnim predavatelj- skim osebjem toda je veliko vpra- šanje, če ibodo tudi naknadni raz- fhisi problem reišili. Vzrcki vse manjšega zanimanja za proevetno dejavnost so znani. Predvsem osebni .dohodiki prosvet- nih delavcev zaoista,jajio za dohodki kadrov zaposlenih v sorodnih stro- kah ali iistih kvalifikacij v gospo- darstvu, ipa celo v administraciji. Počasi in neučinkovito rešujemo stanovanjske probleme prosvetnih delavcev posebej v večjih mestih in gosto naseljenih gospodarskih oko- liših. Razen tega je nezanimanje pripisovaiti težkemu finančnemu po- ložaju prosvete v celoti, težavam. s ka,tari,mi se borij.o šolskii kolektivi ikakor napornemu delu in ipogosto nesprejemljivim pogojem diejaVinlo- islti v manjših krajiih. iNa nedavni razpis titoigrajske občine na primer, zai Ikiaterega so značilni težki delovni pogoji, se je ,za 212 prostih delovnih mest pr'ija- vi lo le 40 ka.ndidtìitov. Da bi zago- 'tovüli tvečji odaiv kandidiatov, so občinski organi «klenili, da bodo i>o- večali doidatek za tež'ke delovne po- goje za 80 oziroma 100 odetotko'v. Podolbnih ¡ukrejx)V ,se ¡posluzujejo tudi druge občine; večja sre;ids.tva pa odmerjajo tudi za stanovanjsko Í7gra.dnjo. Sedanja kvalifikacijska struktu- ra prosvetnega kadra ne zadovoljuje niti r>snovnih norm, zlasti v stro- kovnih izobraževalnih ustainovaih. To dejstvo najboljie ilustrira poda- tek, da je bila preteklo lefto četr- tiua (6.611 od 25.695) učnih moči v srednjih šolah ibrez dokončane višje ali visoke šole. Točneje: v šolah druge stopnje je predavalo 5.944 učnih moči s firednješoškoizobrazibo, 415 z nižjo strokovno izobraizho, 256 pa celo z osnovno šolo. Od teh jih 10? ni imelo niti' ipopolne osem- letke! Med učitelji osnovnih šol jih je bilo 2.257 z osnovnošolsko izobraz- 'bo (122 z nepopolno), 400 z nižjo strokovno in 66.995 z drugo stopnjo izobrazlbe. Največ težav je bilo т predmetnem pouku, kjer še danes v mnoigih šolah poučujejo predava- >telji z dokončano gimnazijo ali stro- kovno šolo, ;pa celo z nižjo izobraz- bo. V višjih raizredih osnovnih šol je lani 'poučevalo vsega 5.254 peda- gogov s fakultetno izobrazibo, od katerih jih je 154 diokončalo viisoke šole za telesno kulturo, pedagoške, tehniške in druge fakultete, 569 pa akademijo жа upodabljajočo umet- nost. Od 91.000 učnih moči v osnov- njih šolah jih je samo 16.000 ali 17 odstotkov dokončalo pedaigoške in druge višje šole. Str'okov.ne izobraževalne usitanove se bolj kot .druge šole spopadajo z dejstvom, da diplomirani študenti ne samo tehniške, pač ipa tudi filo- zofslke stroke in druž-benih ved od- haja j'o v gospodarstvo. Da bi kolikor toliko omogočile pouk, iščejo šole ho'nora.rne preda vatel jei, čeprav za nizke hon'orarje ne morej'O najiti naj'kvali.teitnéjsliih moči. Tako je na tehniški in druigih strokovnih šolah preteklo leto poučevalo honorarno 5.146 ipredavateljev ali tretjina skupnega števila Viseh predavateljev teh šol. Gotovo od predavateljev, iki so redno zaposleni v kakem podjetju, ni m'ogoče prič alko v ait i kakšii'ih so- lidnih ipedagoško vzgojnih rezulta- tov. Ta problem bi mogel rešiti Te nov sistemi financiranja šol, ki bi Visokokvalificiranim prosveTnim 'ka- drom omogočil enake dohodke, kot jlih imajo u&trezni kadri v deik^ynih organizacijah. (Sedma sila) PRIHODNJE LETO normalizacija^[razmer? ALI BODO RES PREKINJENA GRADBENA DELA NA NO- VEM TRAKTU SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE? BO GARANO- JA BANKE IN OKRAJNI SKLAD ZA ŠOLSTVO ZADOSTNO JAMSTVO SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA? ALI, KA- KO REŠITI PERECE PROBLEME PROSTOROV DRUGOSTOPE- NJSKIH ŠOL? Iz leta v leto narašča število mla- dine, ki bi hotela po končani popol- ni osnovni šoli nadaljevati šolanje na drugi stopnji. Učni programi so s svojo vsebino prilagojeni tako, da že v osnovni šoli vcepljajo mladini potrebo po nadaljnjem izobraževa- nju. To je pozitivno, s^j naše giospo- .stvo in hiter gospodarski razvoj po- trebuje vedno več strokovne delov- ne sile, s srednjo, visoko in višjo izobrazbo. Toda uspehi, ki smo jih dosegli pri usmerjanju mladine v nadaljnji študij ne gredo vzporedno z grad- njo novih šol in šolskih prostorov. V Celju ni niti ene drugostopenj- ske soie, ki bi lahko sprejela vse, ki se želijo šolati. Najakutnejši ргоБ- lemi se porajajo na ekonomski in tehnični srednji šoli. Večina mladih želi nadaljevati šolanje na strokov- nih šolah, ker s tem rešuje dva eko- nomska momenta, ki sta bistvenega pomena. Za primer navedemo, da ima ekonomska srednja šola učilni- co celo na podstrešju. Svetloba pri- haja skozi strešne line, o zračenju oa sploh ne govorimo. Šola nima prepotrebu i h dodatnih prostorov (ka- binetov), ki jih sodoben učni'pro- gram zahteva in ne ustreznih gar- derob, saj so Sli učenci do sedaj spravljali obleko in drugo opremo v kletnih prostorih in hodnikih. Šol- ski arhiv je spravljen v zborničnih iprostorih in pisarni direktorja — neurejen. i Ob vpisu za prihodnje šolsko le- to so že pred sprejemnimi S/.pSti morali odkloniti preko petdeset di- jakov. Od 181 vpisanih je hitó spre- jetih 123, torej jih 58 še poleg tega hi uspešno opravilo sprejemnega izpita. Vsi ti na novo sprejeti di- jaki bodo letos še povečali število dijakov, ki so že vpisani v višje razrede. Že vrsto let nazaj je bilo mnogo razprav in pretHogov, kako rešiti vprašanje večjih možnosti vključe- vanja dijakov v šole druge stop- nje. Da bi omilili problem ekonom- ske srednje šole, so bila odobrena sredstva za dograditev novega trak- ta, ki bi imel pet novih učilnic, po- trebne prostore za kabinete in gar- derobo ter v kletnih prostorih vgra- jeno centralno kurjavo. Nekaj nad 280 milijonov dinarjev, kolikor bi stala gradnja novega trakta, adap- tacija obstoječe zgradbe ter opre- me, je bilo odobreno iz okrajnega sklada za šolstvo. Del sredstev je '>il takoj na razpolago, začeli so z gradbenimi deli. In tedaj se je poro- dil nov problem. Sklad nima dovolj sredstev, ker se le ta stekajo vanj mesečno. Služba družbenega knjigo- vodstva pa zahteva od investitorja, da nakaže na žiro račun celotna sredstva ter s tem garancijo, da bo- do lahko dela izvrševali normalno, v pasprotnem primeru morajo pre- kiniti gradbena dela. Še več. Sred- stva morajo biti razdeljena na stroš- ke posameznih gradbenih etap. Tako so se sedaj znašli investitor, uprava srednje ekonomske šole in izvajalec v mrtvi ulici. Zateldi so se po garancijo v banko, ki je prevzela skrb za rešitev tega prob- lema, vendar te garancije služba družbenega knjigovodstva ne upo- števa, ker ni — sredstev na žiro ra- čunu! Pretijo s prekinitvijo grad- benih del! Po določilin pravilno, to- da poraja se vprašanje, aU je to edina rešitev? Ali je to res edini družbeno koristen ukrep? J. Sever fofo: Stepančič ZDRUŽENJE!§TUDIJSKIHCENTROV Pomoč izrednim slušateljem Razgovor z direktorjem prof. Viktorjem Čopom ZDRUŽENJE ŠTUDIJSKIH CENT- ROV VIŠJIH IN VISOKIH ŠOL, KI GA JE PRED NEDAVNIM USTA- NOVILA OKR.AJNA SKUPŠČINA V CELJU, STOPA V PRVO LETO SVOJEGA DELOVANJA. VKLJ4JCU- JE PET CENTROV VIŠJIH IN VI- SOKIH ŠOL IN OKROG 500 IZRED- NIH SLUŠATELJEV. Ker utegne dejavnost ustanove zanimati toliko bolj pred pričetkom novega šolskega leta, smo se obrnili na direktorja Združnja prof. V. Co- pa in mu zastavili nekaj vprašanj. Ф Kak^Toe so bile pobude za u- stanovitev ^druženja študijskih cen- trov višjih in visokih šol? — Zavod za prosvetno pedagoško službo je že v šolskem letu 1962/63 proučeval strokovno zasedbo v višjih razredih osnovnih šol ter v ostalih šolskih zavodih in ugotovil, da do- ločen odstotek učnih oseb nima ustrezne stro- kovne izobrazbe. Kasnejša analiza analitične službe okrajne skupščine je pokazala, da manjka v okraju 77 prosvetnih delavcev z vi- .soko, 420 z višjo strokovno izobrazbo in da je že 235 učnih moči s srednjo izobrazbo pre- več. Strukturo strokovne izobraženosti je mo- goče izboljšati samo z izrednim študijem, ker je dotok rednih diplomantov premajhen, hkrati je treba omogočiti izredni študij tudi tistim, ki so že na delovnih mestih, a iz- obrazba ne ustreza. Že pred ustanovitvijo Združenja je bUo nekaj prosvetnih delavcev, ki so izredno študirali na VPS v Ljubljani in Pedagoški akademiji v Mariboru. Pri svojem študiju so čestokrat naleteli na nepremagljive težave, zato so številni študij opustili, pri drugih pa se je zavlekel. Pokazale so se po- trebe po različnih oblikah pomoči. Podobno so organi okrajne skupščine ugo- tovili, da je precej izrednih študentov tudi v družbenih službah in gospodarstvu, zaradi če- sar so družbenopolitični organi — tudi ple- num OO SZDL — priporočili ustanovitev cen- tra za pomoč slušateljem, zavod za pegadoško službo pa, ki naj bi vprašanje temeljito pro- učil, je formiral ustrezno komisijo; ta je ok- tobra lani izvedla anketo, ki je zajela 80 de- lovnih organizacij (75 odstotkov vseh zaposle- nih), Od 800 neustrezno zaposlenih na mestih, ki terjajo višjo ali visoko izobrazbo, jih je okrog 300 izredno študiralo. Poudarim naj, da je zavod za prosvetno pedagoško službo v Celju pri ustanavljanju Združenja opravil zelo težko, tako rekoč pionirsko delo, za kar mu gre vse priznanje. Ф Kako je ,združenje organizira- no in katere centre vključuje? — Združenje je samostojni zavod, ki se financira po zakonu o finan- ciranju šolstva: sredstva so zago- tovljena iz skupnega sklada šol II. stopnje, lastnih dohodkov in šolni- ne, ki jo plačujejo izredni študentje. V okviru Združenja bodo v tem šolskem letu delovali centri višje ekonomsko komercialne in višje tehniške šole Maribor, višje uprav- ne šole v Ljubljani, nadalje filozof- ske fakultete ljubljanske univerze (pedagogika, psihologija) ter center pedagoške akademije Ljubljana. Or- ganizirati pa bomo skušali še cent- ra višje kadrovske šole Kranj in višje šole za socialne delavce Ljub- ljana. Študij v okviru prvih dveh omenjenih centrov se je že pričel, v ostalih se bo pričel oktobra. # V kakšni obliki bo Združenje nudilo slušateljem pomoč? — V posameznih centrih bodo predavali profesorji višjih in viso- kih šol, kot inštruktorji pa bodo so- delovali tudi strokovnjaki iz okraj^. Centri bodo prirejali predavanja, se- minarje, sestanke in posvetovanja s profesorji višjih in visokih šol ob l^ripravah na izpite, pomoč pa bodo imeli tudi s tem, da bodo kandidati lahko polagali izpite na sedežu združenja. Nadalje bodo posredo- vali učno literaturo ter ostale pri- pomočke. Za tiste, ki bi želeli štu- dirati na omenjenih šolah, a nimajo potrebne predizobrazbe, bomo v tem šolskem letu organizirali semi- narje za sprejemne izpite. Ti bodo trajali vse šolske leto. Ф Kolikšno je število izrednih študentov, ki želijo študirati, v ok- viru združenja? — Pred ustanovitvijo združenja je v Celju delovala sekcija izrednih študentov višje eko- nomsko komercialne šole v Mariboru, ki je štela čez 100 članov. Za to šolo se je v okviru našega centra že prijavilo 34 novincev; za iz- redni študij na višji tehniški šoli v Mariboru je 49 kandidatov, ki so že študirali, in 27 no- vincev. Za študij v okviru centra višje uprav- ne šole je prijavljenih 17 slušateljev, število pa se bo še povečalo, ker prijave še niso za- ključene. Za študij na pedagošld akademiji v Ljubljani se je prijavilo že 236 kandidatov, pri čemer naj dodam, da smo se povezali z ljubljansko in ne z mariborsko pedagoško akademijo predvsem zato, ker nam lahko pr- va nudi večjo pomoč in ima tudi skupino za ortopedagogiko, katere izredni študij je v Ce- lju že organiziral prizadevni kolektiv posebne šole. Za sprejemne izpite je 34 prijav. Iz vse- ga navedenega sledi, da bomo imeli v tem šolskem letu okrog 500 izrednih študentov, kar presega vsa pričakovanja in upravičuje ustanovitev Združenja. # Imate morda kakšne posebne težave? — Teh tudi pri nas ne manjka. Predvsem zaenkrat še nimamo last- nih prostorov. Upravne prostore nam je odstopila okrajna skupšči- na, učilnice pa bomo vzeli v najem na gimnaziji, ekonomski šoli, cent- ru za blagovni promet in IV. osnov- ni šoli. Upamo, da bo vprašanje prostorov rešeno z izgradnjo teh- niške šole. Drug problem je mate- rialna plat. Kaže, da z dotacijo iz skupnega sklada ne bomo v celoti krili stroške izrednega študija, zato je gotovo, da bo-prispevek izrednih študentov še ostal. Tu pa se poraja zlasti vprašanje, kdo naj plača šol- nino. Menim, da to ne more biti sa- mo izredni slušatlej. Absurd je v tem, da je redno šolanje brezplač- no, a izredni student naj bi po mnenju nekaterih plačal vse stroš- ke sam. Stališča delovnih'organiza- cij so pač različna, toda o tem bodo morali bolj prizadevno in objektiv- no razmišljati samoupravni organi, sindikati in drugi. Problem zase je naposled šolnina v šolstvu kjer, so ponekod na razpolago za izobraže- vanje simbolična denarna sredstva. Ob koncu bi se rad iskreno zahva- lil okrajni skupščini za vsestransko pomoč kakor vsem omenjenim viš- jim in visokim šolam, ki so pokaza- le vse razumevanje in nam nudijo pomoč. dhr ČITAJTE CELJSKI TEDMK Familijarni finančni pakt v zadnji številki našega lista je komisija za informacije ND Kladivar objavila članek z na- slovom »O delu ND Kladivar«. V njem o delu društva sicer ni dosti povedano, je pa zasle- diti kontradikcije z izjavo, objavljeno v TT z dne 3. avgusta v članku »Prestopili so, da bi igrali . . .