JoHtDNJA I
<NJI2NICAI CEUE |
CENA 100 SIT	SLOVENIJA, SREDA, 31. MAREC 1993 ŠT. 13, LETO XXVII
n m*\
ČIGAVA BO RADENSKA?
KUČAN MED CIGANI -
VOLLMEIER PROTI STARKI
NOVE ČITANKE ZA STARE UČITELJE
KDO PIŠE V SLOVENSKE ČASOPISE
ŠESTINTRIDESET IDEJ ZA TEHARJE
TUDI TRUTA BO TOŽIL NOVINARJE
UMETNINE ZA KOS KRUHA
DIREKTOR IZ ENAJSTE ŠOLE
Na grebenu Breithorna
SAMO ZA VAS
-	dimljena svinjska šunka
-	dimljeni svinjski vrat
-	dimljena svinjska krača
-	govedina v črevu
(V JURMES ^
ZA VELIKO NOČ ...ZA VAS VSE
Je Ljubljana res center Slovenije
Metropolizem
Ze v vrtcu vedo smrkavi državljani Republike Slovenije, da je njeno glavno mesto Ljubljana. Prav prjjetno ime, ki ga je glede na to, da nima nobenega R-ja, prav lahko izgovoriti. Malce starejši vemo o prestolnici še kaj več, med drugim tudi to, da se v njej začenja in končuje vse, kar je količkaj pomembno za deželico lipovega lista. Je to ravno prav?
Mnogi se še spominjamo pobude pred desetletji, da bi bila Ljubljana „nominiranau za glavno mesto takratne Jugoslavije. Utopična paradigma, ki so se ji mnogi smejali, predvsem v Beogradu (in v Ljubljani), ni bila seveda nikoli uresničena. Je pa naslednica rimske Emone ves čas socializma imela v rokah pomemben košček državne — republiške - oblasti. V vsem pa je bilo odločanje v mestu ob Ljubljanici vendarle le izpolnjevanje povelj, sprejetih v mestu stekanja Save in Donave, Zahoda in Bizanca, bolj slednjega.
Z opevano osamosvojitvijo naše nove države pa je Ljubljana postala slovenska metropola v pravem pomenu besede. Prav vse, ponavljamo: prav vse državne institucije, tako notranje kakor tudi tiste, ki spadajo v, recimo, sfero mednarodnih odnosov, so se „namestileu v stari kranjski prestolnici. Ob tem, ko nekoč Beograd ni privoščil Slovencem niti enega samega samcatega konzulata, kar so mu mnogi zelo zamerili, se v Ljubljani vedejo enako, kar jim seveda zamerijo v Mariboru, Celju in še kje. Precej zamere iz obrobja države, ki ga lahko iz glavnega mesta dosežemo v uri vožnje, leti na poskuse vodenja njihovega gospodarstva in sploh celotnega življenja iz centra - Ljubljane. Slednja je za Slovence resnično postala alfa in omega, začetek in konec vsega, kar je bilo, je in bo. Velikokrat neupravičeno.
Odgovor na centralizacijo slovenske državne oblasti in življenja nasploh so seveda poskusi nasprotnega procesa — razprševanja odločanja. Različni regionalizmi pa dokaj slabo uspevajo, predvsem po zaslugi njih akterjev, ki dejansko ne razumejo, da je Ljubljana resnično glavna in bo takšna tudi ostala. Ne vedo namreč, v čem naj bo takšna in v čem ne.
Je pa mesto Ljubljana v dokaj čudni situaciji, ko ga gledamo kot gostitelja državnih in ostalih institucij. Sooča se s podvajanjem funkcij, določenih z mestno in državno oblastjo. Ljubljančani marsikdaj ne vedo, če je Ljubljana v Sloveniji, ali slednja v prvi. Nič čudnega, to se dogaja tudi prebivalcem drugih svetovnih metropol.
Franc Furland
Razgrnitev načrtov,spominskega parka na Teharjih
Scit svetega pred banalnim
Na razpis arhitekturno - krajinskega natečaja za spominski park Teharje s spominskim objektom v Celju je prišlo kar 36 natečajnih rešitev oziroma elaboratov, ki ponujajo zanimive možnosti ureditve spominskega parka. Komisija je nagradila in izbrala dva elaborata, odkupila pa še naslednja dva.
„Odziv na razpis je bil izredno velik, kar je žirijo spravilo v precejšnje težave. Kljub temu smo delali pošteno. Ta dela poslana na naš natečaj so zelo velikega pomena^ je v uvodu odprtja razstave v Muzeju novejše zgodovine v Celju poudaril dr. Tine Velikonja, predsednik ocenjevalne komisije. Dejal je, da tu ne gre le za spomin na pomorjene, pač pa tudi za revitalizacijo oskrunjenih Teharij, kajti izgradnja spominskega parka Teharje mora biti dejanje vrhunske kulture, ki bo opu-stošenemu kraju zopet vrnila človeški obraz.
Janez Lampret je opozoril, da so še jeseni 92 zakopali na Teharjih velike količine nevarnih odpadkov in s tem ponovno oskrunili množično grobišče. Krivdo za to je naprtil tudi celjski skupščini, ki takrat ni sprejela odloka, s katerim bi lahko to preprečila.
Predsednik komisije za razreševanje vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvijo grobišč v Kočevskem Rogu in drugih grobišč v Sloveniji Viktor Blažič je poudaril, da so Teharje, poleg Kočevskega Roga, najbolj potrebne kulturne rešitve. „Ne gre le za to, da pobite znova sprejmemo medse kot svoje mrtve, pač pa da se odpravi strašna sramota, kajti zasipanje mrtvih z industrijskimi odpadki, nas je oddaljilo od temeljev, iz katerih izhaja naša kultura, zato
želimo z ureditvijo parka povrniti oskrunjeni prostor in se hkrati vrniti v družbo kulturnih narodov." Omenil je, da je v programu republiške ^misije tudi razpis natečaja za spomenik v Kočevskem Rogu, vendar pa je prihodnje delo te komisije kaj negotovo, saj je vlada črtala vsa proračunska sredstva za njeno prihodnje delo.
Vsi govorniki so poudarili, da je država dolžna omogočiti ureditev spomin-, skega parka po nagrajenih načrtih arhitektu rno-krajinskega natečaja.
Prvo nagrado je žirija
višini 406.000 tolarjev je prejel elaborat „BEDENICE“.
člani komisije so pri svojem delu upoštevali umestitev spominskega parka s spominskim objektom v obstoječi prostor, merilo funkcionalnosti, merilo vsebine in simbolnosti ter kompozicijske in izrazne kriterije.
V oceni prvonagrajenega elaborata „OMEGA“ so člani komisije med drugim zapisali:	„V Projektni zasnovi
je jasno zaznavna zavest o skoraj nepremagljivi teži de-vastiranega in oskrunjenega prostora ter zavest, da mora biti moč, ki se sploh lahko upre tej teži groze, skoncentrirana in takšna prelita v arhitekturo.
Zato je spominski park vase obrnjen prostor in z arhitektonskimi, ozelenjenimi in nežno prelivajočimi mejami odmaknjen od okolja,
ki še dolgo (ali pa žal morda nikoli) ne bo revitalizirano. Obod parka je kot subtilna lupina, ki ščiti sveto pred ba-naJnim. Hkrati je park rahlo povzdignjen nad posvetno, kot da lebdi nad njim ter si s tem zagotavlja nedotakljivost in posvečenost. Ustvarjen je nov svet v podobi semena sredi opustošene zemlje, in čeprav pripoveduje o strahotah in o smrti -ali prav zato, je vanj vsajeno življenje. Je introvertirana oaza, iz katere pogled ne bega po agresivnih, gigantskih kasadah umetne pregrade in ne po zamreženi deponiji trdih in piritnih odpadkov, temveč se ustavlja v kontemplaciji duha. Le v takšnem vzdušju so lahko vzpostavljeni humani odnosi, sprava in mir."
Janez Vodnar
v sestavi dr. Tine Velikonja, mag. Tatjana Capuder, arhitekti: Emil Fijavž, Aleš Hafner, Peter Kregar, Andrej Malgaj, Ira Zorko, Darja Marinček, umetnostni zgodovinar Gojko Zupan in skrbnica Valerija Slivnik ter celjski opat Friderik Kolšek, v višini 662.000 tolarjev podelila elaboratu s šifro „OMEGA“, ki ga je pripravil Arhitekturni Atelje Ljubljana. Drugo nagrado v
N01%90BA
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever
Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper)
Tajnica redakcije: Suzana Rober
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Našlov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje. tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
UGODEH NAKUP PRI SLOVENIJALESU -
gradbeni material In stavbno pohištvo v MEDLOGU 18 pri Celju
5% POPUST
pri nakupu z gotovino ali plačilo po predračunu za ves material iz prodajnega programa
20% POPUST
opuščeni program: podboji, krila, okna PONOVNO NA ZALOGI ORIGINAL KANADSKA TE-GULA
OBRTNIKI, POZOR!
HpV?
Prodaja vseh vrst furnirja in robnih trakov
HOBYPROGRAM
razrez vseh vrst mizarskih plošč po vaši želji in merah.
UGODNI KREDITNI POGOJ11 + 2 BREZ OBRESTI!
1 + 4 minimalne obresti!
BREZPLAČNA DOSTAVA do 50 km pri nakupu nad 100.000 SIT
DO STREHE NAD GLAVO
SlovenlJalM, gradbeni material In stavbno pohištvo
Medlog 18,63000 CELJE, telefon: 063/25-944,25-933, telefax: 063/24-820 ODPIRALNI ČAS: VSAK DAN OD 7.-18. URE, SOBOTA OD 7.-12. URE.
Dr. R. Hoen-Saric iz Baltimora želi svojo dediščino, skoraj tri četrtine Zdravilišča Radenska
'V'
Čigava bodo
tri srca
Upravni organ radgonske občine je izdal začasno odredbo o prepovedi lastninskega preoblikovanja Zdravilišča Radenska. Naslednik Vilme in Anteja Sariča, prof. dr. Rudolf Hoehn - Saric iz Baltimora v Ameriki, je pooblastil odvetniško pisarno v Gradcu in ta v Mariboru, da mu pomagajo pridobiti nazaj imetje, ki je bilo 1946. leta zaplenjeno njegovim prednikom.
Skoraj tri četrtine zdravilišča
Pred desetimi dnevi je omenjeni občinski organ sprejel sklep o zamrznitvi lastninskega preoblikovanja, kei je iz daljne Amerike potomec nekdanjih lastnikov Vilme in dr. Anteja Šariča preko graške odvetniške pisarne dr. Harolda Schmida začel uveljavljati pravico dedovanja od svojih prednikov.
Vilmi in dr. Anteju Šariču je tedanja oblast 11. septembra '1946 zaplenila vse premoženje v treh katastrskih občinah. Šlo je za objekte, vrelce v Radencih, Boračevi in posestvo na Kapelskem vrhu. To premoženje je danes v uporabi delovne organizacije Radenska Radenci, Ga-les - žagarska industrija Beračevo, Vinogradniškega gospodarstva Kapelski vrh in mariborskega Tima, tozd Klas.
Razlaščena zakonca Šarič sta bila takrat lastnika nepremičnin in drugih vrednosti, vendar iz predložene odločbe o zaplembi izhaja, da gre zdajšnja pravica le do vračila nepremičnin. To pa je takrat predstavljalo v katastrski občini Radenci: zgradbo, v kateri se nahaja polnilnica slatine; poslopje
za terapijo, dvorano za pitje slatine, vilo Luisa, vilo Elmina, vilo Ida, vilo Olga, vilo Maria, kapelo, gostilno Maček in trgovino. V katastrski občini Boračevo pa polnilnico, upravno poslopje in hleve ter na Kapelskem vrhu vinograde z vilo.