«. Tam je bila med drugim izre- čena javna zahvala velikemu razumevanju tr- boveljskega nogometnega kluba, ki da je od- stopil igralce Kladivarju, medtem ko tu bere- mo: »Računal- smo na pomoč predvsem slo- venskih nogometnih kolektivov, vendar nismo naleteli na takšno razumevanje kot smo pri- čakovali«. (O trboveljski gesti torej niti bese- dice.) V izjavi v TT so zvonili telefoni malo- ne iz vseh koncev države in se je društvo mo- ralo posluževati celo »metanja skozi vrata«, v tem članku pa »smo se seveda morali obr- niti na igralce drugih bratskih republik«. Pač očiten nesporazum med predstavnikom upravnega odbora in komisijo za informacije nogometnega društva! Kakšna je resnica, na- vsezadnje tu sploh ni važno. Kot predstavnik javnega mnenja bi se rad namreč dotaknil ali spotaknil ob nekaj drugega, to pa je pred- vsem predzadnji odstavek omenjenega pri- spevka, ki ga navajam (z napakami vred); »Kakor v kulturi, tako tudi v športu razen udejstvovanja, igra še glavno vlogo denar. Za- to bi radi informirali našo javnost, da sta se najboljši športni društvi, to sta Atlet.sko dru- štvo Kladivar in Nogometno društvo Kladi- var, dogovorili, da se bosta financirala iz pri- spevkov naših delovnih organizacij, popolno- ma ločeno od ostalih športnih panog. Dose- danja kvota, ki je bila določena za ves mno- žični šport, bi tako ostala neokrnjena in ND Kladivar ne bi absolutno nič oškodoval osta- le športne panoge v finančnem pogledu.« Ta, da tako rečemo, familijarni finančni pakt, je na videz vsekakor zelo razveseljiv. Z njim bo namreč ND Kladivar dobilo kakih 35 milijonov, neprimerno boljše in množič- nejše atletsko društvo pa najbrž vsaj toliko. In v obeh taborih bo zavladalo velikanske ve- selje! Toda kljub temu se tu vendarle poraja nekaj neizogibnih vprašanj: 1. Kdo je nogometno društvo Kladivar pro- glasil za najbollše druitvo In ali Je res naj- boljše? ^ 2. Ali so odločitev o prispevkih sprejele tu- di že delovne organizacije? 3. S kakšno pravico si lahko dvoje društev (katerihkoli) lasti take privilegije ?in tako dalje. Ne gre za to, da bi nekemu nogometnemu društvu odrekali milijone, ki so potrebni za sodelovanje v določeni ligi, vendar se v kon- kretnem primeru upira način, ki naj te mili- jone zagotovi. Po tej logiki bi lahko podoben dogovor sklenili tudi dve kulturni ustanovi, čeprav seveda z občutno skromnejšim opti- m'/mom! Dejstvo, da gradimo na primer štu- dijsko knjižnico (ki je menda pomembna tudi za delovne organizacije!) že skoraj 20 let, je pravzaprav tako bridko, da ga v ničemer ni mogoče primerjati s prizadevanji,_ s katerimi bi si nogometno moštvo hote'o zgraditi svojo drugoligaško pozicijo na travi! Drugače po- vedano: lahka je pot do denarja — za tiste, ki so v ligi! Ne bi kazalo morda tudi k kul- turne ustanove in kulturno prosvetna društva razvrstiti v lige?! D. Hribar Strugger S.: Biologie. Frankfurt am Main , 1963. S. 20696/27. Technik. Frankfurt am Main 1962. S. 20696/ .30. Culinović F.: Jugoslavija između dva rata. Zagreb 1961. S. 24857/1.2. Seminar sodobne biologije. Ljubljana 1962. S. 24858. ТагЕ! S. M.: Kratki kurs teorijske mehani- ke. Beograd 1962. S. 24856. (jross М.: Vladavina Hrvatsko-srpske koa- licije 1906-1907. Beonrrjd 1960. S. TI. 2919. Guvton A. C. Udžbenik medicinska fiziolo- losija. Beo?rad-Zagreh 1963. S. II 2925. Viprt В.: Meisterwerke der zeitgenössischen chinesischen Malerei. Leipzig 1963. S. II 2926. Adlcšič M.: Svet žive fizike. Ljubljana 1964. S. 15728. Pregled zgodovine /veze komimislov Jugo- slavije. Ljubljana 1963. S. 24873. Visokošolski studij in poklici. Informativ- ni priročnik. Ljubljana 1963. S. 24871. Sever F.: Poglavitni pismeni akti v kazen- skem postopku. Ljubljana 1963. S. 24869. Jodl F.: Istorila etike kao filozofske nau- ke. Sarajevo 1963. S. 24862. Sola za življenje in vzgoja doraščajoče mla- idinc. Ljubljana 1961. S. 24876 1. Ncšović S.: Prvo i drugo zasjedanje AVNOJa 26. i 27. novembra 1942. u Ì3ihacu, 29. i 30. novembra 1943. u Jajcu. 2. pros, i dop izd. Zagreb 1963. S. 2486Í. Značenje Drugog zasjedanja AVNOJa za socijalističku revoluciju u Jugoslaviji. Zag- reb 1963. S. 24874. Vinja V.: Gramatika španjolskog jezika s osnovama španjolsko-lrancusko-taljanskog us- poređenja. Zagreb 1963. S. 24927. Stran 6 CELJSKI TEDNIK St 53 — 4. septembra 19Wi URAD ZA INFORMACIJE PRI CELJSKI OBČINSKI SKUPŠČINI Skladno z novim statutom celjske občine je bil v začetku avgusta ustanovljen urad za informacije, ki poleg tega opravlja še protokolarne posle. Urad za informacije bo posredo- val informacije vsem koristnikom, tako odbornikom, svetom, posredno pa prek zvez s tiskom in radiom tu- di občanom. Opravljal bo tudi raz- ne raziskave s pomočjo anket, po- sredoval skupščini in njenim orga- nom predloge, pripombe — skratka bo prenasalec javnega mnenja v or- gane upravljanja. Urad ho razpiolagal s temeljito dokumentacijo, ki mu je za solidno delo potrebna. Poleg osnovne dejav- nosti, skrbi za dobro informiranost na vseh nivojih, bo urad opravljal tudi protokolarne posle, saj je obi- skov, tako tujih kot domačih, v celjski občini vedno več. Urad vodi tovariš Tone MASLO, do nedavnega glavni urednik »Celj- skega tednika«. Tudi zaradi tega si obetamo, da bo naš list v bodoče bolje informiran o razmerah in do- godkih v celjski občini, da pa bo se- veda tudi bolje informiral naše bralce, ki »poberejo« skoraj tretjino naklade našega lista. Zares oskubljeni gostje? (Nekoliko, toda vsebinsko ne- skrajšan odgovor) V 33. številki Celjskega tednika je bil pod naslovom »Oskubljeni gostje« objavljen članek, ki ga je uredništvo objavilo brez predhod- nega preverjanja objektivnosti. Naslovni članek nepravilno infor- mira bralec že v tem, da ne ome- nja, da je bilo v nedeljo 16. 8. 1964 tradicionalno romanje v Šmarju pri Jelšah, na katerega prihaja množica ljudi iz bližnjih /in oddaljenih kra- jev. Zaradi velikega dotoka gostov je Gostinski obrat v Šmarju najel več- je število ljudi za strežbo. Naval množice je med neizkušenim strež- nim osebjem povzročil zmedo in raztresenost. Obstajajo možnosti v navalu gostov, da izkušeno gostin- sko osebje s potrebno izobrazbo iz- gubi evidenco nad dogodki, pred- vsem nad cenami, embalažo drob- nim inventarjem, ter vrstah in ko- ličinah serviranega blaga — jedil in pijač. Navedbe pisca o navijanju cen ob nedeljah in zaračunavanju »od oka« niso resnične ... Pisec članka pav- šalno omenja »vse nedelje« in kot uvodoma povedano ne loči tega iz- rednega ' primera. Pretiravanje senzacije željnega pisca o mali zajemalki z enim ugri- zom mesa v golažu, o nagnusnem vonju možganov, pregretih jedilih pobija dejstvo, da je od več tisoč na ta dan polsrcžcnih gostov, vod- stvo obrata prejelo mnogo prizna- nja,' kar potrjuje tudi finančni pro- met, ki je napram letu 1963 za 120 odstotkov večji. V pogledu cen ima podjetje iz- kušnje iz prejšnjih let. Po teh iz- kušnjah podjetje računa rizik in ga vnese v kalkulacijo, ki se formira po izkustvenih^ normah. S cenikom jedil in pijač pa je občan obveščen o cenah, o velikosti porcij itd ... Gostinsko podjetje Šmarje pri Jelšah s cenikom in jedilnimi listi zaščiti gosta pred eventualnim ne- poštenjem strežnega osebja ... ... Taki neobjektivni članki pač ne morejo pomagati gostinskemu delavcu in vodstvu pri njegovem vsakodnevnem delu, še manj pa krepijo dobre odnose med gostom in strežnim osebjem. Direktor gostinskega podjetja Mirko Krebs (PRIPOMBA PISCA) ^Pisec članka se ne zanima za verske manifestacije; prepričan pa je, da so romarji predvsem držav- ljani! Ф Torej gre le za tiste nedelje, ko je naval, ki ga je čutiti tudi v ce- nah. Ф Večji finančni efekt ima sorod- stvene zveze s cenami; več tisoč pri- znanj v enem dnevu pa je vodstve- ni kader toliko zaposlilo, da ni ime- lo dovolj časa za kontrolo — mar ne? Ф O izkušnjah glede cen ne dvo- mimo. Rizik v kalkulaciji pa je že bolj rizična zadeva. O velikosti por- cij pa so različna mnenja in različ- ne zajemalke. Ф Kako lahko gosta zaščitimo s cenikom, to namreč ni dovolj raz- jasnjeno, niti nima gost o tem pra- vega pojma. Ф Odnosi med gosti in strežnim osebjem so res vredni krepke kre- pitve, a ne v tonu »dveh nedelj z navalom« in še manj s čudežno ri- zično kalkulacijo, ki se krepko od- raža v cenah in velikosti porcij. Gostje oh navalih so običajno po- nižni in srečni, če sploh kaj dobe in niti ne gledajo preveč na ceno. Toda vse ima svojo mejo. Pri trditvah, ki sem jih navedel v članku »Oskubljeni gostje« v 33. številki »Celjskega tednika« vztra- jam, ker sem jih zaznal z vonjem, slabo voljo, preglobokim posegom v denarnico (ki se je šele na inter- vencijo uravnal), s slabim smislom za bujno vegetacijo cen in usklaje- nim apetitom. In ker spoštujem vi- soko kakovost našega gostinstva, sem nasprotnik slehernega nepošte- nja v teh vrstah. Nepoštenje pa je šele takrat nepoštenje, kadar je do- kazano. Jože Klančnik Gibanje prebivalstva CELJE V pret(?klem tednu sc jc rodilo 30 dečkov in 24 deklic. POROČILI SO SE: Martin Strnad, uslužbence iz Ljubljane in Marija Franko, delavka iz Kozjega. Ivan jMi> vak, električar iz Kompol in Ivana Labič, delavka iz Ogorcvca. Blaž Cerovčec, delavce in Danijela Coklič, delavka oba iz Celja. Rudolf Crcmožnik, kovinostrugar in Frančiš- ka Kos, delavka oba iz Celja. Franc Okorn, delavec in Matilda Pantner, delavka oba iz Štor. Kari Kozina, slaščičarski mojster in Pavla Razboršek, upokojenka oba iz Trbo- velj. Avguštin Cverlin, uslužbenec in Matek Hilda, uslužbenka oba^iz Zidanega mosta. Jožef Kotnik, delavec in Ivana Pšeničnik, de- lavka oba iz Gornjega Doliča. Janez Verš- nik, delavec in Hermina Cater, natakarica oba iz Zadobrove. Tinko Sternad, vodovod- ni instalater iz Ostrožnega in Amalija Jevše- nak, delavka iz Migojnic. Janez Grobin, de- lavec iz Bczovja in Matilda Kunej, uslužben- ka iz Brežic. UMRLI SO: Frančiška Sajovic, gospodinja iz Loke pri Zidanem mostu, (55). Marija Novički, gospo- dinja iz Siska (79). Mattj Plantošer, poljski delavec iz Skalec (67). Stevo Vasiljevič, ot- rok iz Celja (3). ŠENTJUR PRI CEUU V pretekom tednu sta se rodili dve deklici in en deček. POROČILI SO SE: Adolf Zaler, delavec iz Vrbnega in Amalija Debelak, delavka iz Hrušovca 35. Franc Orač, strojni ključavničar iz Breza ob Slomu in Karolina Remus, delavka iz Celja. UMRLI SO: Jožef Pušnik, upokojenec iz Okroga (82). Marija Zagajšck, gospodinja iz Boletina (60). Apolonija Šešerko, preužitkarica iz Crnolice (88). BREŽICE V preteklem tednu se je rodilo 8 deklic in 5 dečkov. POROČILI SO SE: Jože Ručigaj, natakar iz Čateža in Vero- nika Salmič, iiatakarica iz Cerkelj ob Krki, Alojz. Keber, uslužbenec iz Brežic in Ama- lija Putrih, uslužbenka iz Crnca. UMRLI SO: Omrzel, roj. Knez Neža, gospodinja iz Gor. Pohanca (51). Golub roj. Vid Ana, kmeto- valka iz Otoka pri Samoboru (56). Jožef- Verbančič, osebni upokojenec iz Rakovca, (64). Janez Beribak, kmetovalec iz Sobenje vasi (68). LAŠKO V preteklem tednu se jc rodil 1 deček in dve deklici. POROČILI SO SE: Senica Mihael, delavec iz Debrega in Zo- fija Meričijik, navijalka iz črneč pri Dravo- gradu. Janez Basa, upokojenec iz Paneč in Alojzija Skoberne, gospodinja iz Žigona. UMRLI SO: Rozalija roj. Hladin, gospodinja iz Poia- ne (61). Martin Zupane, invalidski upokoje- nec iz Rečice (48). Frančiška Koritnik, roj. Suhodolčan, upokojenka iz Trnovega hriba (78). Franc Šunter, upokojenec iz Trnovega hriba (66). Anton Rems, uslužbenec iz Re- čice (53). Mihael Lah, kmetovalec iz Smo- horja (69). KROnikà nesreč^ Peter Oblak iz Podgrada pri Šentjurju je padel z voza. Zlomil si je roko. V Cinkarni je cirkularka odrezala prste na roki Ivanu Kranjcu. Lidija Petelinšek iz Maribora si je na Slo- mu pri Ponikvi zlomila nogo. V Gornjem Gradu se je v kuhinji opekla Janja Gazlč. V Kovinskem podjetju Žalec so se pri delu opekli: Ivan Kranjc, Jakob Mam in Vili Hlastec. Pri padcu si je poškodoval nogo Ivan Tanj- šek iz šmatevža pri Gomilskem. Pri delu si je poškodoval glavo Alojz Zaje iz Dobriča pri Polzeli. Hugo Antonie iz Celja se Je zastrupil z go- bami. GRADNJA ŠOLE V ZRECAH že pred dobrima dvema letoma so pričeli z gradnjo šole v Zrečah pri Slov. Konjicah. Razen občinske skupščine so z denarnimi sredstvi pri gradnji močno pomagala razna podjetja, ki imajo svoj delež v Zre- čah, posebno Tovarna kovanega o- rodja in podjetje za proizvodnjo umetnih brusov »KOMET«. Medtem ko so pritličje usposobili za upora- bo že lani, so do pričetka tega šol- skem leta usposobili tudi prvo nad- stropje. Sedaj bodo pričeli z grad- njo dodatnih učilnic v Slov. Konji- cah in Ločah. V. L. IZ UPRAVE KOMUNALNE BANKE CELJE SMO PREJELI NASLEDNJE OBVESTILO V zadnjem času so se na področju SR Slovenije razširile razne govori- ce o ukinitvi potrošniških kreditov in slično. Po dobljenih informacijah in mne- nju banke, takšne govorice nimajo nobene stvarne osnove. Komunalna banka Celje z vsemi svojimi poslovnimi enotami slej kot prej normalno in redno opravlja bančno službo tako na področju hranilne službe kot tudi vseh vrst potrošniških kreditov. VIJIIBEČM NOV GASILSKI AVTO Predi 14. letii sto v Ljuibečni osniovalii gasilsko družino. V dveh letih so si v veliiki meri s prostovoljnim dlelom postavili gasilski dom s pri- reditve niimii prostori. Reše- vala so že 24 požarov in ve- činioma 'iispešno. Največ zno- ja pa so pretalkali ob veliki celjs'ki povodnji. ko nobe- den srasiilec