Kako bo z vrelci slatine
Na zemljiščih, ki so bila
takrat last zakoncev Šarič, so bili izvori naravne mineralne vode in sicer Vrelec treh src ter Jurijev vrelec, v Beračevem pa vrelca Gi-zela in Kraljevi izvir, ki danes nosi naziv Vrelec treh src z ustreznimi napravami ter pripadajočimi blagovnimi znamkami.
Nekaterih objektov, ki so bili 1946. leta odrejeni za splošno ljudsko premoženje, danes več ni, namesto njih so novi ali povsem novi, kot denimo zdajšnja terapija, bazeni, hotel, vodstvo tega svetovno znanega in našega največjega zdravilišča pa je v poznejših letih tudi mineralno vodo po posebnih vodovodih zaradi bolj ekonomičnega izkoristka pripeljalo na eno mesto.
Med nekdanjimi lastniki ne gre pozabiti še na potomce družine Vogler, z druge strani Mure, ki so
imeli prav tako pomemben delež in bili solastniki objektov, vode in zemlje tudi v Radencih. Vendar se tokrat ustavimo le pri omenjeni zahtevi, ki jo v Sloveniji zastopa advokatska pisarna Dušana Ludvika Kolnika iz Maribora.
Omenjenima odvetniškimi pisarnama je doslej uspelo, da na osnovi naše že obstoječe zakonodaje navedenim podjetjem oziroma vodstvom podjetij, ki trenutno razpolagajo in gospodarijo s pred leti zaplenjenim imetjem zakoncev Šarič, prepove razpolaganje z navedenimi nepremičninami in pravicami ter prepove delno lastninsko preoblikovanje podjetij v obsegu navedenih lastninskih pravic na nepremičninah, premičninah in blagovnih znamkah.
Eleko proti delavcem in državi
Zmaga stavkajočih
Podjetje Eleko iz Blejske Dobrave je izgubilo tožbo proti državi in delavcem vredno milijon mark po tistem, ko naj bi bilo zaradi stavke utrpelo večjo škodo. Sloje zato, če bodo delavci odgovarjali, ker so onemogočili proizvodnjo drugemu podjetju.
Ko so menedžerji Telekoma in prejšnjega Unitela ustanovili novo podjetje Eleko, so zanj delavci menili, da je nastalo nezakonito in se odločili za stavko. Policija ni upoštevala zahtev Telekoma, naj onemogoči stavko, kranjski sindikati pa so seveda zastopali stavkajoče. Zaradi neposredne škode, ki naj bi jo v tem imel Eleko, je prišlo do pravnega spora, katerega podlago je bilo mogoče najti tako v ustavi SFRJ kot drugih mednarodnih aktih.
V postopku pa je prišlo na svetlo, da je bil prenos dela lastnine s potopljenega Unitela na zdravi Eleko sporen, saj je bila dražba šele potem, ko je ^•1 ?..vfe ločeno in je pogodbo podpisal Igor Matjašič brez pooblastila. V stečajnem postopku je Uni-telu ostalo le tisto, kar ni nikogar zanimalo. To pa je seveda kaj malo koristilo delavcem, ki so ostali na cesti. Ob tem je važno, da sta obe podjetji - tako potopljeno kakor zdravo - delali na isti lokaciji.
Po utemeljitvi sodbe, ki jo je podala sodnica Šenka
Šifkovič, so imeli delavci pravico do stavke, kar je bistvo celega problema - ki pa še zdaleč ni končan. Kranjski sindikati so namreč vložili kazenske ovadbe zoper menedžerje Telekoma, Eleka in Unitela.
GOSTINSTVO IN TRGOVINA d.o.o. KOPER
BILOSLAV JS Rozmanova 24,
Tel.; 066/ 37-355, 22-110
Posebne ugodnosti:
Krožnik pizza velikost 31 cm 557 SIT, velikost 28 cm 459 SIT, vrči 1 I 307 SIT, posoda za djus 381 SIT.
Krutost slovenske resnice
Drnovšek
izgublja
zaupanje
V novejši zgodovini Slovenije je ni bolj žalostne politične kreature, kot je to primer premiera dr. Drnovška. Mož, ki je svojo skrivnostno identiteto skrival pod pristriženimi in štrlečimi brčicami ob skrbno varovanih pramenih las in polovičnim nasmeškom redkih besed, je hitreje od zmagovalcev osvobodilne vojne v očeh ljudstva - izgorel.
Tudi zadnji poizkus, da bi s prihodom najeminentnejših gospodarstvenikov in ekonomistov v očeh neukega ljudstva dokazal pravilnost svoje ekonomske politike, je zbledel.
Narod mu enostavno več ne verjame.
S čim si je ta redkobesedni mož, ki tako zvito motri v televizijsko kamero, tako hitro zapravil zaupanje, ki mu je edinemu bilo dano in položeno k nogam iz src najširših množic?
Najprej s pretkanostjo, s katero je prelisičil vse svoje in ne svoje strankarske privržence. Takoj za tem s snubaštvom vseh in vsakogar, ki bi premieru utrdili stolček.
In nazadnje s cagavo gospodarsko politiko, ki najširše množice peha v vse večjo bedo, posameznike iz vladajočih struktur pa v oholo in vsemogočno, ter zato preko mej vsakega dobrega okusa, najbogatejšo plast osiromašenega prebivalstva.
Svoje politične vazale in podrepnike je okoval v bogastvu. Gospod doktor Janez Drnovšek tako pri tem kot tudi pri drugih rečeh ni inovator. Vsekakor pa ni tisto, kar je vsega hudega naveličan narod sanjal in si želel. Kot si je švabsko pokončen Rigelnik že s prepovedjo pitja poslancev v primitivni množici izboril avreolo odrešenika, si jo je mencajoči Drnovšek s popravki plač svojim neukim ministrom in poslancem - zapravil. Žal ta napaka ni zadnja in je samo še vprašanje časa, kdaj se bo Drnovškovo mencanje prelevilo samo še v jecljanje.
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.—14. in 19.—24. ure
107,8 Mhz
Slovenija in Evropa sta preplavljeni z ukradenimi umetninami in narodnim bogastvom z okupirane Hrvaške ter Bosne in Hercegovine
Biseri brez leska
Tatovi vseh barv in narodnosti so se za prvimi okupatorji, ki so kradli predvsem praktične vrednosti, načrtno lotili kraje dragocenosti in umetniških vrednot. V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, zdaj pa že tudi v vseh pomembnejših evropskih centrih, prekupčevalci ponujajo bisere iz umetniških zakladnic z okupiranih območij. Strokovnjaki se upravičeno bojijo, da bo velik del ukradenega kulturnega bogastva izgubljen za vse čase v privatnih in javnosti prikritih zbirkah novopečenih ali drugih bogatašev.
Od izpuljenih zob do četniške šajkače
Krvava in neustavljiva mr-žnja do nedavna skupaj in v blagodejnem miru živečih narodov na območju nekdanje Jugoslavije je z izbruhom sovražnosti in neustavljive morije tamkaj živeče ljudi oropala vsega, od materialnih dobrin do golega življenja.
Okupatorske vojske različnih imen in narodnosti so v prvem besu uničevale ljudi in objekte, ki so navzven predstavljali simbol ali zgodovino, vero ali kulturo. Vojske so poleg nerazumno visokega plačila bile nagrajevane še s pravico, da lahko vsaka vzame; kar potrebuje, ropa, pleni in čimbolj ubija. V drugem navalu „osvoboditeljev“ so se za vojskami kotalile horde tatov, lopovov in prekupčevalcev vseh vrst, ki so z naropanim blagom preobložene ..osvoboditelje" z odkupom lajšali nakradenih dragocenosti.
S tovornjaki, manj premožni in bolj praktični vojni dobičkarji pa z vozovi, so odvažali vse, kar je bilo kaj vrednega. Vendar je bilo to v začetku le manjvredno, praktično blago, od televizijskih sprejemnikov do hladilnikov, od oblek in posode do avtomobilov in traktorjev.
Medtem ko sta prve zaradi praktičnosti zanimala predvsem denar in zlatnina, so razbojništva naslednjih temeljila že na seznamu iskanega blaga, najprej na srbskem in pozneje drugih trgih. V tretjem valu tatov so bili že najrazličnejši zbiratelji in poznavalci ume-
tniškega blaga s točnim opisom kraja in popisom vrednih del. Tako so se okupatorji najprej zadovoljili z denarjem, zlatom in vsem, kar se je svetilo, od izpuljenih zlatih zob do poročnih prstanov nesrečnih žrtev, pozneje pa z vrednotami, ki krvoželjnih ubijalcev niso zanimale.
cer-
Oropani muzeji, kve in zbirke
Hrvatom, ki še dolgo po izbruhu sovražnosti niso mogli verjeti v barbarstvo napadalcev, je le delno uspelo zavarovati dragoceno in ne-malokrati tudi neprecenljivo umetniško dediščino. Znan je primer Vukovarja in tamkajšnjih vrednot, ki so doživele enako usodo, kot večina ljudi.
Še bolj tragično usodo je doživela kulturna dediščina na območju Krajin, da ne govorimo o Bosni in Hercegovini. Vodstvo slednje še dolgo potem, ko je bila že razkosana, ni moglo doumeti, zakaj v bistvu gre, povrhu vsega pa zaradi okoliščir ni bilo sposobno rešiti niti življa, kaj šele, da bi se organizirano lotilo zaščite neprecenljive kulturne dediščine. Znano in dokumentirano je le, da je tamkajšnje prebi-valstvo že v prvem trenutku brezvladja najprej oropalo trgovine ne glede na to, kaj je bilo v njih shranjeno in sočasno že tudi posamezne hrame kulture.
Že po nekaj tednih, v zadnjem času pa gre za povsem organizirano ponudbo, je bilo mogoče na „črnem“ trgu, „pod roko" na Tera-zijah, na beograjski in v enaki meri tudi na zagrebški
____ ______________mojstra JAKCA iz avnojskih dni v Drvarju. Originala sta trenutno še v
gradu po ceni 5oo mark kos. V Ljubljani so prekupčevalci nastavili štirikrat višjo ceno.
Fotografiji dveh
Beo-
tržnici za bagatelo kupiti dragocenosti, ki se na Zahodu plačujejo v tisočih in desettisočih mark.
Vsako soboto in nedeljo je zdaj tudi v Ljubljani, Trstu, Gradcu, Dunaju in Muen-chnu srečati preprodajalce v nekdanji Jugoslaviji naropanega blaga, ki bogati predvsem zasebne zbiralce in novopečene bogataše ter njihove domove, stanovanja čili vikende. Da gre za primitivnost in nepoznavalce tovrstne trgovine, je moč sklepati tudi po tem, ker ponujajo vse v isti sapi: tako lastnino in bogastvo zasebnikov kot zabeležene in znane muzealije. Slike, posodo in orožje iz posameznih bogatih meščanskih in starih plemiških družin z dubrovniškega območja ali opremo in cerkvene umetnine kot eksponate, ki so
bili desetletja stalno na očeh v posameznih muzejih in so katalogizirani v vseh svetovnih seznamih kulturnega bogastva posameznih držav, ustanov ali krajev.