ui okleval. Prav- kar so uspeli kupiti gasilski avtomobil, ki ga ibodo slav- nos'tno dočakali v nedeljo popoldne. Dolgoletni povelj- nik tovariš Le,s;košek pravi, da skrbijo za ipožarno var- nost v opekarni in v sodelo- vanju 1 njo krepijo svoje društvo. Zelo sknbijo za ga- siilski naraščaj. Casile'ki idem v Ljnbečni je postal zbira- lišče mladlih in starejših. Ob isprejemu avtomobila prire- jajo medldiruištveno iiekmova- nje, kjer :bodio pokazali sipo- isobnos^'i in priipravljenosit za hitro reševanje. T.K. OD DANES DOBITE PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV POSEBNO IZDAJO Sportskih novosti za Slovenijo Na štirih poseibnih sttrameh poroča 65 etalniih dopisnikov vse o športu v Sloveniji. OD DANES DOBITE PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV POSEBNO IZDiAJO SPORTSKIH NOVOSTI ZA SLOVENIJO DELAVSKA UNIVERZA CELJE razpisuje STENOGRAFSKI TEÔAJ: Posilov.no pismo (120 šol. ur) za začetnike in debatno pis.mo (100 šol. ur). Pri tečajih je pouk slovenskega jezika lobvez^en. Pouk bo dva- krat tedensko v učilnicah DELAVSKE UNIVERZE CELJE. STROJEPISNI TEČAJ — začetmi in nadaljevalni; Obsega — strojepisje (200 šol. ur) korespondenco (30 šol. ur) slovenščino (30 šol. ur). Pouk bo dvakrat tedensko na EKONOMSKI SOLI v Vodnikovi uliei. NEMŠČINA — začetni in nadaljevalni tečaj. ANGLEŠČINA — zaičetni in nadaljevalni tečaj. OSEMLETKA - za 5., 6., 7. in 8. razred. Poiilk bo trikrat tedensko v popoldans'kem času. DU IN DRUŽBENO-POLITICNE ORGANIZACIJE RAZPISUJEJO: VEČERNO POLITIČNO ŠOLO 1. stopnja (180 šol. ur) , H. atopnja (280 šol. ur). Pogoj za vpis v 11. stopnjo je končana osomleika in I. stopnja večerne politične šole ali končana srednja išola. DU IN DRUŠTVO KNJIGOVODIJ RAZPISUJETA: KNJIGOVODSKE TEČAJE I .stopnje (150 ur). Obsega osnove knjigovodstva, matematike in družbeno-eko- nomskih ved. Tečaj je namenjen zapaslenim v knjigovodsitvu, ki nimajo popolne srediije strokovne izobrazbe. KNJIGOVODSKI TEČAJ II. stopnje (150 u,r). ^ Seznanja tečajnike z vsemi vrstami knjiženja po najnovejših predpisih. Poudarek je na pralktičnem delu in vajah. KNJIGOVODSKI ТЕСДЈ HI. stopnje (90 šol. ur). Namenjen je praktikom na vodilnih ali samostojnih delovnih mestih v knjigovodskih službah; obsega knjigovodstvo in pravne predpi'se. Tečajniki se lahko vpišejo v višjo stopnjo le po uspešno opravljeni I. oz. П. stopnji. Oh polovici predelane snovi bodo obvezni kolokviji z zago- vorom psmene naloge. Brez uspešno opravljenega kolokvija ne ibo dovoljen priistop k zalkl j učnemu izpitu. T(>ičajniikom — vozaioem potrjuje Delavska univerza Celje voziovnice za znjžano vožnjo z vlakom. Vsi naši tečaj nitki imiajo pravico do brezplačnega vstopa na vse prireditve, ki jih prireja Delavska univerza Celje. Prijave siprejema Delavska univerza Celje Tiiov trg 3/1, Informacije pa dajemo tudi preko telefona na številko 50-24. Keramična industrija Libo je ponovno razpisuje ŠTIPENDIJO s гш. fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — kemijski oddielek in na oddelku za imineralogijo ter na šoli za industrijslko obliko- vanje v Ljubljani. Prošnje pošljite do 10. 9. 1964 in priložite zadnje šolsko ßipri- öevalo. Služba družbenega knjigovodstva pri Narodnii banki Jugosla- vije, ipodružnica Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: Za matično filialo v DVA SAMOSTOJNA REFERENTA Za Ekspozituro Slovenske Konjice ENEGA REFERENTA PLAČILNEGA PROMETA Za Eksipoziiituro Laško ENEGA SAMOSTOJNEGA REFERENTA Pogoj: končana ekonomska ali njej enaka srednja šola. Nastop službe takoj. Osebni dohodek pò začasnem pravilniku o razdelitvi s,redsiev za osebne dohodke usiužitenoev in delavcev Narodne banke SFRJ. Prošnje naj se vložijo v sekretariatu Službe družbenega knji- goviodsitva pri Narodni banki Celje do vkjučno 15. septembra 1964. Komisija za sklepanje in o(lpovodova.uje delovnih razmerij pri DS podjetja ŽELEZARNE ŠTORE razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: DIPLOMIRANEGA ELEKTRO INŽENIRJA ZA JAKI TOK; MODELNE MIZARJE STROJNE KLJUČAVNIČARJE KOVINOSTRUGARJE ENEGA SKOBLARJA NEKVALIFICIRANE DELAVCE ZA DELO V METALURŠKIH OBRATIH. Ponudbe je poslati kadrovskemu sektorju do 15. septembra t. 1., razpis pa velja do zasedbe delovnih mest. Na razipolago so samsika stanovanja. St. 35 — 4. septembra 1964 CELJSKI TEDNIK OBJAVE IN OGLASI VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni Izlet za delovne kolektive in organizacije. 2. 5-dnevno avtobusno potovanje v MÜN- CHEN na razstavo »electronica«. Prijave do 12. septembra. . 3. Potovanje z vlakom in letalom v PARIZ in LONDON v oktobru. Prijave do 7. septem- bra 1964. 4. Lovska razstava v Firenzah! 4 dnevno potovanje z avionom. Prijave do 12. septem- bra. 5. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. 6. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni Ulet. 7. SLOVENSKE GORICE — TRAKOCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 8. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet. 9. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 10. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 11. PO GORENJSKI PREKO VRšICA NA PRIMORSKO — dvo In večdnevni avtobusni Izleti. 12. V KUMROVEC — enodnevni avtobusn Izleti. Pred vsakim Izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in izlete po Jugoslaviji In v Inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne In turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se i>o- svetujle v poslovalnici. Se priporoča KOxMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Tiselj Mirjan — veterinar Celje, Savinjska 3/II (Savinjsko nabrežje) Telefon: 28-71 Ca^npifciio p-oitljetje »CELJSKI TISK« CELJE ra/ipisujc javno liicita^ijo Zli prodajo STROJA ZA REZANJE PAPIRJA znamke »Krause« Dolžiina reza je 75cm. Stroj je na eleiktričnii pogon. K stroja spadajo štirje rabljeni noži dn elektromotor. Licitacijska oeaa je 400.000 dinar- jev. Kupec pa mora obvezno pre- vzeti tudi 8 poip'olnoina novili še ne- rabljenih nožev po ceni 28.500 din za nož, katerim soiliiili :jx)se'l>ej za ta rzalmi stroj izdelani. Licitacija bo v sredo 9. septemlbra 1964 ob 8.00 uri za i>odjetja m socia- list'i'čne'ga seiktorja ali družbenili origianizacij. V primeru, da ne bo initereseivtov iz socialističnega sektorja, bo ista dan uro .kasneje (ob 9.00 uri) lici- tacija z možno«?tjo udele/ibe privat- nega sektorja. Pol ure pred licitacijo morajo in- teresenti ix>lož)iti 10 odstotno kav- cijo ua osnfovi viirmana, čeka аМ g'otovine. Stroj la liko ogledate v .jjodjetju, Celje, Trg V. kongresa 5. M'ad in;>cnir išče opremljeno sobo s poseb- nim vliodom v Celju ali na Ljubljanski cesti. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Soliden«. Dijakinji nudim stanovanje. Naslov upravi lista. Dvema dijakinjama oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. Dv-rn diiakom oddam opremljeno sobo. Na- •s'ov v upravi lista. Dvočlanska družina nudi zaposlenemu dcklc- tii stanovanje in hrano za pomoč v gospo- dinjstvu.. Naslov v upravi lista. Iščem prazno sobo v okolici Celja ali Savinj- ski dolini. Najemnino plačam 5.000 din mesečno. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zanesljiv«. Dekletu, ki bi mi v dopoldanskemu času pa- zila na otroka nudim sobo. Naslov v upra- vi lista. Iščem skromno sobico. Prednost imajo v okolici Žalca do Vranskega. Cestar Anto- nija, TOKO 1 — Domžale. Samski mlajši oficir — intelektualec išče opremljeno ali neopremljeno komfortno sobo ali garsoniero. Ponudbe na upravo- lista pod šifro »Plačam vnaprej« ali pa osebno v Hotel »Celeia« soba štev 305. Zamenjam veliko komfortno trosobno stano- vanje s kabinetom v centru mesta za manj- še itudi komfortno. Naslov v upravi lista. V centru mesta zamenjam dvosobno stano- vanje za eaosobno tudi v centru. Naslov v upravi lista. Nujno iščem sobo in kuhinjo a!i prazno so- bo. -Nudim posojilo, oziroma piačam na- jemnino za 2 i;;t''. Naslov v upravi !ist:\. Veliko topio garažo in opremljeno sobo od- dam. Naslo\' v upravi iista. Dijaka vzamem na stanovanje. Naslov v upravi lista. Upokojenki nudim opremljeno sobo za manj- šo pomoč pri otroku. Grobelnik Milica, Ju- goslovanska loterija — Celje. Nudim stanovanje starejši upokojenki za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. ФPRODAM Kompletno televizijsko omaro, moped TNZ, kompletno ogrodje za zidan štedilnik, ku- hinjsko opremo, radio »Savica« mi/o in 2 stola za spalnico, umivalnik, električni šte- dilnik na 3 plošče, otoman-divan prodam. Zglasitc se od 14.—18. ure pri Intihar Bo- ženi Dečkova cesta 46, Celje. Prodam generalno popravljen avto »TOPO- LINO« tipa A-B. v račun vzamem tudi mo- ped Udrih Franc, Šempeter 127. Ugodno prodam kom.pletno rabljeno spalnico, dve omari, pisalno mizo in tri fotelje iz vrbovega ličja. Ogled vsak dan. Partizan- ska cesta 24, Lisce. Skoraj nov kombiniran italijanski otroški voziček (ima dežnik in zavore), najnovejši tip — prodam poceni, ugodno — tudi na ček. Naslov v upravi lista. Sadno stiskalnico na vijak (80 1) prodam. Celje, Šaranovičeva 7- Enodružinsko vscljivo hišo z lepim sadonos- nikom, 90 arov zemlje in gospodarskim po- slopjem prodam. Klane 20, Dobrna. Več čebeljih panjev s čebelami prodam. Vin- der, Šmarjeta 61, Škofja vas. Štedilnik TOBI — desni — dobro ohranjen prodam. Stoklas, Zagrad 105. Razno pohištvo prodam. Ogled od 9.—14. ure, pri Jauševec, Ljubljanska cesta 25. Diferencial za BMV/ 250 proda: Kokovnik Franc, Vojnils 243. Ugodno prodam 2 popolnoma no'.'i svetli sam- ski postelji z vložkoma izdelka »Savinja«. Celje, Kidričeva ulica 4/1. levo. Dobro ohranjene radiatorje proda: Kučan, Celje, Pintarjcva 5. Opremo za dnevno sobo prodamo zaradi se- litve, Ogled od ponedeljka dalje vsak dan popoldne pri: Hilbert, Celje, Ljubljanska cesta 22 II. PRCíDAM dobro ohranjeno furnirano spal- nico. Vprašati pri Koiar Vili, Na Otoku 11, v popoldanskem času. Novo komodo - orehova korenina prodam. Coki, Celje, Zidan.škova 19. Takoj vseljivo nedograjeno hišo na 40 arih zemlje prodam. Naslov v upravi lista. Trpežno žensko kolo in lepo stensko uro s četrtinskim biljem prodam. Ogled ob nedeljah pri Cvetko, Celje, Muzejski trg 8. Motorno kolo »Danovia« letnik 1960 (9!000 km) prodam za 90.000 din. Ogled v nede- ljo dopoldne pri Stepišnik, Celje, Prešer- nova ulica 14. Smrekove deske »colarice« prodam. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam del hiše z lepim vrtom. Ce- lje, Mariborska c. 222. ZAHVALA Kolektvu TEP Celje se za nakazano denarno pomoč najiskreneje zahvaljuje — Društvo upokojencev Trnovlje. TEKSTn.NA TOVARNA JUTEKS ŽALEC razpisuje pro«to delovno mesito železo- ,stru,gar ja. Plača po .pravilniku o osebniih dohodkih. e KINO KINO SEVNICA Dne 5.-6. septembra 1964 — »2EJA« — špansko talijanski film Dne —9. septembra 1964 — ZELENA .MAGIJA — italijanski film • SLUŽBE Frizersko vajenko sprejmemo. Cesalnica »Stuklek« Celje, Cesta na grad 4. Urarskega vajenca sprejmem takoj: Anton Lečnik, Celje, Zidanškova 7. Samostojno gospodinjo tudi upokojenko po- trebujem 8 ur dnevno. Plača dobra. Leo- poldina Prelog, Zvezna 6. Krojaški pomočnik-ca dobi stalno službo v Ceiju. Moškemu je samsko stanovanje za- ča'mo zagotovljeno. Naslov v upravi lisia. Štiričlanska družina sprejme gospodnjsko po- močnico. Mušič, Ulica 29.' novembra 27. 9 RAZNO Na Lopati sem našel ročno žensko uro. Lo- pata 32. Žensko, ki bi od 7—15. ure pazila na 9 me- ^secev starega fantka iščem. Naslov v upra- vi lista. • K U P I M Vseljivo hišo ali posestvo v Celju ali bliž- nji okolici kupim, takoj. Naslov v upravi lista. Manjše posestvo v biižini Celja ali proti Te- harju kupim. Ponudbe ла upravo lista pod šifro »Celje«. Manjšo hišo s sadnim vrtom in njivo kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Posest- Л'0«. Gradbeno parcelo z do\'oljenjem ali gospo- darsko poslopje za preureditev v stano- vanje, z nekaj zemlje-, elektriko, vodo, bli- zu avtobusne ali železniške postaje, v rav- nini kupim. Ponudbe na upravo lista pod , šifro »Dober kupec«. Ф OBVESTILA Mešani pevski zbor »FRANCE PREŠEREN« iz Celja bo začel delo v novi sezoni v pone- deljek dne 7. septembra t. 1. Pevske vaje bo- do kot doslej v ponedeljkih in četrtkih v dvorani Okrajnega sveta kulturno prosvet- nih organizacij v Celju, Gregorčičeva ul. 6, desni vhod. Zbor vljudno vabi tudi noVc pevke in pev- ce na sodelovanje. Vljudno vabljeni. Odbor OBVESTILO Gasilsko društvo Ljubečna priredi med- drušf.veno tekmovanje in sprejem novega ga- silskega avtomobila v nedeljo, 6. septembra 1964. ob 14. url pri Gasilskem domu v Lju- bečnl. Po priredtvi poskrbijo za družabno veselje. Ce bo deževalo, bodo prestavili pri- reditev za teden dni. Gasilci iz Ljubečne vas vabijo, da se udeležite slavnosti In pove- selite z njimi! • TURIZEM Počitniški dom Riiika Opozarjunio na novo ' urejen počitniški dom Rinku v .Solčavi. Dom je sodobno oprem- ljen; številne slike in dekoracijo slikarja ' J. Horvata-Jakija. Cena pensiona v pose- zoni 1.400 din, prenočišče od 500-800 din, v sobah topla iii liladna voda, terasa, klubski prostori itd. Gostišče Turist v Gornjem gradu v Gornjem gradu opozarjamo na nove tuj- ske sobo v gostišču. Turist, ki so najsodob- ncjc opremljene. Topla in hladna voda. Ce- na |jrenočišča 500-800 dinarjev. Zaključek turističnega tedna v Rogaški Slatini Ob zaključku turističnefja tedna v Rogaški Sliitiiii bodo iiaslediijo prireditve: Petek, 4. spet. ob 20. uri: Veter jugoslo- vanskih plesov (Tine Rožanc). Sobota. 