Kdo bo zaščitil oropane
Razumljivo je, da ima v svetu sicer priznana samostojna država Bosna in Hercegovina ta trenutek pomembnejše skrbi od lova in pregona lopovov, ki z območja te države tudi pod okriljem ali celo s pomočjo unproforjevcev še vedno odnašajo dragocenosti in umetniška dela neprecenljivih vrednosti in se sama ne more ubraniti pred brezštevilnimi tatovi.
Zato gre zamera tudi kulturni Srbiji, ki naj uradno in po prepričanju tamkajšnjega
prebivalstva ne bi bila vpletena v pokole in rope na Hrvaškem, kaj šele v Bosni in Hercegovini, da kot razumniki in poznavalci bogate dediščine območij, na katerih vihra vojna in teče kri, ne ukrepajo ob slehernem primeru, ko naletijo na vrednoto sumljivega izvora. In v nič manjši meri ve-
lja to tudi za razumnike na Hrvaškem, kot v Sloveniji, ki bi po svoji vesti in dolžnosti morali ukrepati. Vse pogosteje pa se odkrivajo primeri, da so prav ti poznavalci ocenjevalci tržnih vrednosti posameznih ukradenih umetnin ali za visoke provizije celo preprodajalci.
J. Sever
Vseslovensko srečanje žena po operaciji dojke
Pot k osveščanju
Gibanje Europa Donna, ki ga je v okviru Evropske šole za onkologijo zasnoval prof. Umberto Veronesi, si je zadalo cilj zmanjševati umrljivost žensk zaradi raka dojke, bolezni, ki je še vedno v porastu in najbolj ogroža življenje žensk v Evropi, saj jih vsako leto zaradi nje zboli več kot 250 tisoč, v Sloveniji pa okoli 700. Četudi gre za obolenje v takšnem razrastu in s tako hudimi posledicami, so uspehi medicine in zdravljenja vzpodbudni. Bolezen lahko zaustavijo, če ženska ve, kaj je treba storiti, večje možnosti ima, če bolezen odkrijejo dovolj zgodaj, zato je osveščanje žensk nujno.
Prvi cilj gibanja je, da bi do junija 1993 iz vseh evropskih dežel zbrali milijon moških in ženskih podpisnikov ustanovne listine, predstavljali bodo že dovolj veliko množico, ki bo lahko zahtevala in sprožila izboljšave na tem po-
dročju.
Od žensk, ki podpišejo ustanovno listino, zahtevajo, da v svojem okolju seznanjajo s tem problemom še druge ženske, naučiti se morajo redno izvajati samopregledovanje dojk, še posebej v obdobju po menopavzi bi morale v večji meri zahtevati specialistične preglede, po štiridesetem letu pa obvezno mamografijo, rentgensko slikanje dojk. Listina postavlja zahteve tudi splošnim zdravnikom, zdravnikom specialistom in vsem vodilnim osebam v zdravstvu, vsi naj bi pripomogli k manjšemu razrastu raka na dojki, k preventivi in večji osveščenosti žensk.
Nedvomno gre za problematiko, o kateri je treba nujno razmisliti in ne nazadnje postati člen v milijonski verigi, ki bo stekla v boj proti raku.
K. L.
VULKANIZACIJA
in
AVTOPRALNICA
Rosando
PREVOLNIK
nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji
Teharje,
tel.: (063) 32-900
a
GflRANr
pohlttvana industrija polzata po.
MDIISTRMSKA
PRODAJAUIA
PNZEIA
VELIKA
P0MLADANSK0-VEUK0N0ČNA AKCIJSKA PRODAJA
od 18. 3. do 17. 4. 1903
Poleg pohištva vseh vrst, sedal tudi bela tehnika GORENJE.
BOGATA PONUDBA, UGODNE CENE ZA GOTOVINO, ZA PROIZVODNI PROGRAM GARANT-a PLAČILO NA 4 OBROKE.
-	5. D zakonska spalnica - izvozna kvaliteta (beli jesen-roza in črni jesen-rdeča) že za 84.942,00 SIT
-	5. D zakonska spalnica - izvozna kvaliteta (bela) že za 82.655.00 SIT
-	video vitrina 11.502,00 SIT, nadstropna postelja 20.384,00 SIT
-	tapecirana postelja 200 x 160 - 41.616,00 SIT
-	jogi vzmetnica 190 x 180-18.739,00 SIT, 190 x 90 -9.417,00 SIT
-	sedežna grt kotna - blago - 79.200,00 SIT, sedežna grl Tina 74.300,00 SIT in kavči
-	miza +4 stoli (črno) 52.872,00 SIT
-	miza +6 stolov (barva oreh) 89.846,00 SIT
-	dekorativna ogledala od 7.920,00 - 17.820.00
Nudimo vam tudi:
-	program COMPO PODJETNIK za opremo poslovnih prostorov.
-	kuhinje
-	štedilniki, hladilniki, pralni in pomivalni stroji, televizorji. drobni gospodinjski aparati GORENJE
30% GOTOVINSKI POPUST za programe VEGA, COMPO in COMPO PODJETNIK. Za nakup nad 50.000,00 SIT nagradno žrebanje - 19. 4. 1993 - BOGATE NAGRADE.
MAJ BODO PRAZNIČNI DNEVI PRIJETNEJŠI!
Inf. na tel.:
V 063/721-122
Delovni čas prodajalne: pon-pet 8.-18. ure. sob. 8-12. ure.
Na pomolu nov pravilnik o učbenikih
Korak
Nov pravilnik o učbenikih, ki bo začel veljati te dni, določa, da jih bo lahko pisal in predlagal praktično vsakdo. Njihovi avtorji pa bodo dobili honorar le, če bo strokovni svet ocenil, da so primerni.
Na odobravanje ljudi je naletela na četrtkovi seji potrjena odločitev vlade, da zamrzne cene šolskih knjig na ravni, kakršno so dosegle letošnjega 28. februarja, ki je bila za večino knjig enaka lanskoletni maj-
ski. Še bolj dobrodošel pa je skupek dolgo napovedovanih vladnih ukrepov za ureditev vsakoletne zmede s šolskimi knjigami, med katerimi ima osrednje mesto pravilnik o učbenikih, ki bo začel veljati prihodnje leto.
Nov pravilnik seveda ne bo mogel odpraviti vseh težav, zlasti visokih cen učbenikov. Slovenski trg bo še naprej majhen, država pa še dolgo ne bo mogla odmeriti za šolo tolikšnih subvencij, kot si jih lahko na primer privoščijo na finskem in še kje, kjer je zastonj vse od malice, učbenikov, zvezkov in šolskih prevozov do še česa. Vseeno je celota vladnih ukrepov na tem po-
dročju pomemben korak naprej.
Zavod za šolstvo bo imel poslej manjšo vlogo, predvsem strokovno - posvetovalno; pobudo za učbenik, ki ga bo napisal in predlagal posameznik, založba ali katera druga ustanova ali podjetje, bo lahko dal kdorkoli. Javno povabilo in spodbuda potencialnim avtorjem bo vsakoleten seznam potreb po novih učbenikih, ki ga bo vsak november objavilo ministrstvo za šolstvo in šport, na predlog Zavoda za šolstvo. Če bo strokovni svet za šolstvo ocenD, da učbenik vsebinsko, didaktično in drugače ustreza, bo šolsko ministrstvo avtorju plačalo tudi avtorski honorar. Za pisanje predlaganega učbenika bosta na voljo največ dve leti, strokovni svet pa bo moral učbenik potrditi ali zavrniti v največ devetdesetih dneh.
naprej
Do zdaj so obvezni učbeniki nastajali pri uveljavljenih založbah bolj ali manj na pobudo Zavoda za šolstvo. Manjše založbe, voljne napisati učbenik ali učilo, so se marsikdaj upravičeno prito-ževale, da jih veliki bratje in sestre ne pustijo „zraven“, da za potrebe ne izvedo ali pa ne izvedo pravočasno. Kakovostnega učbenika pač ni mogoče napisati čez noč.
Učitelji in učiteljice bodo imeli po novem pravico, da za svoj predmet izbirajo med različnimi učbeniki, če jih bo seveda za isti predmet in razred obstajalo več. Pravilnik pa povsem jasno rie določa, ali bodo na šolah smeli izbirati zgolj strokovno potrjene učbenike ali vse, torej tudi tiste- brez žegna Strokovnega sveta, morda le kot dodatno gradivo in če bodo sami presodili drugače kot Strokovni svet za šolstvo. Za slednjega sicer piše v zakonu, da potrdi učbenike - med te sodijo tudi priročniki, delovni zvezki, računalniška oprema, kasete ipd. če je ta usklajen z učnim načrtom in katalogom zna-
nja, če ustrezajo razvojni marca izdati katalog veljav- o količini potrebnih knjig, stopnji učencev, če so pe- nih učbenikov, na šolah pa Založnikom naj tako ne bi dagoško, psihološko, me- naj bi otroke oziroma starše bilo potrebno tiskati na za-todično-didaktično, jezikov- aprila letos obvestili, katere logo.
no in estetsko primerni, izmed izbranih alternativ- Na šolah naj bi se potru-Vprašanje je, če bodo ta me- nih učbenikov in dodatnih dili, da bi spet zaživelo izpo-rila zadoščala.	gradiv bodo otroci potrebo- sojanje knjig. Tam, kjer so
Po novem naj bi se laže vali v prihodnjem šolskem iznajdljiva vodstva, le to na načrtovale pravšnje naklade letu. Na podlagi izbra- veselje otrok in tudi staršev posameznih knjig. Zavod za nih poročil bodo na Zavodu že poteka, šolstvo bo moral do konca za šolstvo obvestili založbe	A. S.
Neznani leteči predmeti prihajajo po krožnicah
"Križišče"
nad
Jadranom

Šestindvajsetletni telekomunikacijski inženir Goran Ercegovič trdi, daje odkril skrivnost gibanja neznanih letečih predmetov. Po njegovi, tako imenovani teoriji ciklodroma, lahko s petindevetdesetod-stotno gotovostjo napove, kje se bo pojavil naslednji NLO.
vesolja točno in enostavno opazuje vsako zemeljsko točko ali pojav.
Poleg geometrijske analize gibanja NLO-jev spremlja Ercegovič njihovo dosedanje pojavljanje tudi statistično. Za zadnje dvajsetle-tje je dokumentirano dokazal, da se je njihovo poja-
vljanje „pnlagajalo“ njegovim skupinam ciklodromov.
Od 230 primerov se niso ujemali le štirje, kar je skoraj zanemarljivo. „Tako zanemarljivo, da sem prepričan, da je ta sistem gibanja NLO-jev voden z vi-sokointeligentnim razumom. Skupina šestih v zadnjih letih 'aktualnih’ NLO-jev se lahko zdaj zdaj pojavi nad srednjim Jadranom, kjer je stičišče druge skupine ciklodromov. Zato niso nič čudni' nenevadni svetlobni efekti nad Jadranom, posebej nad
Istro,“ pripoveduje nadebudni znanstvenik.
Ercegovič kot mesta mogočega bodočega pojavljanja letečih krožnikov dopušča v Varšavi, Nantesu, Strass-bourghu, Švici, Trstu, Stuttgartu, kot Spličan pa »navija" tudi za svoje mesto, pri čemer dopušča do petde-setkilometersko odstopanje. Na žalost pa ne more predvi-teti tudi časa pojavljanja nebesnih obiskovalcev. V vsakem primeru pa preseneča, da je od 1983. do 1990. leta pravilno previdel 35 tovrstnih primerov na področju celega planeta.