5. sept, ob 20. uri: Modna revija. Nedelja, 6. sept, ob !>. uri Povorka s pri- kazom gospodarstva; ob 10.50 Pevski koncert pred Zdravil, do- mom, ob 11.»O Promenadni koncert; oh 16, uri Piknik ob zvokih ansambla Be- neški fantje. Republiško tekmovanje gozdarjev v soboto 5. in nedeljo 6. sept, bo na Ljub- nem rt-publiško tekmovanje gozdrujev. Po tekmovanju bo v nedeljo popoldne družabna prireditev. IZLETNIK Vabimo vas na naše izlete: 1. ZÜRICH-LONDON-PARIZ-MÜNCHEN — 9-dnevno potovanje z vlakom; i 2. RIM-NEAPELJ-CAPRI-BENETKE-TRST 8-dnevno potovanje z vlakom; 3. P.ARIZ-NICA-MONTE CARLO MILANO — 9-dnevno potovanje z vlakom; 4. DUNAJ— tridnevno avtobusno potova- nje na cvetlično razstavo dne 26. 9. 1964. Pri- jave do vključno 25. avgusta 1964. 5. TRST-BENETKE — stalni 1 ali 2-dnevnl izleti z avtobusi; 6. PO GORENJSKI-PRIMORSKI — 2-dnev- nl izleti z avtobusi za kolektive; 7. PLITVICE — 2-dnevnl Izleti z avtobusi za kolektive; 9. PO ISTRI — dvodnevni Izleti z avtobusi za kolektive; 10. PO DOLENJSKI — 2-dnevni izleti z av- tobusi za kolektive. 8. KOROŠKA — eno aH večdnevni Izleti z avtobusi; IZLETNIK VAM NUDI: — organizacijo izletov in prevozov stro- kovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vara nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vršimo rezervacijo v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervitijah za letni od- dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenij« in Jugoslavije, turisti'ne karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozuf rede Poslovne prostore imamo v Olju na Tito- vem trgu, številka 3 pri Avtobusn> pustaji Telefon 28-41, poštni predal lit. Se ptiporolmmú м cenjena uefö'il«. Vodna skupnost Savinja, Celje RAZPISUJE 1 .ŠTIPENDIJO NA VIŠJI KADROVSKI ŠOLI V KRANJU - ODDELEK ZA VARNOSTNE TEHNIKE 2 ŠTIPENDIJI NA DELOVODSKI ŠOLI V LJUBLJANI - ODDELEK ZA NIZKE GRADNJE Prosilci naj vložijo prošnje do 10. 9. 1964 pri Vodni skupnosti Saviinja, Celje. Prošnji mora biti priložen življenjepis in zadnje šol'sko sipričevalo. Pod i imajo prednost kandidati, ki so končali erednj otehniško šolo, pod 2 končano oisem^lelko in nekaj let prak- se pri nizikih gradnjah. VAži\o obvestilo; Komunalna banka Celje objavlja rielje veliko MGRADIVO ŽREBA\JE ZA VEZANE HRANILNE VLOGE, VLOŽENE V ČASU OD 1. JU- LIJA DO 30. SEPTEMBRA 1964 NAGRADE: 6 KOLES 1 RADIO SPREJEMNIK 2 TRANZISTORJA 1 ELEKTRIČNI PEKAČ 3 LIKALNIKI ' ^ 1 INFRA PEC 1 JEDILNI PRIBOR Vlagatelji, ki bodo vložili in vezali znesc'k 50.000 dinarjev vsaj za dobo 1 leta ali 100.000 dinarjev vsaj za 5 mesece, bodo upoštevani pri nagradnem žrebanju in lahko prejmejo eno izmed navedenih nagrad. Vezane vloge sprejema Komunalna banka Celje, podružnica Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Laškem, Sevnici, Kfškem in Brežicah. Žrebanje bo v mesecu oktobrn 1964. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njiho- /ve vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %. Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas /koristno in varno па1о2ел1 KOMUNALNA BANKA CELJE Razpisna komisija pri Svetu delovne skupnosti .Skupščiine občine Celje razpi.suje delovno mesto Sanitarnega inšpektorja pri Skupščini občine Celje Pogoj: viišja alii srednja ustrezna ,strokovna izobra/Jba 6 5-letiio prakso. Osebni dohodek ;po ipravilniiku. Razpis velja do zasedbe delovnegia mesta. K0MISIJA.2:A delovna RAZMERJA KERAMIČNE KNDUSTRIJE LIBOJE razpisuje na/slednja iprosta delovna mesta: 1. Strojnika za upravljanje parne lokomobile 2. kurjača plinskega generatorja 3. kurjača parnega kotla Osebni dohodiki po prarîTniku o deliitVi osebnih dbhotdJioT; stanovanje ped točko 'f. je zagotovljeno. sirvo 9] CELJSKI TEDNIK St. 35 — ï. septemBra l%i Sport - Sport - Sport - Sport Slavje Kladivarjevíh atletinj v nedeljo je bilo v Zagrebu finale ekipnega državnega prvenstva v at- letiki za članice. Po precej izenače- nih borbah med domačo Mladostjo in celjskim Kladivarjem je končno uspelo celjskim tekmovalkam, dà so si že sedmič priborile naslov ekip- nega državnega prvaka. Kladivar je zbral 182 točk, drugoplasirana Mla- dost pa 171. Tretji je bil drugi slo- venski zastopnik Maribor. Na tem tekmovanju so se pred- vsem izkazale šprinterke, ki so do- segle nekaj odličnih rezultatov. Tre- ba pa je omeniti, da jim je pri tem pomagal veter in zato rekordi ne bodo priznani. V teku na 100 metrov je zmagala Marjana LuIiej z rezul- tatom 11,7, kar je izenačen državni rekord. Še boljša je bila Stamejči- čeva, ki je v teku na 80 m z ovira- mi dosegla čas 10,7 kar je za dese- tinko sekunde boljše od njenega dosedanjega rekorda. Poleg tega je Stamejčičeva zmagala še v skoku v daljino z rezultatom 565 cm in so- delovala v zmagoviti štafeti 4 X 100 metrov. Lubejeva je bila poleg zma- ge na 100 metrov še druga v teku na 200 metrov in prav tako sodelo- vala v zmagoviti štafeti. Izkazala se ■ tudi Urbančičeva z zmago v me- tu krogle z metom 11.79 in z dru- gim mesiom v metu kopja, katerega je vrgla 46 metrov in 59 cm daleč. Uspel Medveškov skok v višino (foto: Janez Pirš) Prvenstvo Slovenije v atletiki ZA STAREJŠE MLADINCE IN MLADINKE v soboto je bilo v Mariboru republiško prvenstvo v atletiki za starejše mladince in mlajše mladinke. Na tem prvenstvu so na- stopili tudi mladi člani celjskega Kladivarja. Pri starejših mladincih so od Kladivarjevijj atletov zmagali le štirje: K^unej je bil пЈц- boljši v skoku ob palici, kjer je dosegel re^ zultat 350 cm (Pilih ni nastopil), Darko Med- vešek je bH najboljši v skoku v višino s 190 cm, šketa je skočil v daljino 631, Gaj- šek pa je bil najboljši v metu diska. Ostali Kladi\arjevi mladinci se niso preveč dobro uveljavili. Se slabše je bilo pri tekmovanju za re- publiški naslov za mlajše mladinke, kjer Kladivarjevim mladinkam ni uspelo doseči niti enega najvišjega republiškega naslova. INGRAD TRETJI Na devetih tradicionalnih športnih igrah gradbincev Slovenije so se športniki celjske- ga Ingrada uveljavili na častno tretje mesto za ljubljanskim Gradisom in Pionirjem iz Novega mesta. ALUMINIJ : CELJE 4 : 3 v prvem kolu slovenske nogometne Hge je mo.štvo ccij.skih železničarjev nastopilo v Kidričevem in izgubilo dvoboj s tamošnjim Aluminijem z rezultatom 4:3. Tekma ni bila lepa, niti na kdove kakšni ravni. Moštvi sta bili več ali manj Izenače- ni. «i V drugem kolu, prihodnjo nedeljo, bodo Celjani nastopili v Trbovljah proti Rudarju. ZMAGA CELJANOV V GRADCU Prejšnjo sredo je bil v Gradcu dvoboj atletskih reprezentanc Gradca in Celja. Zara- di mehkega, na novo iircjenega stadiona In slabih naprav, niso bili doseženi boljši re- zultati. Celjani so zmagali v moški in žen- ski konkurenci in sicer pri moških 72:67, pri ženskah pa 67:38. Med Celjani so se najbolj uveljavili Vrav- nik, ki je zmagal pri skoku obe palici (390 cm), in bil drugi v metu diska, zatem Spilar s prvim mestom v metu kopja (70.02 m), Červan z zmago v teku na 3.000 m (8:29.2), Žuntar z najboljšim ča.som v teku na 1.500 m (4:00.7), Vivod z zmago pri sko- ku v višino (190 cm) ter Zaletel j, ki je naj- dalje skočil v daljino (705) in zmagal v teku na 100 metrov z 10.8. Pri ženskah so bile najboljše: Lubejeva, ki je zmagala pri skoku v daljino (531 cm) in v teku na 100 m (12.3), Stamejčičeva s prvima mestoma v teku na 80 m čez ovire (11.2) in v teku na 60 m (7.7), Urbančičeva s prvim mestom v metu kopja (48.13) Јл nazadnje še Podmiljščakova, ki je bila naj- hitrejša v teku na 600 metrov s časom 1:39.2. Kladivar je navdušil Kladivar je v nedeljo navdušil, ne toliko zaradi rezultata in zmage, ko- likor bolj zaradi igre, ki jo je pri- kazal in ki je nazadnje prinesla tudi prvi dve točki v celoti. Razen v dru- gem delu drugega polčasa je Kladi- var igral na moč požrtvovalno. Člo- vek je imel občutek, da so se vsi za- vedali odgovornosti tega srečanja. Zato tudi vseskozi živahna in borbe- na igra. Začetek ni obetal kaj posebnega, pa čeprav je Kladivar naravnost ob- legal na.sprotnikova vrata. Žoga se ni hotela ujeti v mrežo. Zato pa smo bolj zaskrbljujoče gledali na doma- ča vrata, kjer je imel Bauman dva težka spodrsljaja. No, na srečo, se je pozneje občutno popravil. Ne gle- de na to, je bila obramba tokrat slabši del enajstorico, pa četudi je napadalna vrsta zamudila nekaj več kot zrelih priložnosti za gol. Sicer pa, kaj bi bilo, če bi igralci realizi- rali vse uspešno začete akcije. Tako se dogodki na nogometnem igrišču nikoli in nikjer ne razvijajo. V tekmi proti Rudarju iz Kaknja je Kladivar dosegel rezultat 4 : 1 in s tem prvo zmago v tekmovanju druge zvezne lige. Tako so celjski li- gaši zbrali v štirih. nastopih štiri točke in zavzemajo trenutno sedmo me.što na lestvici z izenačeno razliko v golih 8 : 8. V nedeljo, 6. tega meseca bo Kla- divar že tretjič zapored nastopil na domačem igrišču. Tokrat bo sprejel v goste moštvo iz Maribora, ki se doslej še ni kdovekaj znašlo v pr- venstvenem metežu. Ta ugotovitev ter trenutno boljši plasman Kladi- varja dajeta upanje, da bo nedelj- ska tekma izredno zanimiva in da domačinom ne kaže odrekati mož- nosti za osvojitev kakšne točke. —mb PAPIRNICAH NOVI CLAN VZHODNE CONSKE NOGOMETNE LIGE Nogometaši radeškega Papimičarja so tudi v povratni tekmi v Žalcu dokazali, da so boljši in da so si zasluženo priborili četrto prosto mesto v vzhodni skupini conske no- gometne lige. V tem ko so v prvi tekmi v Radečah pre- magali žalsko ekipo s 7:2, so v povratnem srečanju dosegli zmago z rezultatom 5:4. Na nedeljski tekmi v Žalcu so za Radeče doseg- li gole: Odlazek 3 ter Hirbše 2, za Žalec pa Muster enega ter Sarlah 3. Prvenstveni boj v tej ligi se bo začel v ne- deljo, 6. septembra. Ekipe iz celjskega okra- ja bodo Igrale takole: Fužinar-SIovenske Ko- njice, Velenje-Kovlnar iiv Ollmp-Radeče. KOŠARKA Rezultati prvega kola jesenskega dela tek- movanja v okrajni Ugi: Prebold-Slov. Konji- ce B 59:18 in Velenje-Elektra B 70:72. V štajerski conski košarkaški ligi pa so celjska moštva igrala takole: MIT-Partlzan Celje 93:55, Slov. Kpnjlce-Zelena Jana 55:56 in Žalec-Marlbor 38:67. V SOBOTO MEDNARODNI ATLETSKI MITING Jutri, v soboto, 5. t. m. se bo ob pol pe- tih popoldne 7.ačel na stadionu Borisa Kidri- ča mednarodni atletski miting, na katerem bodo poleg najboljših slovenskih in hrvaš- kih alicluv nastopili tudi olirnpijci iz Izrae- la ter šest avstrijskih državnih reprezentan- tov. PO ČEM SO NOGE NEKAJ JE GNILEGA NA POUU NOGOMETNEM Hvalevredna, čeprav žal niti ne kdove kako koristna je pobuda окгајпеда komiteja ZMS, ki je v zadnji številki našega lista pozval javnost k tako rekoč nogometni polemiki; hvalevredna zato, ker kaže določen optimizem, ne kdove kako koristna pa zato, ker si od nje ne niorf-io obeia)! praktično nikakr.šnih pozitivnih rezultatov. Ni namreč verjetno, da bi mogli s kakšno še tako konstruktivno javno razpravo spremeniti — prvič, mentaliteto sodobnih ljudi in drugič, v.se tisto, kar je ne v celjskem, marveč v splošno jugoslo- vanskem merilu v popolnem nasprotju z vsakršno socialistično šport- no oliko oblikovalo in izoblikovalo našo nogometno politiko. In če tega ne moremo doseči, Jahko v najboljšem primeru mlatimo prazno slamo. (Ce se motim — motiti se, je človeško.) Kajti žogobrc je naš (sicer ne slovenski) nacionalni šport, nogometaši so idoli, njihove noge pa na borzi kotirajo neprimerno višje od kakršnekoli glave. (Katero podjetje je recimo v Jugoslaviji kupilo kakšnega znanstve- nega delavca in mu razen stanovanja dalo na roko še milijone, kot je to povsem vsakdanje v naših nogometnih klubih?! — ne da bi bilo seveda sploh mogoče vzporejati vrednost prve ali druge kupčije.) Sicer pa — v tem ni nič novega, nič neznanega. Profesion^lizem v našem nogometu je jasen in glasen in je toliko pogumnejši, kolikor močnejši je kak nogometni klub. Navsezadnje: naj bo, če se vzdržuje sam in ga žogobrca željna publika tinančnb goji in neguje! Toda drugačna postane zadeva, če hočemo protesionalizem zganjati na račun družbenih dajatev. S tem smo zdaj pri novem drugoligašu — Kladivarju. Ne da bi hoteli zmanjševati športni uspeh, ki ga je celjsko moštvo doseglo z uvrstitvijo v drugo zvezno ligo, pri tem vendarle ni mogoče mimo nekaterih dejstev, ki upravičeno »žulijo« našo javnost. Predvsem je izven vsakega dvoma, da smo dobili v Celju doslej najdražjo športno ekipo, 7.a katero pravzaprav niti ne vemo, koliko nas bo v resnici stala. (Kaže, kakor da je to skrivnost, ki jo funkcionarji društva ■;';!l).¡;j rivajo.) Ce lahko verjamemo tistemu, kar je prinesel TT ir ' i ,, :|ii:-]la v pri.';¡)evku Prestopili so, da bi igrali razmere v i (i)u.si((r niso videti kdove kako profesionalne, toda dvomimo... ÜV01U je loiiivO beij upravičen, ker ima druga liga profesionalni status (it/iarne mahinacije pa, kolikor je znano, so se uveljavljale celo še v conskem tekmovanju. Naposled tako ali drugače: moštvo je treba okrepiti, okrepitve so drage, kajti nogometašem je treba dati nekaj v naturalijali (beri: stanovanja) in nekaj v bankovcih, da lahko vsak teden vzdržijo 90 mituit tekanja za žogo in razveselijo ali razočarajo povprečno manj kot 4 tisoč oboževalcev. Od tod sledi docela logično vprašanje: ali ni investicija, koiikorkoli že znaša, za takšno nomno- žičnosl malce visokaV Paradoks je namreč toliko bolj očiten, čc upo- števamo ugotovttev prof. Metoda Klemenca v 31. štev. našega lista z dne 31. julija: »Ce pa pri vsem tem tehtno pomislimo na šolsko telesno Vzgojo in njeno financiranje, unotovimo žalostno poflobo . Tako bodo na gimnaziji v prihodnjem šolskem letu potrošili 100 tiso«.' U:n za !i'kv!Z;ii:. <л: didimo lo vsioto šce-ziloni üijakov, dobimu na učenca 96,6 din. Podoben račun za nogometno ekipo, ki ima na primer 16 igralcev, pokaže, da odpade na enega nogometaša 2,75ü.UÜÜ dinar- jev«! Pa ostali športi? Koliko dotacij je na primer dobilo v svoji slavni karieri eno najboljših društev v državi — AD Kladivar? Tu tiči osrednji problem in o njem bi kazalo razmišljati. Drago Hribar SEM TER TJA PO CELJU Življenje v Številkah CELJANI PIŠEJO Številke poštnega prometa so zanimive. Pred osmimi leti so celj- ske pošte sprejele 11,113.000 pisem, odpravile pa skoraj polovico manj 6,061.000. Celjani torej vedno rajši pišejo, saj so predlani odposlali^ že 10,006.000 pisem, sprejeli pa le 9,499.000. Posebno pa je lelo I960.,j ko so prebivalci celjskega okraja odposlali 9,690.000 pisem, sprejeli] pa 15,806.000. i Porašča tudi promet z zavoji. Pred osmimi leti so Celjani sprejelil 85.000 paketov, odposlali pa 56.000; predlani so jih dobili 101.000, od-^ poslali pa že 78.000. Vsekakor želijo vse hitreje medsebojno ob- veščanje. 1956. leta so izmenjali 115.000 brzojavk, predlanskim pa že 200.000. Prav tako so telefonski aparati pred osmimi leti poklicali 1,317.000-krat, predlani pa že 1,969.000-krat. Cas je zlato, bi lahko rekli, in danes je to hitrost, kar kažejo tudi te poštne številke. Poštni uslužbenci, ste vselej pripravljeni!? Vse več bo prometa. PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE 70. OBLETNICE Kole'ktiv tovarne emajlirane po- sode se z vso vnemo pripravlja na proislavo 70-letnice obstoja tovarne. V teh dneh urejajo okiilje tovarne, ki mora biiti giobovo do 26. septenilb- ra, iko bo .glavna proslava. V 'počar- stitev obletnice podjetja ho v sesp- tembru Vioč priredlitev, med driigiim razstava izdelkov in razvoja tovar- ne in ra/.iia športna tekmovanja. Clavna i>roslava bo 26. iseptcmbra, pričela pa se ibo s slavnostno sejo, cenitralneg^a dielavsikega sveta, po se- ji^ pa bo veliko zborovanje. , Vzgojno varstvena ustanova v Štorah bo pričela z redninn delom letos s<^tembra. Odpr- ta bo od pol šestih zjutraj pa do 14.30, kar je še kar ugoden čas, da lahko starši, preden oddidejo v službo, »oddajo« otroke in jih po službi spet »dvignejo«. Da imajo pravico bivanja v ustanovi, morajo bi- ti otroci stari najmanj dve le- ti in največ 14 let. Za letošnje šolsko leto je v ustanovi še nekaj prostih mest. LEP USPEH VELENJSKIH , KOTALKARJEV v soboto in nedeljo je bilo v Velenju re- publiško prvenstvo v kotalkanju. Domačini so se izkazali ne samo kot odlični organiza- torji, marveč tudi kot dobri tekmovalci, saj so njihovi predstavniki osvojili tri naslove republiških prvakov, in sicer Slavko Kore- nič v skupini juniorjev, Fišer in Blatnik v skupini juniorskih dvojic ter Blatnik pri seniorjih. Velenjskim kotalkarjem iskreno čestitamo k doseženim uspehom. RAZGOVOR O KONJIŠKEM NOGOMETU Nogometno društvo Partizana iz Slovenskih Konjic nastopa letos v II. slovenski nogo- metni ligi. Vsekakor je to dosedaj največji uspeh tega športnega kolektiva. Pred startom je precej komentarjev med ljubitelji nogo- meta v Konjicah o pripravah in stanju pred z.'ičetkom prvenstva. Zato nam o vsem tem odgovarja trener tov. ZULE STANE. Koliko časa že treniraš moštvo Partizana? Mesto trenerja sem prevzel aprila 1963. Koliko igralcev imaš pri sestavljanju prve- ga moštva na razpolago? Trenutno je 20 igralcev prvega moStva, na- dalje obiskuje treninge šc 28 mladincev in pionirjev. Kako potekajo treningi? Treniramo dv.ikrat na teden. En trening posvetimo kondiciji in tehniki, drugega pa za vigravanje ekipe. Razen tega igramo vsak teden še eno prijateljsko tekmo. Na kakšno uvrstitev računaš? Na koncu prvenstva bomo na sredini lest- vice. Težave, ki nastopijo pri tvojem delu? Večina igralcev dela na svojih delovnih mestih v treh izmenah, zaradi tega ne mo- rejo redno obiskovati treningov. Težave de- lajo tudi nekateri posamezniki z neresnostjo. Tvoja želja? Predvsem želim, da bi se razvijal šport v Konjicah tako, kot do sedaj in da bi obe sekciji Partizana, to je košarkarska in no- gometna, ostali v II. slovenski ligi. Tov. Zuletu želimo da bi se njegove želje in napovedi uresničile, za kar so dani vsi pogoji. U. J. RADIO C E LJ E v tednu od 7. do vključno 13. septembra bo v sporedu celjskega radia na srednjem valu 202 metra kronika vsak delavnik ob 17.00, obvestila ob 17.10, plošče po željah ob 17.35, zabavna glasba in reklame pa ob 17.45. Razen tega se bodo zvrstile še naslednje od- daje: Ponedeljek, 7. septembra: 17.15 — Louis Armstrong igra in poje, 17.25 — športni pre- gled; Torek, 8. septembra: 17.15 — ob zvokih citer, 17.25 — mladinska oddaja; Sreda, 9. septembra: 17.15 — lahka orke- stralna glasba; Četrtek, 10. septembra: 17.15 — slovenske popevke, 17.25 — radijska univerza; Petek, 11. septembra: 17.15 — slovenski oktet, 17.25 — turistična oddaja; Sobotoa, 12. septembra: 17.15 — za prije- ten konec tedna; Nedelja, 13. septembra: 12.00 — pogovor s poslušalci, 12.10 — obvestila, 12.15 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 — popevke in ritmi, 12.45 — Stane Terčak — Zaseda v Rastkah. ODBOJKA Tekma med Braslovčami in Šempetrom se je končala 3:0 za Šempeter (15:12), 15:8, 15:12); ker vodeči Ljutomer ni prišel na tek- mo v Celje, je Šempeter že na prvem mestu iestvice II. vzhodne republiške odbojkarske lige. Naslednjo tekmo igra Šempeter v Rav- nah s Fužinarjem. ELEKTRA : LJUBLJANA v petnajstem kolu republiške lige v ko- šarki so igralci šoštanjske Elektre dosegli doma pomembno, a težko zmago v srečanju z ekipo Ljubljane 63:62. Tekma je imela raz- burljiv potek, saj se je dogajalo tako, da so vodili gostje in se domačini borili za izena- čenje. Ob zaključku so imeli Soštanjčani ma- lo več športne sreče. Po tem kolu so se člani Elektre povzpeli na šesto mesto lestvice s šestnajstimi toč- kami. SLATINSKI MEDVEDKI IN ČEBELICE REPUBLIŠKI PRVAKI Skoraj ves teden je trajal republiški mno- goboj najmlajših tabornikov, medvedkov in čebelic, v Muti ob Dravi. Med medvedki je zmagala ekipa iz Rogaške Slatine, med če- belicami pa vrsta iz Škofje Loke, medtem ko so bile najmlajše tekmovalke iz Rogaške Slatine tretje. V skupni razvrstitvi okrajev je prvo mesto pripadlo celjskemu pred ko- prskim, ljubljanskim in mariborskim. Podrobni rezultati: MEDVEDKI: šotori — Rog. Slatina 18.65, Divača 17.69 itd. Druga ekipa Rogaške Slatine je bila osma s 14.45. Ovire Rog. Slatina 15.75. Druga ekipa iz našega zdraviliškega kraja je bila šesta. Ori- entacija — 3. Rog. Slatina I 22.98 ... 10. Rog. Slatina II 12.60. kurjenje ognjev — Rog. Slatina 17.70... 5. Rog. Slatina II 15.89. Skupno: 1. Rog. Satina I 75.08, 2. Divača 71.88... 9. Rog. Satina II 57.30 itd. ČEBELICE: šotori — II Bistrica 18.89, Rog. Slatna 18.65 ... 7. Rog. Slatina II 15.61. Premagovanje ovir — Skofja Loka 15.60 . . . 3. Rog. Satina 15.08 ... 5. Rog. Slatina II 14.21. Orientacija — Divača 28.35 ... 3. Rog. Slatina 22.58, 4. Rog. Slatina II 20.50. Ognji — Skofja Loka 17.50, Rog. Slatina II 17.01 . . . 6. Rog. Slatina I 15.65. Skupno — Skofja Lo- ka 76.87 ... 3. Rog. Slatina I 71.96 ... 5. Rog. Slatina II 67.33. SKUPNO OKRAJI: 1. Celje 147.04 . 2. Koper 146.37, 3. Ljubljana 140.63 , 4. Maribor 110.27. V igri med dvema ognjema je bila prva Rogaška Slatina brez poraza pred drugo eld- po koprskega okraja. gi 35 — 4. septembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 9 ROMAN - SLIKANICA - HUMORESKA - ROMAN - SLIKANICA - HUMORESKA - ROMAN - SLIKANICA - HUMORESKA - Biè2an: MOŠKA LETA UVOD Feliks Hanuš je preživel fašistično vojno. Ko se je vrnil domov v Lužiško srbsko vas je postal pomemben pri obnovi demokracije. Felliiks Hanuš jie šel po zadnji pšenični stog na plülje in ko se je zmračilo, je sediti na obron- ku prastare ceste. Desao in levo pred njim in za njim se je gubila dežela v noč. cesta je spaja, oti) njej pa so toipoli moleli razklano vejevje v ozvezdje. Videl je cesto in deželo, tema ^e iz- risala sedanjost, preteklost pa je vstajala — kot dediščjna — čestokrat težja .kot nagroll)ni kamni, tu in tam lahkotna kOt dobra stara j>esc.m. Na tej cestii koraka sikozi deželo zgodovina. Pastirji, črede, pastirske pesmi, rimski kramar- ji z lorožjem in šaro. Clerova armada — velik črv železč^, strupa in knstne vode in Gero, ikl je nasadil vislice vzdolž neskončne ceste; in tisoč let 6o rasle vislice in rodile oibilo sadov, dokler se ni v'strupu in železu pridružil še Ikljlikastii križ, ki se je usodno povzipel na cesto. Vse ja že mimo; toda cesta je vse to nosila, diežiela jé vse lo prenašala, Felifks Ilaniuš je to nosil v sebi. Nekako tako je nosil, kot nosimo svoja Je- ta, dokler ismo še sposobni velikih dejanj; nje- gove misli pa so uhajale naprej, ibile so sanje rn hotenja: topoli ob cesti, polni vozovi žita Jia ce:sti, proistor za vasi in mesta, prostlor za pesem, za ijuibezen, za Goetheja, iin Mozarta. Vse to pa je bilo še daleč, toda dežela je že nosila sanje s seboj. Tako cesta, kot Feliks Hanuš. To. da je čakal Ušiki, prav to je .bilo. Slišal jo jie. preden jo je videl, kolesa so škrta la ^ро pes'ku. — Cutila sem, da me čakaš, — je dejala. — Si to želiiš? — je vprašal in ji pomagal ipo vizpetini. Sedla je poleg njega, on pa ji je položil roko nia ramena. — Da! — je dejaila. Ta da je bil jasen in odločen in bil je le polovica stavka. — Zadnjo vožnjo sem opravil, — je dejal. Vcnlola je: daines, jutri ali pojutrišnjem. Ta- ko laili tako ... PolK>žal jo je po ozkem, ožganem tilniku. — Vi snujete gledališče? — Vprašanje je glaisno zvenelo v tišino. Smehljaje je odvrnil: — Da! skrčila je prste v pest. — Jaz, — je zaičela in poteiii izustila: — Me Iboste nastavili? — Ob- čutil je. kaiko se je vsa napela. — Bom! — je dejal. — Hočem! — Se za hi;p je 'bila vsa napeta, potem pa se je v njej nekaj, zgrudilo in spustila se je na njegovo ,ramo tal«) močno, da ga je potegnila k zemlju. — Oh, če bi bila tvioja! — — Beži no! — Sklenila je roke okrog njegovega vratu in ga pritegniila k sebi. Njegova glava je zakrila zvezde. Sviet se je nekje utfnil in se ni več vrtel okrog njijti, zvezde so našle svoje mesto, topoli «o rastli V(se višje in večernica je padla z neba. — Kje jie? — je vprašala Uši. Mislila je ua /vezdo ... — Vem, je zamrmral in poljubil temno zve- zdo na ibelem svodu. Še za'hip se mu je vsa pre- pustila, potem pa ga je lahno odrinila in opazo- vala njegov (;il)raz, kot da ga ne ibi bila še nikoli videla, ter dejala: — prvič — imaš zalkrivljen nos, drugič |>o Aa'¡ dolgi stari cesti. Pred njiima ni bilo megle in ne ,gradov v ob- laikih. Bila je ljuibezen, ki ji je smrt lahko gro- zila. Smrt pa je ibi la neskončno daleč, daleč kot za zvezdami 'konci neštetih svietov; tu je bilo življenje: stegnil je roko dn poiskal njeno. Zadl- nie pol ure pred sončnim vzhodom sta (posedela na stezi, ki je vodila na Baconovo kmetijo. Svo- je sanje sta razgrnila čez deželo in potok ju je nosil dalje še do morja in morska sol ju je pre- ipojila. ' Poroka Uši Loiga in Feliksa Hanaiša |e bila dogodek iza vas. Udeležili iso se je vsi, celo stari oče Brosek in dijaiki učitelja Nckela. Oče Brosek je 4>il že sit življenja — ni več maral pipe tobuika in še manj se je navduše- val nad niiočiii'kom —, kajti ravno, ko je liQtel umreti, ga je poroka zadržala pri življenju. — Greva .plesat, — je ikašljiijoče dejal isvo- ji Mariji. — Že dolgo sem čakail na to. — Zase j'e naročil ipivo in Lsiiirt odložil na kak drugi dan. Razred učitelja Nekela je prvega dne po- roke) napravil čudovito romanje; vozili so se z-avtobusoni in železnico, ibili so v Ojminu in 0e vrnili drugega dne, ko je stari oče Brosek že vdrugič sklenil umreti. POMOTA Ura je bila že precej pozno, najbrže ni dosti manjkalo polnoči. Po neosvetljeni predmestni-^cesti, ki je večkrat vodila sko- zi gozd, se je počasi, kakor da bi bil do mrtvega utrujen, peljal Franck, inženir v veliki mestni strojni tovarni. Pritiskal je na pedala svojega kolesa in preklinjal po- kvarjeni avtomobil. Precej dolgo se je za- mudil ta večer, čeprav ni bila njegova na- vada, da je ponoČGval. Toda družba in pol- ni kozarci ga niso pustili prej domov, če- prav se je odpravljal že zgodaj zvečer. Ko je dospel do gozdička, ki se širi na obeh straneh ceste, je bila megla tako gosta, cta je še komaj razločil cesto pred sabo in postalo mu je žal, da se je tako dolgo zamudil. Doma bo imel zopet pridigo in mu bodo očitali, da je pijanec. Nenado- ma je v gozdu ob cesti nekaj zašumelo. Franck ni imel časa, da bi razmišljal kaj ■i je. Začutil je močan udarec po glavi in kot mrtev se je zvalil s kolesa v veliko travo ob cesti. Okoli njega se je nabralo pet senc, ki so se začele nagibati nadenj. Nekdo je prižgal vžigalico in plamen je osvetlil Franckov obraz. Sence so se vzrav- nale. — Saj to ni pravi! — Kako to? Javili so nam, da bi moral sedaj priti Rosby! To je napačni človek. Kaj bomo z njim? Govornik je utihnil, kajti Franck je počasi priliajal k zavesti. Pomel si je oči in zvedavo, brez strahu zrl v neznance. Zdaj je nekdo prižgal vž}-^ galnik, ki je osvetljeval večji prostor in Franck je spoznal nekatere izmed napa- dalcev. ^ — John! Danny? Lepo od vas! Takole meni nič tebi nič me napadete! — »Kaj bomo z njim?