Goran Ercegovič
Ciklodromi so pravzaprav krožnice, po katerih se elegantno, pa tudi zakonito gibljejo popularni NLO-ji. Njihove poti imajo obliko krožnice - najpopolnejšega geometrijskega lika. S tovrstnim gibanjem lahko najdlje ostanejo nad določenim prostorom. Iz takšnega položaja lahko posadka iz

RIESEVNA
Trgovsko podjetje, p.o.
ŠENTJUR PRI CELJU
TP RESEVNA Šentjur z bogato založenimi trgovinami, kakovostnim blagom in nizkimi cenami nudi nakup:
Blagovnica Šentjur-oddelek pohištva 063/741-320
-	kuhinje Marles, Svea, Gorenje 20% popust za gotovinsko plačilo
-	sobno pohištvo Garant, Murales, Hoja, Meblo, Brest, Bor in pohištvo iz uvoza 15%-30% popust za gotovinsko plačilo
-	nudimo vam bogat izbor preprog, zaves in ostalega blaga za ureditev vašega doma
Nakup možen na 12 mesečni potrošniški kredit
Ugoden nakup premoga - lignit Velenje v
Poslovalnicah Resevna Šentjur M. Planina M. Ponikva M. Dramlje SP Gorica
Kosi
Kocke - oreh Ksilit - leseni premog
Cene premoga so brez prevoza Nakup možen na štiri čeke ali na 6 in 12 mesečni potrošniški kredit
V vseh živilskih trgovinah TP Resevna Šentjur dobite
063 741-320 783-230 748-006 746-115 745-213 tona 5.438,40 SIT tona 4.804,80 SIT tona 7.260,00 SIT
-	pomaranče
-	kivi
-	limone
-	olje Zvezda
-	mehčalec
-	detergent za posodo
-	prašek Ariel 1 kg
-	prašek Ariel 3 kg
-	prašek Ariel 5 kg
-	prašek Ultra 2 kg
-	prašek Dasch Ultra 2 kg
kg 49,30-66,30 SIT kg 95,20 SIT kg 66,30 SIT liter 119,50 SIT liter 69,00 SIT liter 98,00 SIT
353.10	SIT
991.10	SIT
1.666.50	SIT
1.105.50	SIT 1.166,40 SIT
Novo v TP Resevna Šentjur
Od ponedeljka 22. t. m. naprej v RE - Di- ; | skontu v Šentjurju 063/741-247
vse za male živali
. Obiščite nas in se prepričajte o bogatem izboru.
j Naš kupec - vaše zadovoljstvo!
################
Na teh krožnicah so se pojavljali NLO
l;'
Bo Srečko Truta povrnil ugled in toži! novinarje?
AH Baba in štirideset razbojnikov
Poslovnež iz Šibenika, ki se je po tistem, ko so ga na televiziji omenjali v zvezi s prekupčevanjem z orožjem, preselil iz kranjske prestolnice v rojstno mesto - kar so slovenski mediji označili kot pobeg, načrtuje veliki „come back“. Srečko Truta namerava nadaljevati z vodenjem „preostalega“ podjetja Carinthia Tours, povrniti vse Carinthiine dolgove, izmolsti terjatve in - tožiti novinarje. Misli resno?
Srečko Truta: »Tožil bom novinarje!"
Kaj spada k baladi?
To smo se spraševali minuli torek, ko smo se z »goljufom, za katerim so ostali samo veliki dolgovi", kakor je pred časom zapisalo Delo, sestali v avli zagrebškega hotela Central. Šibenčan je bil točen, še več, prišel je pet minut prej. Pa ne pred dvanajsto, temveč pred šesto, za katero smo bili dogovorjeni. Zanimalo nas je, kaj ima v malce večji torbici. Da je bil v njej debel popisan zvezek, smo si bili kmalu na jasnem, za ostalo vsebino pa smo ostali prikrajšani.
Srečko Truta se je opravičil, ker se je moral zaradi zasedenosti zagrebških hotelskih zmogljivosti nastaniti v Centralu, hotelu B kategorije. Gospod, ki je včasih bival v kranjskem hotelu Jelen, tipa kolodvorska restavracija, je ob odprtem zvezku v tekoči slo-
venščini povedal celo štorijo. Tu in tam je izgubil nit, da ga je bilo potrebno usmeriti, malce nervozno lomil prste in vztrajno govoril pod radovednimi pogledi tako in drugače uniformiranih hotelskih gostov. V pogovoru smo končno izvedeli, katera je njegova druga diploma poleg tiste z ekonomskega faksa. Gre za dokument filozofske fakultete, na katerem naj bi baje pisalo, da je naš sogovornik profesor angleščine in nemščine, če ima papirje v torbi, ga nismo vprašali. Sam jih ni dal pred oči.
Balada o naivnežu in ostalih
»Vsako življenje je potrebno jemati kot celoto, če iztrgaš nekaj iz njegovega koncepta, se spremeni -lahko poruši človekovo integriteto. Sam nisem bil dovolj močan, da bi se bo-
ril proti vsem, ki so me oškodovali. Posebej, ker je bilo v zadevo vpletenih preveč policajev.
Spisek mojih 'terjatev’ je
dolg. Šofer Franci Zadnikar, ki je prej delal pri policiji v Kranju, meje okradel s ponarejenimi naročilnicami. Marjan Poznič, dolgoročni najemnik hotela Jelen za
smešno ceno in eden od organizatorjev zarote proti meni, me je odiral z najemnino za poslovne prostore. V dobrem spominu mi ni ostal niti privatnik iz Šenčurja Ivan Ivič,“ pripoveduje Srečko Truta.
Še in še je imen. Vsi, tako tisti iz Ljubljani, kakor oni iz Kranja in bog si ga vedi od kod, so bili več ali manj nepošteni, vsi so kradli na veliko in malo, poleg blaga in denarja tudi posle -kar je v končni fazi isto, vsi so puščali na cedilu direktorja Carinthie Holding. Je pa, zanimivo, njegovo podjetje Carinthia Tours ves čas stado pozitivno - tako je baje še danes, vendar ga nihče ne vodi. Skratka, poslovnež iz Šibenika, ki se ima za enega odličnejših šahistov, kateri je posvečal precej časa tudi tovrstnim turnirjem, je pogorel na celi črti - v Kranju so mu njegovi delavci dobesedno izpraznili zadnje, kar je imel - skladišče.
Balada nima konca
»V Sloveniji je celotna stvar prikazana izkrivljeno. Če me zaprejo, ne bo od tega nobene koristi, saj bodo
največjo izgubo utrpela tista podjetja, ki so dobavljala blago. Trenutno razen lokalne tiralice kranjske policije proti meni ni sproženega kazenskega pregona. Iz Šibenika, kjer se kljub srbskim napadom počutim bolj varnega kot v Kranju, poskušam delati naprej in povrniti denar. Gre za kakšnih 7 do 8 milijonov SIT, kar je manj od tega, kolikor podjetja iz Srbije in Makedonije dolgujejo Cha-rintiji. Podjetje Zaščita iz Kranja je ob ponudbi za izterjavo dolga v Sloveniji zahtevalo 30-odstotno provizijo in avans - nerazumljivo," prepričljivo podaja Srečko Truta.
Če vse to drži, je vprašanje za druge. Srečka Truta zaenkrat zanima le, kdo se skriva za mafijo v Sloveniji, kako naj posluje v razmerah, ko so ga oblatili po vseh časopisih, in če je dovolj močan, da izterja denar od dolžnikov.
To je poskušal že sam, ko je pred časom bival deset dni v Sloveniji, pred očmi policije, ki ga ni ali ni hotela videti. Pa drugič, saj kmalu spet pride.
Franc Furland
Dimitar, kako se pišeš?
Nedeljski diplomant
V gornjeradgonskih Črncih že skoraj trideset let živi človek, ki se je povzpel do direktorskega stolčka podjetja Kmetijstvo Črnci, ki je, baje, po njegovi zaslugi, v velikih .težavah. Za vodilnega inženirja makedonskega rodu pa domačini še zdaj ne vedo niti tega, kako se dejansko piše.
Kje se je rodil?
»Kmetijstvo Črnci im na voljo dva tisoč hektai jev izredno plodnih površin Medtem ko sosednja tovi stna podjetja odlično poslu jejo, si je prvo, ki nada ljuje tradicijo Maindloveg posestva, katero je imelo ž leta 1929 pridelek 29.601 centov sladkorne pese, pri delalo poleg manjše kilaži sladkorne surovine celih 8' milijonov tolarjev izgube,1 pripoveduje gornjeradgonsk župan Alojz Vogrinčič.
Je pa izgu baški direk tor, ki ima sicer zelo visok »privatni standard", kai tiče identitete, prava znamenitost, da ne rečemo izjema. Ob tem, da pred stoletji ni bilo nič čudnega, če se ni vedelo, kje se je določeni državljan rodil, seveda danes začudeno gledamo v različne dokumente, ki se nanašajo na gospoda Dimi-tra. Po izpisku iz »knjige rojenih in krščenih pravoslavne cerkve", je Dimitar privekal na svet 29. marca
1937. leta v vasi Galičnik. Na papirju piše z lepo cirilico, da sta starša živega zakonitega otroka Jovan in Milica Sinokapovič, iz česar bi bilo pričakovati, da je tovrstni priimek prešel tudi na Dimitrija.
Kako se piše?
Pa najbrž v Makedoniji niso veljade evropske norme, saj je neki Dimitar s priimkom Sinokapčev 27. januarja 1964, po diplomi sodeč, končal šolanje na Višji poljedelski šoli v Strumici. Na nakracanem papirju, ki ne more biti v ponos nikakršnemu diplomantu, pa naj si bo tudi iz analfabet-skega Galičnika, kjer so pred desetletji znali pisati samo graničarji na makedonsko albanski meji - pod pogojem, da so bili iz Slovenije, pa je bil gospod Dimitar Ši-nokapčev kar naenkrat rojen v Strumici, ki je od vasi, v kateri naj bi makedonski inženir privekal na svet, oddaljena najmanj tristo kilo-
metrov - zračne linije. Če pogledamo v koledar iz tistega lepega leta 1964, lahko vidimo, da je Dimitar Sinokapčev s povprečno oceno
6,50	diplomiral 27. septembra - v nedeljo. Takrat, posebej v Makedoniji, je bilo očitno vse mogoče. Njegovo akademsko spričevalo je res unikat tudi kar tiče dejstva, da je po vpisu v indeks sodeč položil zadnji izpit iz entomologije 28. septembra 1964 - dan po tistem, ko je diplomiral.
Je pa bil gospod Dimitar takrat že v zakonskih vodah. V izvodu iz matične-poročne knjige stoji, da se je 6. avgusta 1961. leta poročil z Ivano Fekonjo. Vse lepo in prav ter najboljše mladoporočencema, malce čudno je le to, da so ga vrli pisarji pomladili, saj so mu določili rojstni datum za 29. marec 1937. leta. Bega tudi dejstvo, da se je takrat podpisoval Sinokapovski. Pa tudi njegova starša kar naenkrat nista bila več Sinokapovič
niti Sinokapčev, temveč tako kot ženin - Sinokapovski. Razumi, če moreš.
Kdo je?
Gospod z več priimki, pa se je lepo vgnezdil v apaških črncih. Začel je kot varnostni inženir, pokojnine pa se nadeja kot direktor. Alojz Vogrinčič je prepričan, da je nekoč vrli Makedonec sodeloval z vsemi mogočimi jugoslovanskimi varnostnimi službami - celo Bavčar se je baje za časa ministrovanja ob prihodu v gornjerad-gonsko občino vedno ustavljal pri njem. Ko gospodu Dimitru zaradi nekega sumljivega posla v Gornji Radgoni niso hoteli dati slovenskega državljanstva, so dobili direktivo iz Ljubljane, naj to storijo nemudoma, sicer ...