« je počasi po- novil eden izmed njih. če ga pustimo, nas bo prijavil policiji. Ne smemo pozabiti, da nas je spoznal. Treba bo nekaj пџге- diti z njim. (Dalje prihodnjič) ILIJA POPOVSKI Vevsakdanjì kulturni dogodek Ne vem, ali ste seznanjeni v celoti s primerom okrog »Hej, kadar v mojem srcu tu- ga zahle ja ...« V časopisih ste gotovo brali, da je interpretator zabavnih in drugih melodij, popularni Artemidij Arlaukovič — »Sivi« posnel ploščo z zgoraj imeno- vano »Hej, kadar v mojem sr- cu tuga zableja...« Plošča je hitro postala best seller, pro- dali so окгоц sto tisoč primer- kov, Artemidiju — pevcu, komponistu in koreografu pa je prinesla masten honorar. Toda te dni je tako rekoč počilo. Določen Živadin Hadži- aortovič iz Velikega Gluvojev- ca je tožil Arluukoviča z.a pla- giat in zahteval, da honorar za »Hej, kadar v mojem srcu tu- ga zableja ...« nakažejo na njegov žiro račun štev. L Ži- vadin v svoji tožbi trdi, da je Že pred petintridesetimi leti skomponiral narodno pesem »Hej, kadar v mojem srcu tu- ga zameketa...«, ki so jo v Velikem Gluvojevcu in bližnji okolici hitro osvojili. Kasneje, ko so koze prepovedali in je bilo s tem prepovedano tudi meketanje, je dobila pesem dokončno verzijo — »Hej, ka- dar v mojem srcu tuga zable- ja«. »Očitno je,« pravi tožba, »da je obtoženi Arlaukovič v celo- ti ukradel mojo »Hej, kadar v mojem srcu tuga zameke- ta ...«, le da ji je odvzel na- rodni značaj in jo prekvalifi- ciral v zabavno popevko. O vsem tem lahko priča pokojni Isajlo kakor tudi neki J\ditra- šin, ki je trenutno kot emi- grant v Avstraliji.« Toda Arlaukovič pobija vse Živadinove obtožbe in trdi, da je »Hej, kadar v scu mojem tuga zableja...« njegova ori- ginalna stvaritev. »Skomponiral sem jo pred tremi meseci, ko sem v vrsti čakal na jagnjctino.« je izjavil predstavnikom tiska, ter do- dal: »V ostalem niti pesem »Hej, kadar v mojem srcu tu- ga zameketa...« ni ¿ivadino- va kompozicija, kakor trdi. Nasprotno, moj pokojni.ded je zelo rad žvižgal to naredno melodijo, to pa je bilo pred petdesetimi in več leti. Samo ponavljam: med narodno »Hej kadar v mojem srcu tu- ga zameketa...« in mojo »Hej, kadar v mojem srcu tuga za- bleja...« ni nobene organske zveze. Ta vsekakor zanimiv primer je včeraj dobil povsem nepri- čakovani obrat. Določeni Mio- mio Oputovič iz Gornje Dre- kalice je poslal sodišču pismo, v katerem pravi, da je pesem »Hej, kadar v mojem srcu tu- ga meketa...« skomponiral njegov pokojni prastric Va- skrsij, katerega edini zakoniti naslednik je on. Še celo več, l^diomio trdi, da hrani original- ne note, pisane sicer v tur- škem jeziku, kakor tudi urad- no potrdilo, da je pesem »Hej, kadar v mojem srcu tuga Zfl-" meketa ...« predstavlja kneže- vino Srbijo na festivalu evrop- skih piščalskih kompozicij v Baden Badmi 1876. leta, tretji dan Velike noči, kjer je od- nesla 17. nagrado. Vsa naša glasbena in druga javnost z velikim zanimanjem spremlja ta nevsakdanji kul- turni dogodek. Zlobni jeziki pa menijo, da je vse to samo spretna režija: ker so jai^nje- tino že 'podražili, bo lo tako imenovano- sojenje omogočilo, da se bo podražilo tudi bleja- nje. Skozi jekleno točo PIŠE: BRANKO HOFMAN RIŠE: PETER KRIVEC KAKŠNA JE RAZLIKA MED KAMELO IN KAMELO Azijska kamela ima dve grbi, kamela iz Afrike pa ima samo eno, je bolj odpor- na proti pomanjkanju hrane in vode, a je bolj občutljiva za spremembe v temperaturi kot njena azijska sorodnica. Siran 10 CELJSKI TEDNIK St. 35 — 4 .septembru 1964 VRNITEV IZ TEME NA PLAVEM LISTU, POLNEM RAZNIH OBRAZCEV JE BILO PRED NEDAVNIM ZAPISANO: »PRI OPA- ZEVANJU SEDMEGA NADSTROPJA NA STOLPNICI B, JE NENADEN SU- NEK VETRA OPAZNO STENO. KI JO JE NAMEŠČAL ŽERJAV, TAKO OBRNIL, DA JE PRI ТЕМ ZADELA TESARJA - BRIGADIRJA AREICA TER GA ZBILA PREKO LOVILNEGA ODRA . . .« Usodna stolpnica in sedmci nadstopje iz -katerega je padel Danilo Arlič. (Posnetek levo). Ob pomoči priizadevnega zdravniiškeiga koleigija pod vodlstvom dr. Šušteršiča so ponesrečenca 'iizitrgalii iz teme.lfoto: J. Sever) Tri dni pred tem je Danilo Arlič .skupaj z ženo vplačal šest tisoč di- narjev kot članarino stanovanjski zadruí»! Dom, da bi hitre.ie dobil lokacijo za gradnjo hiše. Pred dve- ma letoma sta se poročila. Mlada, polna volje sta si začela graditi dom. Ker nista dobila stanovanja, sta si zasilno uredila sobo pri star- ših na Golovcn. Pohištvo sta spravi- la na podstrešje. Od plače sta; od- vajala sredstva za nakup zemljšča in gradbenih načrtov. »Še malo, pa bo dovolj,« je bodril Danilo mlado ženo, ko je začela ohu. pavati. »Samo, da dobiva lokacijo in začneva graditi, pa nama bo laže. Takrat bova dobila tudi kredit.« Vsako jutro sta si voščila srečno, ko sta se poslavljala. Ona je šla delat v kliniko nogavic, on pa na Otok. Ob kosilu sta se zopet srečala. Po končani tesarski šoli se je za- poslil pri Gradisu. Srečen je zrl v stavbe, ki so rasle izpod rok zidar- jev. Prvo nadstropje, drugo, tret- je... in nato na vrhu majhna smre- čica, ki je okrašena z raznobarvni- mi trakovi plapola v vetru ... Tega dne ni šel na kosilo. Skupaj z ostalimi delavci je použil toplo malico in se nato okrog pol treh po- poldne povzpel v sedmo nadstropje, da bi pregledal, če sio opaži pravilno postavljeni. Povzpel se je na plo- ščad. Žerjavovodja je spuščal veliko betonsko ploščo. Počasi jo je obra- čal, da bi jo pravilno namestil. Iz- redno močan, nenaden sunek vetra jo je zanihal. Tesar Ivan Škrjanec je zavpil, da bi opozoril Arliča na nevarnost. Arlič se je ozrl, plošča ga je zadela v glavo... Sunek je bil tako močan, da ga je vrglo čez lo- vilni oder v praznino... »Vsi smo onemeli,« piipoveduje Ivan Škerjanee. »Gledal sem prazen prostor na katerem je trenutek pred tem šc stal Arlič. Nato sem zaslišal krik na pomoč. Ka drugi strani sem zagledal neko žensko, ki je, držeč se za glavo, vpila...' Mladega briga- dirja smo imeli zelo rG:li. Vedno do- bre voljo, uvideven in pošten,.. Solze so mi privrele v oč; ...« »Ničesar se ne spominjć.:n,« nam je ob obisku v bolnišnici, kjer se zdravi, povedal poškodovani Arlič. »Pozneje so mi povedali, dà í;em v zraku naredil več salt — in priletel na noge. Imel sem neverjetno srečo. Od udarca sem si poškodoval obe nogi, zapestje in rebra. Na tesarje- nje nekaj časa ne bo misliti,« je z nasmehom pristavil. »Vendar imam zaupanje v doktorja Šušteršiča, ki me je iztrgal iz teme. Dolgo sem bil v nezavesti. Ko sem se prebudil, sem spoznal, da sem izgubil spomin. Si lahko preTlstavljate, kakšne občutke ima človek, ko se zbudi in spozna, da je tujec samemu sebi. No, sčaso- ma se mi je začel sjiomin vračati, znova sem začel živeti življenje, ki mi ga je nesreča pretrgala. Najza- bavuejše jc bilo, ko sem sc vadil računske operacije. V začetku sem komaj i-azpoznaval številke in črke. ed a j sem že toliko dober, da z uspe- hom gojim svojega konjička — re- ševanje križank...« To lahko preživi samo Danilo, pravijo njegovi tovariši. Zdravniški kolegij pod vodstvom primarija dr. Šušteršiča je vložil ogromno truda, da bi omilil posledice, ki so nastale ob udarcu v glavo in padcu. Znanost in življenje je premagala smrt. Da- jiilo se počasi vrača v vsakdanje življenje. Za nekaj časa še ob berg- lah, vendar se vse krepkeje opira na noge. Brez tuje pomoči dela kraj- še sprehode po sobi in hodniku. Po- časnih korakov znova osvaja svet, hrabro in vztrajno. Svet, ki ga tako ljubi in želi. J. Sever STROJ ZA z;)0 OBIRALCEV Savinjska dolina. Človek si jo ne- hote predstavlja okrašeno z visoki- mi hmeljevkami. In tako, kot so te dolge preklje ovite in prepletene s hmeljem, je z njimi prepleteno in povezano tudi življenje Savinjčana, hmeljarja... Že istoletja . Toda kot se je njegovo življenje v pre- teklih stoletjih le malo spreminjalo, tako je v zadnjih desetletjih doži- velo ogromne spremembe. Hmeljev- ke se počasi umikajo in podobo do- line spreminjajo vitki stebri beton- skih žičnic, ki v geometrijski raz- poreditvi pokrivajo vse večje povr- šine plodne zemlje. Kajti zemljo je potrebno čimbolj izkoristiti, od nje je potrebno dobiti čim več. In tako kot izginjajo hmeljevke, izginja po- časi tudi rezget konj in mukanje vo- \lov; nadomešča pa ga brnenje trak- torjev... To je posebno močno v drugi po- lovici avgusta, ko praznuje dolina svoj veliki praznik — obiranje hme- lja. Med tem »praznikom«, ki traja skoraj tri tedne (odvisno od obiral- cev), ni časa niti za spanje, kajti hmelj ne čaka... Obrati ga je po- trebno. In letos so noči hmeljarjev še skrajšali ogromni »kolosi« — OBIRALNI STROJI Po dva sta nameščena v velikih lopah v Arji vasi, Braslovčah, Lat- kovi vasi, Šempetru in Žalcu. In to je bilo tudi prvo,, kar sem si ogle- dal, ko sem se v meglenem pone- deljkovem jutru ustavil v Arji vasi. Drug ob drugem sta stala dva >>JüGOPRUFF-a«, ki ju je po an- gleški licenci in v kooperaciji z nem- ško tvrdko izdelalo podjetje »Agro- servis« »Šempeter. 112 rok jima je streglo. In stroja sta s temi 112 ro- kami nadomeščala več kot tisoč rok v eni izmeni, ki traja 12 ur. Kajti stroja delata non-stop — dva krat po 12 ur in to v vsakem vremenu. Stroje so »krmili« iz traktorskih prikolic, s katerimi so dovažali od- rezane trte hmelja. Te sta dva de- lavca obešala na kavlje tekočega traku, ki jih je nato kot ogromna roka prenašal do velikih vzmetnih čeljusti, ki so jih pričele »smukati«. »Osmukane« trte pa je nato velika slamoreznica razrezala, da jih lah- ko uporabljajo za kompos. Kobu- le, ki so jih vzmetne čeljusti odtr- gale pa so nato šle iz obiralnega de- la stroja v čistilni del, kjer so po več fazah ostale same, zelene ko- bule brez listja, smeti in rjavih su- hih kobul. Velike koše (ki so bili kar hitro polni) lepo zelenih kobul so nato s traktorji odpeljali do sušilnic, ki pa letos predstavljajo »ozko grlo«. Franjo iz Ptuja je letos že trinaj- stič v Savinjski dolini in sedaj dela v sušilnici Arja vas. Povedal mi je, da se posuši v 10. sušilnih komorah okrog 240 košev hmelja dnevno (1 koš »drži« od 8 do 9 kilogramov su- hega hmelja). To pa ne zadošča ni- ti za en stroj. Toda obrat Petrovce ima še več sušilnic, tako da la^iko posuši vse, kar oberejo stroji in obi- ralci, kajti tudi teh imajo več kot 600. KUPILA SI BOM KNJIGE Kljub strojem, ki nadomeščajo okrog 3000 obiralcev, se jc v dolini zbrala velika družina iz vseh kon- cev Slovenije .in iz sosednje Hrvat- ske. Preko 20 tisoč jih je prišlo ... Prišle so matere z otroki, dekleta, fantje ... Eni bi radi zaslužili kak dinar, »da bi kupili tele...«, drugi spet da bi si rr^ed počitnicami za- služili za knjige... Na hmeljišču kmeta Jelovška v Drešinji vasi, ki meri nekaj več kot en hektar sem srečal celo »druži- nico« Kostanjevič .Jifáííl. S^ŽiCO^ in Anico ter njunega bratca Tonija. Doma so iz Varaždina. Božica ima 18 let in obiskuje 3. razred gimnazi- je v Varaždinu; Anica je stara 15 let in je končala osnovno šolo; mali Toni pa ima šele 13 let ter je še »osnovnošolec«. Njihovi mali hitri prstki so spretno smukali kobule in z njimi polnili košare, te pa praz- nili v vrečo. »Dnevno näherem od 14 do 15 ška- fov. Danes dopoldne Sem jih nabra- la, že 10, tako da bom verjetiio na- brala 18 škafov.« mi je prijazno po- jasnila Božjca. »Za škaf dobim 80 dinarjev in hrano ter stanovanje. Ra€unam, da bom zaslužila okrog 15 tisoč dinarjev. Kupila si bom knjige, zvezke in še kakšno malen- kost ...« Tudi Ančka in Toni ne zaostajata veliko za svojo starejšo sestro in tako bo tisto, kar bodo prinesli do- mov, lahko precej pomagalo dru- žinskemu proračunu, ki je posebno ob začetku šole precej napet... V SVITU REFLEKTORJEV Sence hmeljevk so postajale vse daljše in obiralci so prihajali k su- šilnici v Arji vasi, kjer so jim zad- njič ta dan merili hmelj, ki so ga nabrali. Prinašali so ga v vrečah. Vodja vsake skupine obiralcev je s kovinskim škafom meril delo vsa- kega obiralca posebej. Dijakinja cel j ske gimnazije Marjetka^ ki vodi evidenco za vsakega posameznika pa je pisala, koliko je vsak nabral. — Številka 13 Jožek Jovič 3,5 ška- fa; številka 42 Slobodanka Džukić 3 škafe; številka 28 Marija Franjič 4,5 škafa in tako naprej, dokler niso vsi izmerili svojega dela. Za obiralce je bil tako delovni dan končan. Ni pa se končalo delo za tiste, ki služijo stroju. Kajti, če naj stroj teče neprekinjeno, mora biti vse delo točno sinhronizirano in organizacija dela mora biti brez napak. V Arji vasi je vse »klapalo« — tudi ponoči. V Drešinji vasi sem srečal ekipo, ki je ravno pričela rezati hmelj v veliki žičnici. Na traktorju je bil pritrjen železen obiralni stolp, na katerem sta dva žarometa svetila rezalcem visoko na stolpu in nakla- dalcem na prikolici, ki jo je trak- tor vlekel za sabo. Niti deset minut ni minilo in prikolica je bila polna. Takoj so jo odpeli in drugi traktor jo je odpeljal k stroju, da ne bi ča- kal na hrano, kajti zaslužek posad- ke je odvisen od tega kolikor obe- rejo ... L, Stepančič Po naponicm obiranju se prileze izdatno kosilo (Foto L. Stepančič) seminar du v slov. konjicah Delavska univerza je v juniju raz- pisala kratek seminar za nove člane delavskih svetov. Tak seminar so pripravili tudi v tovarni umetnih brusov KOMET v Zrečah. Računali so, da bo za tečaj dovolj 8 ur, a so zato porabili kar 24 ur, kajti sluša- telji so se za nekatera vprašanja po- sebno ^zanimali. »Sredstva, ki jih bomo vložili v to akcijo, se nam bodo prav gotovo koristno in obilno vračala« pravijo predstavniki podjetja in imajo prav. V. L. MADÈMOISELLe DOCTEUR 4 Pokojnikova družina je bila že zbrana v kape- lici bolnišnice ob mrtvaškem odru, na katerem je ležalo kapetanovo truplo, v obleki, ki jo je imel na sebi na dan svoje smrti, ko se je pojavil oficir v spremstvu treh ali štirih civilistov. »Mestna komanda je zaplenila trupio!