Kot gospodarstvenik je Dimitar dokazal, kaj pomeni biti diplomant »Višate zemj-odelske škole vo Strumica". Po spominu gornjeradgon-skega župana mu je namreč pred petimi - šestimi leti, medtem ko je popival s prijatelji, v hlevu zgorelo dvesto bikov. Ta spodrsljajček je mogoče želel popraviti, ko je v času začetka vojne med Srbijo in Hrvaško (če smo
Alojz Vogrinčič: Ne vem, kako se piše
grobi do poimenovanj), uvozil tristo glav živine. So pa bili v matični občini tako jezni naj, da je moral rogata bitja klati v Mariboru.
Pri raziskovanju čudnega uvoza je prišla na dan tudi vsa zmešnjava okrog njegove dejanske identitete, čeprav so baje gospodu Dimitru iz Makedonije kar z letalom pripeljali potrdilo, da je resnično zelo študiran, mu malce kdo verjame. Nič čudnega, saj je direktor, ki se v zadnjem času podpisuje z različico Sinokapčev, še vedno poln neznank. Skrivnost pa niso velikanske izgube in hipoteke, ki jih je prigospodaril.
Anci Solan.
Zoro, d.o.o.
(063) 741-173
Prodaja novih vozil VW, FORD, OPEL
- vsi modeli -
Vsa vozila so z dodatno opremo, po
KONKURENČNIH CENAH. Obiščite nas v avtosalonu,
Šentjur, Ljubljanska 19/a
Neslovenski novinarji v našem tisku
Pasti in prednosti
V zadnjih dveh letih je skozi slovenski tisk nastopilo več novinarjev izven Slovenije, kot v celi zgodovini našega novinarstva do 1990. leta. (Pod tem meglenim pojmom »novinar", ki klice za redefinicijo - ali to je druga tema — tokrat razumimo, enostavno, podpisnika objavljenega časopisnega besedila.) Razlog je dobro znan: ugašanje časopisov oziroma sistematično uničevanje angažiranega novinarstva in spreminjanje le tega v propagandni material vladajočih strank (Srbija in Hrvaška) ali nezmožnost izhajanja časopisov zaradi vojne (Bosna in Hercegovina). Zaradi teh razlogov in zaradi »neposlušnosti" in »neprimernosti" je ostalo veliko število novinarjev v republikah bivše Jugoslavije brez sredstev za življenje. Razumljivo je, da so mnogi poskušali poiskati kruh v slovenskem tisku.
Zakaj Je priSlo do tega zapisa? Pojav zasluži problematizacijo prvenstveno kot fenomen - kot odčitavanje družbene totalnosti v nekem času in prostoru. Akterji - neslovenski novinarji, ki nudijo besedila in slovenski uredniki, ki Jih sprejemajo ali odbijajo - so ljudje z vsemi človeškimi vrlinami in slabostmi. Ker gre za skupino ..izbranih", za ..družbeno vest", ki z močjo medijev (pre)usmerja zgodovinske tokove — zasluzijo posebno pozornost in ..strožji pogled".
Pri pazljivem prebiranju tekstov neslovenskih novinarjev v naSem tisku je mogoče opaziti, da je v večini primerov gonilni motiv pisanja - potreba, da se pove resnica in poskusa zaustaviti balkanska kataklizma. Razume se, eni počnejo to slojevito in analitično, drugi povrSno. Ohrabruje dejstvo, da v teh Izpovedih, razen v nekaj primerih, ni hrvaSke, srbske ali muslimanske »resnice". Resnica Je samo ena. Jasno, tu so tudi tisti, ki vodeni z nezmotljivim občutkom za kapitalizacijo tudi najdelikatnejSih družbenih zlomov potencirajo »bratsko sodelovanje". Namreč, v naSem tisku objavlja dosti novinarjev, posebej Iz HrvaSke, ki niso Izgubili dela. Prvič v zgodovini je novinarstvo na teh prostorih postalo materialno zelo donosen posel. Na primer, pet povprečno plačanih tekstov v Sloveniji predstavlja mesečni osebni dohodek na Hrvaškem. Tako je stalna rubrika ali feljton v slovenskem tisku za novinarje izven Slovenije pravo bogastvo. Slabokrvnost taksnih tekstov in »nategnjeni" povodi za posamezne teme kažejo na nenovlnarski motiv pisanja. Lahko jih Je prepoznati. Nekaj težje je prepoznati tiste, ki Jim je edini motiv pisanja - ideološko sporočilo. Posebej so pripravljeni, svojo »resnico" prikazujejo skozi ankete, intervjuje in podobno, torej, skozi »objektivne" novinarske forme. Na srečo, jih za sedaj ni veliko (ali se predobro skrivajo).
Ta svojevrstna novinarska invazija je za slovensko novinarstvo velika priložnost pa tudi precejšnja nevarnost. V zadnjih dveh letih je v slovenskih medijih objavilo prispevke nekaj sto novinarjev izven Slovenije. S preciznimi podatki nihče ne razpolaga, niti v novinarstvu vsevedna Manca KoSir. število ni niti tako pomembno - pomemben je pojav, ki je nevpraSljiv. Možnost, da se pridobi na kvaliteti in pomaga kolegom v težavi (pojav ima poudarjeno socialno razsežnost). Nevarnost, da se z objavljanjem povprečnih povzroči nezadovoljstvo pri domačih novinarjih, da se z objavljanjem materialno preskrbljenih Izgubi možnost pomagati tistim, ki nimajo od česa živeti, nevarnost, da se postavi v funkcijo prodiranja te ali one nacionalistične ideologije. Itd.
Je naSe novinarstvo te priložnosti izkoristilo? Samo delno. To je škoda. Razlog je v večini primerov tista večna Človeška slabost: kdor je bližje očem -je bližji srcu. Z drugimi besedami, objavljajo se tisti avtorji, ki se ponujajo (pogosto vrivajo), namesto da bi se poklicali tisti najkvalitetnejši, ki so brez dela. Dogaja se, na žalost, da je tudi, ko po-
nudi sodelovanje, kvaliteten avtor zavrnjen, ker močno.drži rubriko, kdo ve po kateri liniji, drugi manj kvaliteten. Vendarle, ni dvoma, da Je s prispevki nekaterih novinarjev iz Bosne in Hercegovine, naše novinarstvo dosti pridobilo.
V Republiki občasno objavlja zdaj že legendarni glavni in odgovorni urednik Oslobodjenja Kemal Kurspahič. Vrhunski profesionalec, resnični intelektualec, velik humanist. V mlinu brezumja treh nacionalnih strank Je s sodelavci vseh nacionalnosti ohranil neodvisno pozicijo časopisa. Svetu vztrajno dokazuje, da se nedeljivo ne sme deliti, in da, kot je pred kratkim zapisal v Republiki, v Bosni ne poteka vojna med Srbi na eni ter Hrvati in Muslimani na drugi strani (v regularni bosanski armadi se borijo tudi Srbi), temveč gre za vojno med civilizacijo in primitivizmom. Nedvomno, da s prispevki te avtentične priče bosanske kataklizme in človeka širokih vidikov, naše novinarstvo dosti pridobiva. Še en Musliman, univerzitetni profesor Džemal Sokojovič (zatekel se je v Beograd), bogati slovensko novinarstvo (Republika) s slojevitimi analizami nesrečne resničnosti na tleh bivše Jugoslavije. Republika je povabila k sodelovanju še enega intelektualca svetovnega formata. Gre za srbskega intelektualca Branislava Miloševiča (do prihod« na oblast soimenjaka Slobodana srbski minister za kulturo), ostrega kritika srbskega rigidnega režima. Nedvomno je ta »izrodek srbskega naroda" dragocen za vsako novinarstvo. Delo Je napravilo odlično potezo z angažiranjem hrvaškega publicista Nikico Mihaljeviča. Dolgoletni urednik zagrebškega Oka, vsestranski intelektualec, Izreden poznavalec hrvaške kulture in zgodovine, danes najprepričljivejše prikazuje vso tragedijo nazadnjaške HDZ-mentalitete. Vse hrvaSke teme postajajo v njegovi obdelavi univerzalne, s čimer niso njegovi prispevki za nas nič manj aktualni in poučni od tistih na slovenske teme.
še več je kvalitetnih novinarjev, pravih profesionalcev, iz republik bivše Jugoslavije, ki več ali manj objavljajo v našem tisku. Tako so zvezde našega novinarstva postali hrvaški novinarji Jelena Lovrič (objavlja v Republiki in Delu), Gojko Marinkovič (Večer, Republika) in'Slavenka Drakulič (Delo, Republika). Pošteni un hrabri novinarji, ostri kritiki aktualne hrvaSke resničnosti, vendarle niso zaslužili atri-bucije zvezde. Kritizirajoč en pojav (ali njenega nosilca) velik novinar vedno ponuja tudi možno rešitev. Oni so, posebno Lovričeva in Marinkovič, svojčas neusmiljeno rušili šuvarja, misleč na to, kaj bo potem. Danes z isto strastjo rušijo Tudjmana ali jim ne pade na pamet (ne vedo ali si ne upajo), da bi opozorili na ljudi, ki bi lahko za Hrvaško nekaj storili.
Stalni gost Dela in začasni Republike je tudi strastna in dosledna novinarka Nedjeljne Dalmacije Ines Sabalič. Mladi zagrebški sociolog kulture Benjamin Perasovič se uspešno ukvarja s fenomeni vsakdanjosti (Razgledi). V svo-
jem žanru kvaliteten novinar, zagrebški humorist Jovan Hovan, objavlja v 7D. V Mladini in AV občasno srečujemo novinarko bivšega Starta Vesno Kesič. Kot Lovričeva, Drakuličeva in Marinkovič, je tudi ona ostra kritičarka sistema, kateremu Je tudi sama prizadevno utirala pot. V Republiki se pojavljata še dva talentirana bosanska novinarja, Zehrudin Isakovič in Ramiz Me-hulič, v Večeru pa seje udomačil agilen novinar sarajevskih Večernjih novosti Anton Skrbinac. Zoran Jeličič in Žarko Rajkovič sta znani imeni srbskega novi-
gov, vrhunskih profesionalcev v drugih republikah dobesedno gladuje - nekateri naši časopisi objavljajo v precejšnjih količinah moralno in profesionalno vprašljive tekste Branka čegeca, Ivice Buljana, oziroma, v vsakem pogledu bedne prispevke Sanje Muzafe-rije, Djurdje Milanovič, Branke šomen in Se precejšnjega števila novinarskih nadomestkov (mimogrede: vsi materialno zagotovljeni), še težje Je razumeti dejstvo, da največ naših časopisov objavlja bivšega novinarja Oslobodjenja Isnama Taljiča. Poleg tega, da so
narstva, vrhunska profesionalca, ostra in argumentirana kritika totalitarnega srbskega vladajočega režima. Objavljata v Republiki in Večeru.
Ta skupina novinarjev je vsekakor dobrodošla slovenskemu novinarstvu, vprašanje pa Je, če so ga In koliko posebej obogatili. Novinarsko zna-
Težko je, med drugim, razumeti, da v tej situaciji - ko mnogi kvalitetni slovenski novinarji nimajo dovolj prostora za objavljanje, ko mnogo naših kole-
njegove reportaže, ankete in intervjuji (»objektivne" forme) obrtno zelo slabi, pada v oči, da so vse begunce iz njegovih anket terorizirali prvi sosedje Srbi. Toda, po Oslobodjenju in vseh drugih virih, pa naj prihajajo s katere koli strani, v Bosno prinašajo največ zla »uvoženi" in »vikend" Srbi, medtem ko je med sosedi različnih nacionalnosti veliko primerov pomaganja in reševanja (to, seveda, ne gre v zasnovo nacionalističnih strank, po katerem Je skupnost nemogoča). V letu, ko je Oslo-bodjenje razglašeno za časopis sveta, so se uslužbenci te hiše izrekali o tem, ali naj se podelijo med tri nacionalne stranke ali ostanejo skupaj. Vsi glasovi so bili za skupnost in neodvisnost, razen enega samega - dopisnika iz Vlase-nice Isnama Taljič. Nadalje, hišno pravilo - da novinar ne more biti v politični stranki - je prekršil edino Taljič (član muslimanske stranke SDA). Živi v Murski Soboti, materialno in stanovanjsko preskrbljen od soboškege Vestnika in občinske vlade.
Seveda, niti sem omenil vse novinarje izven Slovenije, ki objavljajo v našem tisku, niti sem o omenjenih rekel vse, kar bi, mogoče, bilo potrebno reči. Moji nameni so dosti skromnejši. Pravzaprav sem hotel reči samo to, da sem te dni srečal dva novinarja. On: 18 mesecev brez dela, brez vsakršnih sredstev za življenje, kost in koža, očitno strada. Novlnar-raziskovalec-borec-lučonosec, toliko Je naredil za poklic na teh prostorih. Zdaj dogoreva v bedni sobici, gleda v svojega lačnega psa, požira slino in - Joka. Ona: polpismena, površna, brezčutna, poznejša zveza (»posla preko glave, traže me na sve Strane"), ovita v svilo in krzno od glave do peta, je zavila v Inter-continental na aperitiv (francoski konjak) in - hiti v Benetke na škampe.
Za človeštvo ni dobro, da je človekova »iznajdljivost" promovirana v vrlino, sa-mozatajevanje v mano.
ANEJ SAM
mii^m
31. marca
STRAN 8
17. STRAN
31. marca
min i 90BA
■
RES JE...
-	da so slovenske železarne lani ustvarile novih 140 milijonov mark izgub. Dušan Šešok in Andrej Ocvirk, voditelja in sanatorja izgubaških železarn, se zato ne menita kaj dosti - račun bosta poslala kar vladi, če pa ga ta ne bo hotela plačati, bosta po preizkušenem receptu pripeljala delavce pred parlament.
-	da smo dobili tudi prvega ministra brez listnice. To, da je brez listnice, pa še nikakor ne pomeni, da ne bo nič stal!
-	da bi si slovenska vlada rada podredila tudi televizijo. Baje jim ni všeč njen informativni program, saj pokažejo slehernega delavca, ki pod vodstvom nadebudnih sindikalistov pritava pred parlament. Ja, saj nam tudi ni všeč takšen informativen program, pa kaj moremo?
-	da so se v zavarovalništvu plače povečale (pred zamrznitvijo) kar od 600 do 1000 odstotkov.
-	da je Milan Kučan poslal obrambnemu ministru Janezu Janši pismo, v katerem sprašuje, zakaj ni bil seznanjen z resolucijo o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti. Ja, saj mu je že Jožef Školč pred časom predlagal, naj bere časnike!
-	da poteka velika čistka med oficirji TO. Minister Janša jih pridno premešča gor in dol. Če je verjeti govoricam, bi naj odletel tudi načelnik štaba TO general Janez Slapar. Glede na zgorijo vestičko domnevamo, da je odstavil tudi Milana Kučana.
- da smo dobili še tretjega podpredsednika parlamenta in sicer predstavnika Zelenih dr. Vladimirja Toplerja. Če bo šlo v tem tempu naprej, kmalu ne bo več navadnih poslancev - vsi bodo predsedniki komisij, podpredsedniki ...
Božo Bork
FOTO ATELJF
f*
**
£*
£*
**
**
£*
£*
**
**
**
**
**
mm
mm
mm
mm
mm
mm
mm
mm
mm
mm
i*
mm
mm
mm
mm
Bomba za materinski dan ati kaj je delala policija

63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889
BREZ DLAKE NA JEZIKU
Starka se ni pustila izgnati
Stare hiše na Cesti na Žavcarja 6 res ni bilo težko najti. Tudi luknja v steni, posledica eksplozije je se vedno dobro vidna. Vendar hiša daje vtis zapuščenosti, polkne so spuščene, okna zakrita, kakor bi ne bilo nikogar doma. Po starih, lesenih stopnicah navzgor, do vežnih vrat, razmišljam o strahu, bombi in šele ko tretjič potrkam, se odprejo vrata.
Mlajši moški, ob njem ženska srednjih let, brat in sestra Rajh. Pravega strahu ni opaziti, le bežen občutek nelagodnosti, navsezadnje sem neznanec, po bombi. Enostavna notranjost, psiček, dva, otroci in nato Štefanija Rajh. Močno mi stisne roko. Sedemo.
Štefanija Rajh, 64-letna upokojenka, je prava slovenska mati. Leta 1955, ko ji je elektrika v isti hiši ubila moža, je ostala sama s štirimi otroki. Živeli so v zgornjih prostorih hiše, spodaj pa je privatnik, čigar hiša je bila, nastanil delavce. 1976. leta je hišo odkupilo podjetje SZP Zavarivač Vranje, takrat jih je zasebnik Puncer na hitro hotel preseliti v spodnje prostore, saj so bili pol manjši in brez sanitarij in je hotel Zavarivaču prodati vrednejše stanovanje zgoraj. Medtem ko je Štefanija z odločbo za zgornje stanovanje v roki iskala pravico na občini, so jo na hitro preselili dol in ni si znala več kaj dosti pomagati.
Vojna v Sloveniji in nato na Hrvaškem je prinesla svoje, Zavarivačevi delavci, po večini Srbi, so začeli odhajati domov, počasi so se odselili iz zgornjih prostorov, ki so ostali zanemarjeni, saj je nekoč tam živelo tudi do 16 ljudi.
Štefanija je vzdrževalca zaprosila za ključ zgornjih prostorov, ki ga je tudi dobila, vzdrževalec pa ji je povedal tudi, da namerava Zavarivač hišo prodati, saj se kot srbska firma boji rubeža.
Tako so Rajhovi začeli načrtovati, da bi hišo odkupili. Medtem so avgusta in septembra začeli urejevati zgornje prostore, saj je vzdrževalec omenil, da kupcev tako ni in le naj se preselijo. Na banki so hoteli zaprositi za kredit, a ko so zbrali vse papirje, so jim na banki kredit odklonili češ, da je vse posestvo razen hiše družbena lastnina in kot taka ni na prodaj, hiša pa da tako ni nič vredna. Konec septembra so se preselili.
4. oktober
„4. oktobra se je pojavil Maksimiljan Vollmeier in mi rekel:	Gospa,zanima
me vaša pogodba,“ pravi Štefanija.
»Poslušajte, nobene pogodbe nimam, le odločbo."
»Rad bi jo videl."
»Zame niste uradna oseba in vam je tudi ne bom pokazala."
»Veste gospa, jaz sem kupec."
»Kje pa imate papirje," vpraša sin Vlado. »Veste, mi smo tu doma in smo mi kupci."
Mjmmmm Iam« imuni
Pol
kilograma čistega zlata
za stare
in nove naročnike tednika Nova doba
NAGRADA ZA ZVESTOBO
Začetek nove velike nagradne igre
Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje
Edini pogoj: plačana naročnina
»Vollmeier se je odpeljal in prinesel nazaj neki papirček," nadaljuje Štefanija, »ne spomnim se, Mi je bilo natipkano in ali je imelo kak pečat. Pisalo je, daje od danes, 4. 10. 91 Vollmeier Maksimilijan kupec tega posestva. Selili smo se naprej. Medtem ko smo bili vsi v spodnjih prostorih, je Vollmeier vodovodarja nagnal, vzel iz zgornjih vrat ključe, zaklenil stanovanje ter se postavil na stražo na verando. Z njim sta bila še njegov brat in nek moški, črn z brki. Maksimilian se je nato odpeljal po policijo, ona dva pa sta stražila naprej. Več kot uro smo jih čakali spodaj pred lastno hišo. Ko so naposled le prišli, so verjeli Vollmeierju, ki jim je natve-zil, da smo se začeli šele danes seliti, pustili so mu naš ključ in dejali, da ne smemo ničesar več prestavljati, saj je stvar v rokah sodišča.
Zvečer pozno je prišel Vollmeier nazaj.Vstopil je v spodnje stanovanje in dejal:	'Gospa,pogovorimo se
lepo. Jutri pridem z odvetnico.’ Iz žepa je potegnil šop denarja in nam ga razkazal: 'Poglejte, ali mislite, da sem zastonj hodil v banko?’ Takrat ga je poklical nekdo od zunaj: 'Maks, ali se ne zadržuješ predolgo?’
Vollmeier me je nato še vprašal, če mi prinesejo kavč, da bom imela kje spati, vedel je, da imamo že vse stvari zggoraj," pripoveduje Štefanija. »Nisem hotela. Naslednji dan ni bilo nikogar, ne Vollmeierja ne odvetnice, jaz pa sem, ko sem se odpravila na vrt, opazila, da so nam zvečer med obiskom vse stvari razen kavča in televizije zmetali ven na verando. Kavč in televizijo pa so pustili, da je nekdo ponoči lahko ostal v stanovanju in ga 'čuval'. Tudi v nedeljo še ni bilo nikogar, v ponedeljek pa sva s hčerko Majdo odšli k odvetniku. Ta je poklical v Celje, kjer naj bi bila licitacija in zvedel, da hiša še ni bila nikomur prodana. Sveto-
val nama je, da se vseliva nazaj in to sva, ko sva prišli domov, tudi storili. V ponedeljek pa je moški, ki je čuval stanovanje, prišel okoli devete ure, vendar smo zamenjali ključavnico in je ostal pred vrati.
Nato se je vrnil ob enajstih, malo poropotal in spet odšel. Tretjič je prišel okoli druge ure zjutraj, tokrat z Vollmeierjem, njegovim bratom, nekim moškim in tudi policaj je bil poleg. V božjem imenu sem odprla vrata. V kuhinji je Vollmeier policaju kazal neke papirje, ki pa jih midve nisva videle. Policaj je spet rekel, kakor že policaji pred njim, naj ostane tako, kot je, da bo stvar prevzelo in uredilo sodišče. Vendar sva bile tokrat midve v stanovanju. Vollmeier pa je skočil in z nogo razbil šipo na oknu. Policaj je pogledal, nato pa mi je rekel: 'Gospa,se boste že morali prilagoditi, če je on lastnik.’
Vollmeier se je nato zagnal še v sobo, kjer smo spali in z nogo razbil okno tudi tam, nato pa začel skozi okno metati perilo, ki sva ga imele zloženega na kavču. Majda je medtem tekla po drugo policijo. Rotila sem, gospod ne delajte nam tega, on pa se je zadrl: 'Boste šli dol!’
'To pa ne!’
V predsobi je začel Vollmeier groziti.
'Ja, gospa, kri bo tekla!’
'Pa vaša dva sinova bosta tudi nasrkala,’ je grozil drugi.