<.< Ob teh besedah je družina onemela. Cez pol ure so truplo vrnili. Ko je oficir mestne komande drugič ^potrkal na Annemarijina vrata, ga ni hotela sprejeti. Nikogar ni hotela videti, z nikomer se ni hotela pogovarjati. Hotela je umreti. Oficir ji je skozi zaprta vrata dolgo prigovarjal; končno je popustila in odprla. Ko je stopil v sobo, je najprej vtaknil v žep maj- hen revolver, ki ga je zagledal poleg zapečatenih pisem. Cez eno uro jo je oficir spremil na postajo in ji naročil, naj se v Berlinu takoj javi pri gospo- du Matthesiusu na Bülowstrasse. Na železniški postaji v Berlinu jo je čakal majhen suh gospod, ki jo je povabil s sabo v pisarno tvrdke na Bülowstrasse, kjer so na mizi ležali drobno popisani lističi, zraven njih pa zemljevidi, šestilo in različna merila. Annemarie se je zbrala in pričela gospodu Matthesiusu razlagati pomen posameznih šifer in številk ПЏ Wynankyjevih lističih. Številke ob levem robu lističev so številke kvadratov na ge- neralštabnih kartah, pikčaste črte pomenijo poljske železnice, tu so strelski jarki, tam spet so linije, ki so bile med zadnjimi manevri za- sedene. Matthesius si je tiho požvižgaval. Dolge ure sta sedela in vrisovala v zemljevide. Annemarie je pojasnjevala jasno in natahcnq. Brez besede vrisuje suhi gospod vse, kar mu Annemarne po- ve. Ko sta končala, se je pričelo že svitati. Matthesius si ni mogel kaj, da se ne bi za- čudil: »Neverjetno, kako dober spomin imate!« Annemarie je zaspala v naslonjaču v salonu gospoda Matthesiusa. Medtem ko je spala,- se je ta v Tiergartnu sestal z visokim oficirjem iz generalštaba, ki ga je Matthesius ogovarjal z »vašo ekscelenco«. Ekselenca: »Vaš predlog je smešen, dragi Matthesius! Dejstvo, da zmore dekle dobro tol- mačiti beležke ubogega Wynankyja, še nikakor ni dokaz, da bi bila sposobna samostojnega de- la.« Matthesius: »Ekscelenca, poznam ljudi. Zdi se mi, da je dekle izredno nadarjeno. Poskusi- mo!« Ekscelenca: »Najdite ji raje službo učiteljice ali guvernante ...« Matthesius: »Tej priložnosti se ne odrečem, ekscelenca poizkusil bom ...« Ekselenca: »Sicer pa počnite, kar vas je volja ...to je vaš posel« Popoldne je Annemarie spet sedela pri gos- podu Mathesiusu. »Kaj nameravate sedaj?« jo je vprašal. »Ne vem... nič!« »Vseeno se morate lotiti česa.« »Mislim, da bom napravila vsemu konec« »Prepričan sem, da bi se vaš pokojni prija- telj s tem ne strinjal.« »Najraje bi imela delo, ki bi me tolikanj zav- zelo, da bi lahko na vse pozabila, na vse, kar je bilo in kar je...« Matthesius ¿e molčal. »Ali bi ne mogla tudi jaz...« »Seveda! Odpotovali boste v Vogeze...« In že sta se oba sklonila nad zemljevid in pričela z delom, ki je trajalo vso noč. Anncma- rijine trudne oči so oživele, z vso vnemo se je lotila priprav. Naslednje jutro se je Annemarie preselila v hotel, čez tri dni jc bila popolnoma spreme- ггјепа. V spremstvu Matthesiusa je odšla na ko- lodvor mlada deklica, ki se je zdelo, da je prav- kar prišla iz pcnzionata. Ko je stopala v vlak, ki je peljal proti Fran- ciji, ju je od daleč opazoval starejši gospod. Po odhodu vlaka se je pridružil Matthesiusu. »Saj to je vendar še otrok!« »Potrpljenje, ekscelenca« mu je odvrnil Matt- hesius. Čudovitega jesenskega dne je v neko vogeš- ko vas prispela Annemarie Lesser, študentka sli- karstva iz Svice. V njenem potnem listu, oprem- ljenem z vsemi predpisanimi švicarskimi peča- ti, je bilo zapisano, da je stara šestnajst let. V majhnem gostišču za inozemce, kjer se je na- selila, se je kmalu vsem zelo prikupila. Po cele dneve je ostajala v hribih. st. 55 — 4. septembra 1963 - CELJSKI TEDNIK Stran II PISMI PIONIRJEV IZ ROVmjA Vozili smo se vso noč. Ža marsikoga Je bila morda to prva prečuta noč in zato smo bili zjutraj, ko smo v Rovinju izstopili »z vlaka, na vso moč hvaležni prijaznim ¡.-ai- cam, ki so nas, lepo pospravljene, že čaka- le v borovem gozdičku. Naj se najprej predstavimo: Tonček, Mar- ja, Tomaž, Nada, Stanko, Jana, Vojko, Met- ka in . . . res ne moremo našteti vseli, saj nas je kar 163. Polovica nas je iz skoraj vs«;h krajev Zgornje Savinjske doline, ostali pa smo iz šentjurske občine. Prvi dan smo še res bolj žalostni posedali v hišicah, s skupnim naslovom »Počitniško letovišče okraja Celje«. Komaj pa smo prvič začofotali po vodi, je bil led prebit. Poma- gali smo drug drugemu premagati strah pred vodo. Pomislite, v štirih dneh se je naučilo plavati kar 38 pionirjev in pionirk. To pa še ni vse, kar smo se tu naučili. Vsak večer namreč tudi sodelujemo v različnih (krož- kih, kot so npr. dramatski, strelski, šahov- ski, folklorni itd. Najraje seveda pojemo v našem počitniškem pevskem zboru. Hodimo pa tudi na sprehode in izlete. Zadnjič smo imeli tudi orientacijski pohod, pri katerem so se najbolje odrezali Gusarji. Sicer pa smo vam pozabili povedati, da smo razdeljeni v različne rodove. N.pr. Če- belice, Galebi, Morske zvezdice, Srebrne stre- le. Delfini, škržati. Puščice itd. Vsak dan je ena teh skupin dežurna. Radi bi vam povedali še več, a toliko drob- nih skrbi imamo, da se res ne moremo na- enkrat spomniti vsega. Prosimo le še to, da čisto spodaj pripL^ete še tole za naše starše: Čeprav je zjutraj v umivalnici voda mrzla, se radi umivamo. Tudi telovadimo radi in naše postelje so tako lepo postlane, da si je komaj mogoče misliti. Pionirji in pionirke iz mozirske in šentjur- ske občine, ki letujejo v Kovinju. V Rovinju ima občina Slovenske Konjice svoj tabor. Tudi letos smo se otroci zbrali v taboru. Bili smo iz dveh občin: Konjice in Šmarje pri Jelšah. V Rovinju smo že deset dni. Doživeli smo marsikaj lepega in zanimivega. Prve dni smo se seveda seznanili s tabornim redom in spoznali naše dolžnosti. 2e takoj po priho- du smo se kopali, kar nam je posebno pri- jalo. Vsak dan smo z nestrpnostjo čakali čas, določen za kopanje. Hodili smo tudi po mestu. Ogledali smo si akvarij, kjer smo videli morske živali našega Jadrana. Po ve- čerji smo dostikrat prirejali različna tek- movanja. Zmago je največkrat odnesla eki- pa »Delfinov«. Nagrajena je bila s čokolado. Ob koncu smo priredili izlet z ribiško lad- jico »Kontor«. A/ožnja je bila prijetna, saj se mnogi od nas še niso vozili po morju. Domov se bomo vrnili z mnogimi lepimi spomini. Vsem, ki še boste ali pa že letu- jete kje ob morju, želimo mnogo lepih in zadovoljnih dni. Cvetka Vodovnik BREZ BAROMETRA IN VREMENSKIH NAPOVEDI LAHKO NAPOVESTE VREME SAMf. OGLEJTE SI RASTLINE! CE STE SE MOREBITI ZJUTRAJ OB POGLEDU NA JASNO NEBO OPOGUMILI IN STE SE ODPRAVILI NA IZLET, NIKAR TAKO HITRO! Z VE- SELJEM STE OPAZILI, DA ROSE SPLOH NI IN SI TOREJ NE BOSTE ZMOČILI ČEVLJEV. OSTANITE RAJE DOMA, KER SICER POZNEJE NE BOSTE IMELI MOKRIH SAMO NOG. CIMVEC ROSE JE ZJUTRAJ NA TRAVI, TEM LEPŠE VRE- ME SE VAM OBETA. CE PA JE TRAVA ZJUTRAJ SUHA, BO SE ISTEGA DNE PRAV GOTOVO DEŽEVALO. IN šE TO: ÎCE SE LISTI V VETRU OBRAČAJO S SVETLO SPODNJO STRANJO NA- , NAPOVEDUJEJO DEŽ. Ф CE SO ENOLETNI POGANJKI NA MLADI JELKI POVESENI, POMENI TO SLABO VREME. ® CE ŠPANSKI BEZEG, LIPA, VRTNICE IN DRUGO CVETJE DIŠIJO MOČNEJE KOT OBIČAJNO, VZEMITE DEŽNIK IZ OMARE. ® NA DEŽ NAS OPOZARJAJO TUDI AKACIJE IN SLAK, KI SREDI DNE- VA ZAPRETA CVETOVE, PA TUDI DETEUA, KI POVESI KOBULICE IN ZAPRE LISTE, IN LISTI REPE, KI IZGUBE SIJAJ. MOJA HOJA NA JOŽEFOV HRIB ALI NAZAJ K NARAVI (Potopisna reportaža) V življenju se nikoli nisem po- vzpel kdove kako visoko, moj edini vzpon na neki grič pa se je končal že pri polovici, pri kakih petnajstih metrih višine. Ker pa mi je iz ne- znanih nagibov in pobud že od nek- daj pri srcu pešhoja in me mika vsaka najmanjša vzpetina, sem se nekega dne odločil, da naredim pla- ninsko turo na Jožefov hrib nad Celjem. NA POT Dan je bil lep, zato so se obetale mnogostransko koristne možnosti. Vzel sem nahbrtnik in spravil vanj nekaj suhe hrane; oblekel kratke hlače in obul gojzarje; za primer, če bi ubral kakšno svojo smer, pa sem nosil s seboj tudi vrv, kline in cepin. Da ne bi posnemal drugih, ki so se pred menoj gotovo že vzpenjali na Jožefov hrib po standardni poti, sem jo iz centra mesta mahnil v Gaber je, nato pa od tod ob Voglajni navzdol do mostu pri železniškem viaduktu. Od tu ni bilo več daleč do naslednje etape mojega vzpona. VZPON NA KALVARIJO že takoj na začetku sem naletel na nepredvidene težave. Treba se je bilo odločiti, ali naj grem po stopni- cah ali naj steno premagam z vrvjo in klini. Ne da bi dolgo okleval, sem poiskal kline. Z vrvjo sem se prive- zal okrog pasu. Prvi klin je bil zabit, ko pa sem potegnil skozenj vrv, se je izdrl in toliko da nisem omahnil v vratolomno globino. Zabijanje sem moral nekajkrat ponavljati in Z nečloveškimi napori, ki jih pozna- jo samo planinci, mi je naposled uspelo, da sem po centimetrih zavle- kel navzgor svojo težo. Ko sem po kakih dveh urah borbe s kruto na- ravo stopit na vrh, mi je postalo jasno, kaj je to kalvarija. POČITEK: TIK POD VRHOM Pot je bila nato zložnejša in je nu- dila prekrasen razgled na vse strani. Planinska fldra se je umaknila gart- rožam in tidipanom, favna pa koko- šim in piščancem. Posebno doživetje sta bila dva polža, ki sta previdno lezla navzdol. Pozno popoldne sem prišel pod sam vrh; sedel sem in se lotil suhe hrane. Kako čudoviti so naši hribi!'sem vzdihnil med dvema grižljajema. In kakšen nepopisen zrak! Na vrh žal nisem mogel, ker ga je bila medtem že zavzela cerkev. Vseeno: še bom plezal na Jožefov hrib! P. S.: Vljudno prosim uredništvo, da objavi reportažo neokrnjeno, ker bi z njo rad navdihnil ljudi za peš- hojo in jih vzpodbudil k potopisom. Štefan Planinec Počitniški КЛ LEI DO SKOP FERIALNI TELEGRAMI Po sklepu Izvršnega odbora Počit- niške zveze Jugoslavije in posamez- nih organizatorjev letovišč, se kljub povečanju cen .nekaterim prejiram- benim artiklom ne bodo spremenile cene v objektih počitniške zveze. Tako bo v njih mogoče še naprej letovati po izredno nizkih cenah, saj znaša povprečni pension le 500 dinarjev. Tudi v letovišču »Savinja« v Makarski bo veljala celodnevna oskrba še vedno 490 dinarjev. Raz- liko, ki je nastala zaradi podražitve, bodo letovišča pokrila z boljšo or- ganizacijo poslovanja in večjim var- čevanjem. D ružina Počitniške zveze Tovarne emajlirane posode iz Celja je v Ma- karski, v okviru letovišča »Savinja«, postavila weekend hišico z osmimi ležišči. Že letos bo v njej letovalo nad 50 članov počitniške zveze iz te delovne organizacije. V letovišču »Savinja« v Makarski ima svoje wekeend hišice tudi druži- na Počitniške zveze celjske ^>Žične«. • Občinska organizacija Počiiniške ■ zveze v Šmarju šteje že nad 51)0 3a- nov. Čeprav je h|ila ustanovljena šele v začetku letošnjega leta, je organizirala že večje šfevilo izletov, kakor tudi pohod po partizanskih poteh in piknik šmarskih ferialcev pod Bočem. Večje število ferialcev iz te občine pa se je udeležilo leto- vanja v Makarski. V občinski orga- nizaciji tudi razmišljajo o mladin- skem objektu, ki naj bi ga odprli v Rogaški Slatini. Občinska skupšči- na je pripravljena v ta namen od- stopiti ferialcem bivši hotel »Tri- glav«. - Kap S STENJAKA Pred dnevi ee je vrnila zadnpa iz- mena otrok i:z Šaleške dioline, ki sa letovali na o.toku Stenjalku (Brion- sko otočje). Letos so otiroc-'i iz v¡ev lenjske občime letovali kar na treh krajah — v Novefngradu v Istri, na Lošinju in na Stenj'aku. Osami j еш' otok v n'cpiOiSredni bližini letne re- zidence preidsedinika Tita iana čudo- vito lego in odl'i'čne pogoje za oitro- ke, ki .so jih poslali na letovanje zaraidi zdravstvenih razlogov. Vie- len j can i so letos sodelovaili s Kranj- čana, kJ imajo v 'Novem gradu in na Sten jaku svoje kolonije. Klančnik SREDNJI VEK V DANAŠNJI EVROPI M orda naslov ne ustreza povsem dejanskemu stanju, a vendarle... Kako si moreš drugače z.amisliti sodobno Poljsko, če ne upoštevaš (in ne vidiš) vseh zgodovinskih znamenitosti, ki s časom niti ne postajajo več znamenitosti, vsaj za Poljaka ne. Kamorkoli stopi noga popotnika, povsod stoji v okolju, starem nekaj stoletij. Gdansk, Warszawa, Katowice, ali pa Krakow ali katero drugo poljsko mesto, povsod vidiš tisto, kar je Ev- ropa v zadnjem stoletju, sto- letju silnega gospodarskega in tehničnega napredka izgu- bila. Poljski je kot nobeni drugi od evropskih dežel uspelo ohraniti svoj srednjeveški ob- raz. Pariz čuva mestni predel, kakršen je bil pred nekaj sto- letji; Danci ljubosumno čuva- jo strogi center Kopenhagna z značilnimi ozkimi, idicami, stisn j enimi dvorišči, > živopisa- nimi hišami; Američani tovo- rijo zgodovinske znamenitosti iz Evrope in ostalih celin v Ameriko, da bi si prikazali ti- sto, kar svet danes pogreša. In prav to je uspelo ohraniti Poljakom. Sprehajal sem se po Gdan- sku, starem baltiškem mestu. Mesto je bilo ustanovljeno že v desetem stoletju in se