Odšli so, vendar so se nekje na poti srečali z intervencijo, ki jo je poklicala Majda in so prišli vsi skupaj nazaj. Spet so mi vzeli podatke, predno pa so odšli, mi je policaj še zabrusil: 'Gospa, drugič nas pa za take pizdarije ne kličite več!’
Mir je bil mogoče dan ali dva, nato pa so spet prišli. Maks in še trije. Maks je ukazal:	začni! Moški, ki
je bil z njimi, je snel vhodna vrata in jih vrgel na vrt. Razmetali so elemente, a ker smo poklicali policijo,
so na hitro odšlL Moški je šel še dol, vrgel ven varovalke in so se odpeljali.
Ravno takrat je prišla policija, vsi so namesto na glavno cesto zapeljali v hrib z veliko hitrostjo. Ko so vsi skupaj, policaji in Vollmei-erjevi, prišli po cesti nazaj, sem pred hišo vprašala policaja, če so jih lovili, on pa je odvrnil: 'Neje avto smo obrnili.’
Spet je bil dva dni mir. Prišli so okoli petih. Bila sem sama, sedela sem v kuhinji. Naenkrat je počilo in vrata so se razletela. Prišel je Maks, z njim še eden, eden pa je čakal v velikem črnem avtu. Maks je rekel:	'Se-
daj mi je pa dovolj.’ Začeli so snemati okna in vrata in vse skupaj so naložili v avto. Hčera, ki se je ravno vračala iz službe, jih je videla in poklicala policijo, čeprav policajem nismo več zaupali, saj so se vedno postavili na njihovo stran.
Maks in druščina so se odpeljali, vendar so prišli s policaji nazaj. Ampak z drugim avtom! Adijo okna in vrata. Maksov brat mi je rekel, vseeno kaj daste gor, pobrati se da vse! Maks je šel s policajem v avto, kjer mu
je dvajset minut kazal neke papirje, jaz pa sem medtem vprašala drugega policaja za ime in priimek. Rekel je: 'Policija Rotovž, to bo za vas dovolj!’
Nismo več zaupali nikomur in tudi pomagati ni mogel nihče, zato je hčera Zdenka, ki je zapo-
slena na policiji, svetovala, naj se obrnemo na nekega inšpektorja. Ta je resnično poslal tri policaje in ti so bili prvi, ki so me bili pripravljeni poslušati. Naredili so zapisnik in vso zadevo posredovali sodišču.
Maks je prišel še enkrat, pogovarjali smo se na dvorišču, z menoj pa je bil tudi moj sin Vlado. Maks je nastopil zelo arogantno in vprašal mojega sina: 'Ali veš ti, kdo sem jaz? Jaz sem Vollmeier!
'Jaz pa sem Rajh!’ je odvrnil moj sin.
'Kaj se misliš seliti dol?’ je vprašal Maksov pribočnik.
'Žmeni se z mamo,’ je odvrnil sin. ’ Ali bi rad, da ti bombo noter vržem, pa boš rad šel ven,’ je dodal drugi.
Vlado ga je vprašal ali grozi, oni pa se je zasmejal, da se le heca in da je mislil na dimno bombo.
Nato so se stvari več ali manj urejevale na sodišču in še danes ni prišlo do dokončne sodbe.
Četrtek, marec 93, materinski dan
Maksa in njegovih že kako leto in pol ni bilo okoli.
Do pol petih sem bila doma, sama, nato pa me je sin za materinski dan povabil na kavo v bližnji bife. Igrali smo pikado, nato pa sem jaz odšla domov. Prinesla sem drva iz drvarnice, zakurila in si pripravila večerjo. Ob pol osmih sta prišla sin in njegova punca. Gledali smo dnevnik, nato pa sta šla še malo ven. Sedela sem v kuhinji, ko se je začel film. Pes je začel lajati in ker ni in ni nehal, sem postala pozorna. V tem pa je počilo, prijela sem se za glavo, saj sem mislila, da je potres. Nato je zasmrdelo, ustrašila sem se, da je požar, nadela sem si copate in stekla ven, proti žagi. Tam sem telefonirala na policijo. Bila je bomba! Razstrelili so mi dom."
LucaS
NI RES...
-	da so grožnje z zaporo ceste demokratične oblike, kakršnega mnenja je tudi jeseniški župan dr. Božidar Buder. Mar-tuljčani mislijo drugače.
-	da se Sko(jeločani bojijo, da bodo ostali zunaj. Zadrge čase vendarle mirneje spyo, saj se jim obeta vnovično odprtje - mestnega pokopališča.
-	da Lojze Peterle in Marko Bizjak zastopa samo slovenske barve. Res pa je, da se ne ve, če je Peterle v dresu koroške posojilnice dal gol kot posojilodajalec ali posojilojemalec.
-	da bomo kmalu imeli zgrajene potrebne avtoceste - tako imenovani slovenski cestni križ. Če bodo prevladali ekologi, kot je dr. Leo Šešerko, ki nasprotujejo pobiranju cestnine, novih cest še dolgo ne bo.
-	da Slovenci nimamo komunistične stranke
-	poleg stotih ostalih smo dobili tudi to -Stranko komunistov Slovenije. No ja, samo to smo še potrebovali, saj brez komunistov pa res ne gre!
-	da so prometni prekrški pri nas poceni. Podražili so se kar za trikrat. Kaj se če, policaji zmanjkuje denarja za plače.
-	da se stvari ne spreminjajo - vsaj na carini se! Tako bomo lahko v kratkem brez carine uvozili blaga za 200 dolarjev ali 328 mark. Ubogi domači trgovci - čaka jih bankrot.
-	da radia Ce\je ni slišati drugje kot v Celju, pa še tam bo|j slabo. Pričel je oda-jati na novi frekvenci, kar naj bi pomenilo, da ga bodo lahko slišali na širšem celjskem območju. Lahko že lahko, vprašanje pa je, če ga bodo tudi hoteli poslušati.
-	da tovarne samo zapiramo. V Petrovčah v Savinjski dolini so eno celo odprli - v njej bodo izdelovali montažne hiše predvsem za nemško tržišče. Slovenci jih tako ne potrebujemo, saj gradimo le še barake.

slovenj gradeč
UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO
Lepotica na sliki je seveda PATSV KENSIT in kdor tega ne ve, ga je lahko sram. Patsy je že visoko žareča zvezdica in igrala je v precej slavnih filmih. Dva od takih sta prav gotovo Lethal VVeapon 2 (Smrtonosno orožje 2), in to z vedno enako divjim Melom Gibsonom, drugi je bil Time Bomb (Tempirana bomba). Svoje sposobnosti je pokazala tudi v kriminalkah in lahkotni komediji Does That mean We are Merried now? (Ali to zdaj pomeni, da sva poročena?)
TVPROGRUI
NOV/SSOBA
■
TA TEDEN NA TV
ČETRTEK, 1. APRILA
Četrtek, 1. 4. 1993 Slovenija 1
ZGODBA OČETA CLEMENTSA, a-meriški barvni film, 1988, režija Ed She-rin, scenarij Athur Heinemann, Ted Tally, fotografija Jack A. VVhitmann, glasba Mark Snow, igrajo Louis Gos-sett, Jr. Malcolm Jamal Warner, Ron Mclarty, Leon Robinson, Rosetta Le-noire, Glenn Plummer
Ameriške ulice so polne otrok in mladostnikov brez doma. Za mnoge so socialni domovi edina možnost, pa četudi niso najboljša rešitev. Pred leti je črnski duhovnik v svoji sredini poskušal ljudi pripraviti do tega, da bi se odločali za posvojitve, saj je število temnopoltih otrok, ki so potrebni pomoči, celo večje od njih belih vrstnikov.
Filmsko zgodbo so navdihnili resnični dogodki. V enem od ameriških mest je deloval duhovnik, ki so ga človeške tegobe še posebej prizadevale in ki se ni hotel sprijazniti z veljavnimi načeli, ker je bil v dno duše prepričan, da ima prav. Najbolj ga je mučilo vprašanje črnskih otrok in mladoletnikov, ki niso poznali pravega družinskega življenja in so bili prepuščeni samim sebi. Vernike v svoji fari je v ognjevitih pridigah poskušal prepričati, da bi svojo vero in svoj čut do sočloveka dokazali s pravimi dejanji in zato jih je pozival, naj se odločajo za posvojitve otrok. Ker pa je naletel na gluha ušesa, se je odločil, da bo s svojim vzgledom dokazal, daje to mogoče edino prav.
Vendar je naletel na hud odpor cer-. kvenih oblastnikov in kardinal mu je celo zagrozil, da mu bo vzel faro. Po njegovem duhovnik ne more postati oče, tudi s posvojitvijo ne. Šele priznanje, ki ga je dobil duhovnik naravnost iz Vatikana, mu je pomagalo, daje lahko vzel k sebi domov odraščajočega črnskega dečka in mu podaril prijeten in razumevajoč dom.
Kljub temu na začetku ni šlo brez trenj in šele dogodek, v katerem je fantov prijatelj zgubil življenje, ju je do konca zbližal. Film Zgodba očeta Cle-mentsa neposredno poziva ljudi, naj odprejo svoja srca ljudem v stiskah in ob koncu navaja, da je primer duhovnika iz Illinoisa pomagal, da je mnogo otrok našlo novi dom in da se je gibanje za posvojitve, ki ga je sprožil, in ki se je sprva zdelo povsem brezuspešno, razširilo na 31 ameriških držav.
Slovenija 2
ROSE ZMAGUJE, avstralska barvna nadaljevanka, 1990, 4 deli, scenarij in režija John Dixon, igrajo Paul Williams, Telly Savalas, Tsurutaro, Kris Mcquade
Avstralska mini serija Rose zmaguje je nastala po resnični življenjski zgodbi enega največjih in najbolj slavnih avstralskih športnikov, boksarja Lionela Rosea. Kot deček je s svojimi vrstniki zamaknjen poslušal pripovedi očetov in dedov: tako kot generacije pred njimi so tudi oni pripovedovali o junakih, le da so to včasih bili lovci in bojevniki, v času Lionelovega otroštva pa boksarji. Starejši so znova obnavljali velike dvoboje, zmagovite napade in udarca; o zmagovalcih so pripovedovali z občudovanjem in spoštovanjem, bili so namreč njihovi rojaki, Aborigini.
Nadaljevanka spremlja Rosea od njegovih otroških dni, ki jih je preživel v getu, do let v Melbumu, kjer ga je trener Jac Rennie sprejel kot člana svoje družine. Nadaljevanka Rose zmaguje tako pripoveduje o vzponu mladega boksarja, kije v življenju zmagoval s širokim nasmehom, v ringu pa s hitrostjo, vztrajnostjo in močjo. Ko je 1968. leta osvojil naslov svetovnega prvaka v bantamski kategoriji, je osvojil srca svojih rojakov, in ne samo njih. Toda kariera Lionela Rosea ne pozna samo vzponov, ampak tudi padce.