je z.a- radi svoje lege hitro razvija- lo. Svoj višek je doseglo v pre- teklih stoletjih. Kljub temu pa je ostalo silno pomembno tudi še naprej: kako si je sicer mo- goče zamišljati borbe v pre- teklih vojnah za to baltiško mesto. Poljaki ljubijo zgodovino. To so tudi dokazali. Zadnja vojna je do tal porušila Polj- sko. Tudi Gdansk. Ozkih Ш z visokimi okni, koničastimi strehami, globokimi dvorišči po vojni ni bilo več: nemške bombe so opravile svoje. A Poljaki so po vojni obnovili mesto po načrtih, kakršno je bilo prej: z ozkimi hišami in visokimi okni, koničastimi " strehami... Poljski prijatelj, ki mi je razkazoval Gdansk, mi je pra- vil, da je bila ena izmed po- membnih hiš v Gdansku pre- barvana z zlatom. Po vojni, ko so vojaki obnavljali mesto, so obnovili tudi to hišo in jo po- novno prebarvali z zlatom. Da- nes Gdansk kaže tujcu spet takšen obraz, kot pred vojno. Pa ne samo Gdansk, vsa Polj- ska je takšna. Lahko bi rekel, da je vsa Poljska danes mu- zej. Warszawa, Krakow, pa Katowice in druga mesta, več- ja in jnanjša, vsa govore svojo povest. A njihova povest je ža- lostna: težko je primerjati nji- hovo trpljenje s trpljenjem kateregakoli drugega naroda. Krakow je bilo edino poljy sko mesto, ki so mu Nemci med zadnjo vojno prizanesli. Z mnogimi znamenitostmi, od katerih je prav gotovo najpo- membnejša grad Wawel, na- pravi na popotnika nepozaben vtis: ure in ure lahko le str- miš in občuduješ. it Mollava — stari pomol v Gdanskem. Danes pristajajo ob njem potniški paruiki 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE OD IMENA DO IMENA Dunajski lekarnarji so načrtneje začeli razvijati Rogaško Slatino. Po- leg »Templja« so nastajala gostišča in še mnoge stavbe. Grof Attems je s pomočjo nadvojvode Johanna os- noval slovito zdravilišče, štajerski deželni stanovi so na česte pritožbe okoli vrelcev ukrepali tako, da so odkupili zemljišča z vrelci. Vladi so plačali 27.492 goldinarjev, posestni- kom pa 25.692 goldinarjev. Leta 1803 so imenovali Jožefa Weidenhof er j a za pravega ravnatelja nove posesti. Zanimivo pa je, da je v svojem razvoju Rogaška Slatina spremeni- la ime. Do prve svetovne vojne je bilo splošno znano nemško ime »Roitsch-Sauerbrunn«, pa tudi slo- vensko Rogaška Slatina. Osnovo je dobilo v starem sosednjem kraju Rogatec, ki se v starih listinah ome- nja kot Ruitsch ali Tohitsch. Drugi del imena pa pomeni enostavno kis- lo vodo ali kisli studenec. Vsekakor pa so najprej pomenovali vodo in šele nato vrelec. Prvo ime je vodi zapisal znani dr. Pavel de Sorbait kot »Acidulae Roitschenses«, kar bi pomenilo rogaška kisla voda, ker je izvirala blizu Rogatca. V fevdalnem obdobju so jo v skladu s časom po- znali bolj pod imenom »svetokriška voda«, ker je izvirala na območju svetokriške župnije. Tako ime je imelo še poseben poudarek, ki je ne- dvomno razodeval zagonetno moč iz- jemne vode. V kroniki se omenja vrelec prvi- krat nekje v 16. stoletju z imenom »Sawer Brun« in »Sawerbunn« in je z enakim imenom označeno prvič tu- di na zemljevidu Štajerske 1681. Dr. Gründel ga je štiri leta pozneje kr- stil z izvirnim imenom »Roitschocre- ne« in tudi z »Roitsche Sauerbrunn«. Cesar Kari VI. je uporabil enako ime, iz katerega korenini poznejši nemški naziv Rogaške Slatine, če- prav se je dokončno uveljavilo šele okoli 1865. leta, ko je sprejeto kot uradno ime naselja in zdravilišča. Pred tem pa so večkrat uporabljali različna imena kot na primen »Ge- sundbrunnen Roitsch«, »Ständische Sauerbrunn«, »Sauerbltmn bei Heili- gen Kreuz«, »Sauerbrunn bei Cilü«, »Bad Roitsch«, kar bi pomenilo »ko- pališče Rogatec«. čas pa je opravil svoje. Ob drob- nem izviru, kjer je najprej zrasla go- stilna stremolskega grofa Courtyja iz Rogatca in pozneje vrelec »Tem- pel«, se je razvilo naselje, ki je pre- raslo starega soseda. Razmerje se je spremenilo. Včasih je bila Rogaška Slatina pri Sv. Križu, danes je ob- ratno. Dr. Frölich, zdraviliški zdrav- nik, je v svoji monografiji še posled- njič skušal spremeniti ime, ko je predlagal »Kopališče Rogatec«, kar pa mu ni uspelo. Vsekakor pa je bil v tem Dovod, da se je takratna upravna oblast dokončno odločila za uradno ime »Roitsch-Sauerbrunn«, odkoder izvira še današnja Rogaška Slatina. Verjetno je dr. Frölich po- skusil z novim imenom predvsem še zaradi tega, ker se nikakor nista mogla strinjati s takratnim ravna- teljem in zdravnikom dr. Sockom, ki je odločno predlagal uradno ime. Rogaška Slatina je danes stara 300 let. Njeno ime je postalo pojem za zdravljenje različnih notranjih obo- lenj, pa tudi pojem za oddih sredi zelenih gozdov. V vztrajnem razvoju je vse bolj mlada in sveža, z izredno prihodnostjo — in verjetno, konč- nim imenom. Vrelec »Tempelj« okoli leta 1800 Stran 12 CELJSKI JEDNIK Si 35 — 4 .septembra 1964 O SPANJU In nospečnesli Lahko ozdravimo nespeč- nost, ki zavzema med »bo- leznimi našega, stoletja« vid- no mesto? Kako pravzaprav spimo ali ne spimo? O teh in drugih vprašanjih posre- dujemo nekaj misli ameriš- kega zdravnika — polkovni- ka H. L. Williamsa. V glavnem mora človek spati od sedem do osem ur dnevno. Tisti, ki ne spijo po- noči, spanje največkrat na- domestijo podnevi. Vzroki nespečnosti so najrazličnej- ši, predvsem pa so živčnega izvora. Nespečnost je pogos- to povzročitelj težkih dušev- nih depresij, če se človek boji, da ne bo zaspal, s tem samo poveča živčno nape- tost, posledica pa je, da res ne zaspi. Najtrdneje spimo okrog štirih ali petih zjutraj, vzrok: temperatura telesa. Ta varira v 24, urah od ene do pol stopinje; najvišja je običajno popoldne in zgodaj zvečer, najnižja pa med pol- nočjo in jutrom. Ko je naj- nižja, najgloblje spimo. Vsak človek je bolj ali manj podvržen nespečnosti. Ta je pogosto tudi posledica preobilne hrane oziroma preobremenjenosti želodca. Da bi zaspal, potrebuje mir (ki ga danes te'žko najde). predvsem pa se pred spa- njem ne sme ukvarjati s ka- kršnimikoli mislimi. Mnogi si pomagajo s tem, da štejejo. Najnovejše raziskave v An- gliji so pokazale, da so ljud- je zelo nagnjeni k temu, da zaspi j o pod vplivom tako i- menovane ritmične stimula- lacije, ki je lahko tudi štetje. Gre za monotonijo ponavlja- jočih se dražljajev, ki uspa- vajo. Druga uaspavalna sred- stva niso priporočljiva brez zdravniške kontrole. Krajša nespečnost (do dve noči) negativno deluje na re- flekse, človek, ki ni spal dve noči, lahko sicer dela kot o- bičajno, toda nastopijo tre- nutki, ko ne more ne hitro ne točno reagirati. Dolgo be- denje onemogoča, da bi re- glistrirali najnovejše doživ- ljaje. Človek se lahko dobro spomni vsega tistega, kar se je na primer naučil v nočeh pred nespečnostjo, ko pa mu odvzamemo spanje, se težko še česa nauči. 'Л ŠOLA LEPIH UMETNOSTI ' Modeli rimske šole lepih umetnosti so zogrdzili, da bo. do demonstrirali nagi. To ni nikakršna turistična rekla- ma, ki jih ima Italija brez tega dovolj. Gre za grožnjo ^ modelov — deklet, ki name- ravajo demostrirati nage, če jih ne bodo socialno zavaro- vali, jim plačali letni dopust in zagotovili pokojnino. Položaj teh žena in deklet, ki ure in ure požirajo sli- karjem in kiparjem, ni kdo- ve kako ugoden. Za pozira- nje dobijo 650 lir na uro, pri tem pa ostajajo tudi tedne brez posla. »Pripravljene smo se sleči sredi Rima,« pravijo. PIŠI KOT MOLČIŠ Ф Laže je iti v bodočnost kot ostati v sedanjosti. Ф Ker bomo nekega dne vsi umrli, bi bilo prav, če bi nekega dne tudi vsi ži- veli. enje je neizprosno: ali se človek spreminja v napako, ali se napaka spreminja v človeka. # Vsak dan gledam, kako male slabosti jedo velike uspehe. Ф Kaznovanje s premešča- njem z enega položaja na drugega, boljšega, je naša družbena iznajdba. ..Cmčević gREZ BESED BEATE HANSENAU, TELEVIZIJSKA ZVEZDA, KI JE V BERLINU VZBUDILA NEKAJ POZORNOSTI, JE PfeED CASOM SNEMALA KABARETNI FILM. VSE JE SLO KOT PO MASLU, SAMO NOHTI so JI DELALI PREGLAVICE. BILI SO NAMRHC TAKO DOLGI, DA so SE JI ŠESTKRAT ZLOMILI, ZARADI CESAR SO MORALI SEVEDA VEDNO ZNOVA PREKINJATI SNEMANJE. EDEN ОО^ OSVETLJEVALCEV JE NA VSEM LEPEM ZAVPIL: »PROČ S ТЕМГ NOHTI, SAJ BO <éE KOGA ZABODLA!« Sedemstoletni hrast v Ukrajini, v vasi Verhnja- ja Hortica v bližini Dnepro- gesa rase ogromen hrast, ki so ga, kakor so dognali znan- stveniki, zasadili v 13. stolet- ju. V sedemsto letih je bil ta hrast priča mnogih do- godkov. Po neki legendi se je tu zaustavljal Bogdan Hmeljnicki s svojo vojsko, in od tod pošiljal v boj proti sovražniku. Pod tem iirastom so baje Zaporošci pisali svoje znamenito pismo turškemu sultanu. V letih velike domovinske vojne je bil ta hrast svojevr- sten »konspirativni center«, od koder so partizani odha- jali na akcije, Hpst je visok .36 metrov, obseg debla pa znaša 7 met- rov — objame ga lahko šest ljudi. Drevo da vsako leto do pol tone žira.' iz albuma svetovnega popotnika. KIP ZA ČISTE DUŠE v Nepalu, blizu glavnega mesta Katmandua stoji iz črnega marmorja izklesan kip Bude, ki ima ve- liko umetniško vrednost. Vendar mnogo tisoč ljudi, kar jih prihaja vsako leto, tudi iz oddaljenih krajev, ne zanima toliko umet- niška lepota kipa kot zanimiva legenda. Samo ljudje »čiste duše« se namreč lahko splazi- jo skozi ozek tunel, pod kipom. Debeli menihi iz tibetanskih samostanov prihajajo z gora skupno z Indijci in Burmanci. Hramu se pri- bližujejo z veliko nestrpnostjo in ob molitvah vstopa- jo v majhen prostor s čudotvornim kipom, prepri- čani da se bo zgodil čudež in se bodo lahko s svojimi debelimi telesi splazili skozi ozko odprtino. Ker se takšni čudeži ne 'dogajajo, zapuščajo hram razočara- ni. Toda nihče izmed njih ne pomisli, da je vzrok nji- liove »nečiste duše« njihova preobilnost. Prepričani so, da imajo kake skrite grehe, za katere niti sami ne vedo ... seveda poleg onih za katere vedo ... Meni je pripovedoval o tej legendi prijatelj Purna Harša iz Katmandua, ki me je tudi pripeljal do hra- ma. Ker je na mojem obrazu razbral nejevernost, si je na hitrico slekel suknjič in se spravil na delo. Od- šel je k zadnjemu delu odprtine ter se v hipu ves sploščil. Počasi se je začel plaziti skozi odprtino. Po- snel sem ga v trenutku, ko se je privlekel skozenj. •^Ves srečen je prestal preizkušnjo in s tem dokazal, da ima čisto dušo. To ne bi začudilo nikogar, ki pozna jijega in nje- gove starše, saj so znani kot pošteni rkeščani. Ven- dar je bjlo zame prav tako važno, c'è ne še bolj dejst- vo, da je moj prijatelj izredno suh človek, saj •tehta koniaj 48 kilogramov. Tibor Sekelj ' aponski GOSPODARSKI v v CUDEZ ROPOT PNEVMATSKIH BATOV ŽVEN- rUJ^^h^^^^K''^^''^ BODEČIH NÉÈS- TI<^''lIKpV IN BRNENJE KOMPRESORJEV .Tor^S.-lL^^^^''^^ DANA.ŠNJE JAPONSKE. PRIPRAVE. DA BI TOKIO NAREDILI OLIM- PO SVOJI MRZLICI PODOBNE KATASTROFALNEMU POTRESU, KI GA JE VELEMESTO DOŽIVELO PRED 40 LETL ČASOPIS, KI GA LAHKO CITATE V KADI Podobne podatke je mogoče slišati tudi o jupon.ski kemični industriji. Tovarna plastičnih mas Sekisui v Osaki je pričela obratovati pred 15 leti s kapitalom 100 funtov, dane>i pa znaša njen obratni kapi- tal 25 milijonov funtov! Generalni direk- tor te tovarne Jiroh Ueno mi je rekel, da »je srečen, ker lahko Ameriki pomaga pri reševanju problemov brezposelnosti« z otvoritvijo dveh obratov nedaleč od Chi- caga. Njen najnovejši proizvod je pla- stični časopisni papir. »Časopis boste lah- ko čitali v kadi,« je rekel. »Razen tega je ta papir mogoče predelati in iz njega pro- izvesti novega.« Zanimivo je, da so ta »revolucionarni« papir odkrili trije mladi inženirji potem ko so dobili diplome. Pravzaprav tujcem do danes ni jasno, kako je Japonski uspelo, da je v manj ko sto letih prešla iz kmetijskega fevdalizma v industrijsko silo prve vrste. Za to ima svojo zaslugo nedvomno izobraževanje in marljivost, Jajwnska je dežela z naj- manjšim odstotkom nepismenosti na svetu. Na Japonsivem natisnejo 15 odstotkov vseh knjig, ki jih letno izdajo na svetu. Samo 40 odstotkov otrok zapusti šole v 15. letu starosti, 45 odstotkov mladine se šola do 18. leta, 10 odstotkov pa jih kohča fakul- tete. Japonske železnice so hitrejše, udobnej- še in cenejše od angleških, pa vseeno po- slujejo z dobičkom — kakor tudi državna letalska družba in nekaj privatnih družb. Odlična pristanišča in velika trgovska flo- ta nadomeščajo pomanjkanje surovinske osnove. Dejansko,plača Japonska manj za uvozno jeklo in premog kakor Francija ali Nemčija, kjer se morajo lokalne tvrd- ke zaradi prestižnih razlogov oskrbovati iz lokalnih virov. PLAČE - SKRIVNOST Japonci menijo, da je bil njihov poraz v drugis svetovni vojni ekonomsko kori- sten. Izgul)ili so kolonije, katerih vzdrže- vanje jih je veljalo dosti Več, kot pa so imeli od njih koristi. Industrija ni več v službi oboroževanja. Toda — plače so nizke. Res zaslužijo de- lavci v nekaterih konjunkturnih panogah, kot v težki industriji, po 12 do 15 funtov na teden, toda takšne plače so izjema. Ko- likšna je povprečna japonska mesečna plača? To je nekaj, česar inozemci nika- kor ne morejo izvedeti. JaiM)n.ska vlada je nedavno prepovedala neki skupini medna- rodne organizacije dela, da bi izvedla an- keto o tem, tvrdke pa tujcem ne dajo ni- kakršnih podatkov. V razgovoru, ki sem ga vodil z direktorjem neke znane firme, mi je ta posredoval podatke o "lačah nje- govih delavcev: bile pa so za tretjino višje od tistih v prosi>eku. »Prospekt laže!« je rekel, ko sem ga na to opozoril. (Dalje)