Slovenija 1
10.45	Zgodbe iz školjke
11.30	Tedenski izbor, film tedna, evropska kinematografija: Kajev rojstni dan, danski film
13.00	Poročila
14.00	Filmsko popoldne, V športnem duhu, ameriška nanizanka, Občutek za smrt, ponovitev angleške nadaljevanke, Zgodba očeta Clementsa, ameriški film
16.50	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik, Slovenska kronika
17.15	Otroški program, živ žav
18.00	Regionalni studio Maribor
18.50	Pari, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče
20.40	Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka
21.30	Tednik
22.15	Dnevnik, vreme
22.43 Poslovna borza
Slovenija 2
10.15	Tedenski izbor, Turizem, Sanjska
potovanja:	Mexico City, nemška
dokumentarna serija, Športna sreda
13.00	Poročila
16.25	Oči kritike, ponovitev
17.25	Svet poroča, ponovitev
18.45	Že veste
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Umetniški večer, sodobna ameriška literatura: Athur Miller in vsi moji sinovi, film
22.35	SOVA, On in ona, ameriška nanizanka, Rose zmaguje, avstralska nadaljevanka
KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Zadnja cesta, kitajski barvni film
14.30	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
16.00	„Oresedici“, TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, tečaj italijanskega jezika, Sprehod po moderni umetnosti, dokumentarna serija
17.00	„Bersaglio“, ponovitev
17.40	Arhitektovi nasveti, ponovitev
18.00	Primorski Forum
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	„Meridiani“, aktualna tema
21.20	Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija
21.45	Vsedanes, dnevnik
21.55	Juke box, glasbena oddaja v živo
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Recite mi, kaj naj delam 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 „Echoes“
15.45	The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila
18.05	Znanost in mi 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter 20.50 Hrvaški televizijski festival, Večer „Luči na odru" 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
17.35	TV koledar 17.45 „Time Stalkers**, ameriški film 19.30 Dnevnik 20.05 „Bruklinski most", humoristična serija
20.35	„Echoes“, serijski film 21.35 „Lepotice, ki plešejo", dokumentarni film
22.05	Pepsi dj mag 23.05 Horoskop
NEDELJA, 4. APRILA	PONEDELJEK, 5. APRILA
Slovenija 1
8.35	Otroški program, Živ žav, ponovitev, Mala in velika luna, Huckle-berry Finn in prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka, Moja knjiga o džungli, ponovitev nemške poljudnoznanstvene serije
11.00	Mednarodni mladinski pevski festival zlata
11.30	Obzorje duha
12.00	Begunci tu, z nami
12.30	Domači ansambli
13.00	Poročila
13.05	Eurosong 93
14.40	Filmsko popoldne, Alo, alo, angleška nanizanka, Rose zmaguje, avstralska nadaljevanka, Veliko pričakovanje, angleška nadaljevanka
16.50	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Les Grandes Vacances, francoski film
19.17 Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Zrcalo tedna
20.25	Nedeljskih 60
21.30	Galahad z Everesta, angleška dokumentarna serija
22.10	Dnevnik, vreme
22.35	Športni pregled
Slovenija 2
9.20	Tedenski izbor, Poglej in zadeni, Na dnu, brazilska nadaljevanka, Mostovi
11.40	Kali Tropp Och Grodan Boli, švedski film
13.00	Poročila
13.05	Športna nedelja
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Simone Boccanegra, opera
22.15	SOVA, Hal Roach predstavlja, ameriška burleska, Rose zmaguje, avstralska nadaljevanka, Hiša iz kart, finska nadaljevanka
KOPER
13.00	Horoskop
13.10	Mannix, ameriška nanizanka
14.00	Rebus, italijanska kriminalka
15.45	Čarobna svetilka, otroški program,
Pustite jih živeti, dokumentarna serija, Fantazoo, japonska risana serija, Heidi, avstrijsko nemška otroška nadaljevanka, Fantazoo, japonska risana nanizanka
17.15	Stanje stvari, ponovitev
18.15	Istrska paberkovanja
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.35	Žrebanje Loto
20.40	Harry in VValter gresta v New York, ameriška komedija
22.25	Vsedanes, dnevnik
22.35	Svinčeni rafal, italijanski pustolovski film
HTV 1
8.30	Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huckleberry Finn in prijatelji 10.00 Poročila 10.05 Cvetna nedelja, prenos maše iz cerkve svete Eu-femije v Rovinju 11.30 Županija, sladka in medena, oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risanka
13.55	Oskar med detektivi 15.00 Opera Box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.05 „Marriage on the Rocks", a-meriški film 18.50 Zajčkove zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 Mamica, otrok moj, norveška drama 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
16.10	TV koledar 16.20 Nedeljsko športno popoldne 19.30 Dnevnik 19.55 Šport
20.05	„AfFaire to Remember", dokumentarna serija 21.00 Spet se bomo srečali, serijski film 22.00 Šport 22.20 Hrvaška nogometna liga 23.30 Jazz 00.00 Horoskop
Slovenija 1
10.35	Tedenski izbor, Ovčar Hobo, ameriška nanizanka, Forum, TV Mernik, Nedeljskih 60, Domači ansambli
13.00	Poročila
13.05	Blaznost, ponovitev angleške dokumentarne serije
14.25	Filmsko popoldne
16.50	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik, Slovenska kronika
17.15	Otroški program, Radovedni Taček, Pet prijateljev, angleška nanizanka
18.00	Regionalni studio Maribor
18.50	16 črk, TV igrica
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Sedma steza
20.30	Magija in moda
21.30	Dosje
22.15	Dnevnik, vreme
22.38 Šport
22.45	Gospodarska oddaja, Made in Slo-venia
23.15	Brane Rončel izza odra
Slovenija 2
10.15	Tedenski izbor, Znanje za znanje, učite se z nami, Mednarodni mladinski pevski festival zlata, Športni pregled 45 in posnetek športnih dogodkov
13.00	Poročila
16.00	Večerni gost, ponovitev
16.30	Utrip, ponovitev
16.45	Zrcalo tedna, ponovitev
17.00	Dober dan, Koroška
17.30	Obzorje duha, ponovitev
18.00	Alter
18.45	Univerzitetni razgledi
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Znanstvena oddaja
20.35	Znanost, 14. del
21.05	Ana Šapkalinska, Herakleja v drugo, drama MTV
22.35	SOVA, Najstrašnejši umor, angleška nanizanka, Hollywood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija
KOPER
13.00	Mannix, ameriška TV nanizanka
13.50	Harry in VValter gresta v New York, ameriška komedija
15.35	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
16.00	„Oresedici“, TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Heidi, avstrijsko nemška nadaljevanka, Pustite jih živeti, dokumentarna serija
17.00	Vohuna, ameriška nanizanka
18.00	Studio 2 šport
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Ponedeljkov športni pregled
21.45	Vsedanes, dnevnik
21.55	„Accordi“, oddaja
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli, Ekologija 11.45 Mala kinoteka, Deček in žoga, Kokoš odhaja v trgovino 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50	Srečali se bomo spet 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija, Minikins 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila
18.05	Vijolična cona škofa Montrealskega, dokumentarna serija 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.55 „Liebelei", avstrijsko francoski film 22.25 Dopolnitev 22.35 Dnevnik
HTV 2
17.00	TV koledar 17.50 Rapsodija v rumenem, francoski film 19.30 Dnevnik
20.05	Korak za korakom 20.35 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 „The Kennedys of Massachusetts", serijski film 22.30 Preživeti v divjini, dokumentarna serija 23.05 Vox 23.35 Horoskop
PETEK, 2. APRILA
SOBOTA, 3. APRILA
Slovenija 1
9.25	Tedenski izbor, Ovčar Hobo, ameriška nanizanka, Videošpon, Umetniški večer, Athur Miller in vsi moji sinovi, film
,13.00 Poročila
13.05	Poslovna borza, ponovitev
14.50	Filmsko popoldne, On in ona, ponovitev ameriške nanizanke, Rose zmaguje, avstralska nadaljevanka, Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka
17.00	Dnevnik, Slovenska kronika
17.15	Otroški program, Huckleberry Finn
in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka, Prvi uspehi: Galerijska zgodba, Oscar Junior, tuja nanizanka
18.00	Regionalni studio Koper
18.50	Pari, TV igrica
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Forum
20.30	Črni petek za gangsterje, ameriški film
22.20	Dnevnik, vreme
22.55	Večerni gost
Slovenija 2
11.10	Tedenski izbor, Že veste, Gospodarska oddaja, Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka
13.00	Poročila
16.50	Osmi dan, ponovitev
17.30	Mostovi
18.00	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.45	Znanje za znanje, učite se z nami
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Studio City
22.10	Glasbeni utrinek
22.35	S.OVA, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Rosa zmaguje, avstralska nadaljevanka, Jenatch, švicarski film
KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Juke box, glasbena oddaja v živo
16.00	„Oresedici“, TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija, Vohuna, ameriška nanizanka
17.20	„Meridiani“, aktualna tema
18.00	Studio 2, pogovor z gosti
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, Letni časi
21.40	Glasbeni utrinek, Romanca
21.45	Vsedanes, dnevnik
21.55	Globus
22.25	Jaguar, ameriški pustolovski film
23.20	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
HTV 2
16.10	TV koledar 16.20 „Diabolo menihe", francoski film 18.00 Turbo Limach Show 19.20 Glasba 19.30 Dnevnik 20.05 „As Time Goes By“, humoristična serija
20.35	Potovanja:	Zadnji vlak čez Ka-
nado 21.40 Cro pop rock 22.30 Nočna izmena: „Lovejoy“, serijski film, Družina Ad-dams, Magija, „The Haunting of Julia“, britansko kanadski film 3.00 Horoskop '
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele:	Otroštvo v
Agramu 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mi-kser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 „Echoes“ 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika 16.35 Malavizija, Velike avanture, 20000 milj pod morjem 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila
18.05	Klic duhov 18.10 Alpe, Donava, Jadran, slike iz srednje Evrope 18.40 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video - film 20.45 „Paper Mask", britanski film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
Slovenija 1
9.20	Tedenski izbor, Radovedni Taček, Darilo, Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka, Oscar Junior, tuja nanizanka, Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike, Črni petek za gangsterje, ameriški film
13.00	Poročila
13.05	Tednik, ponovitev
14.05	Filmsko popoldne, Popolna tujca, ponovitev ameriške nanizanke, Rose zmaguje, avstralska nadaljevanka, Ciklus filmov F. Capa: Tenečnice
16.50	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija
18.00	RPL
18.45	TV Mernik
19.12 Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Utrip
20.30	Eurosong 93
22.15	Dnevnik, vreme
22.45	Na dnu, brazilska nadaljevanka
23.40	Sobotna noč, videonoč
Slovenija 2
10.05	Tedenski izbor,	Jakec	in	čarobna
lučka, angleška	risana	serija,	Pet
prijateljev, angleška nanizanka, Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke, Zgodbe iz školjke
13.00	Poročila
13.05	Moški, ženska, ponovitev
14.25	Športna sobota
18.50	Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Blaznost, angleška dokumentarna serija
21.05	Slovenski magazin
21.30	Poglej in zadeni
22.35	SOVA, Alo, alo, angleška nanizanka, Rose zmaguje, avstralska nadaljevanka, Jimmy Reardon, film
KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Svinčeni rafal, italijanski pustolovski film
15.10	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
15.35	čarobna svetilka, otroški program, Tobyjeve dogodivščine, avstralski, film
16.55	Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, Letni časi
17.55	Glasbeni utrinek, Romanca
18.00	Globus
18.35	N. Y. P. D., serijski film
19.00	Vsedanes, TV dnevnik
19.25	Jutri je nedelja, verska oddaja
19.35	Mannix, ameriška nanizanka
20.30	Rebus, italijanska kriminalka
22.15	Vsedanes, TV dnevnik
22.25	Stanje stvari
23.25	Vohuna, ameriška nanizanka
00.15 Horoskop
HTV 1
8.00	TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko, ponovitev 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 „Parlanoica“ 11.30 Magija 12.00 Poročila 12.05 Preživeti v divjini 12.35 Družina Addams 13.05 Hrvaški' televizijski festival:	Večer „Luči odra" *
13.50	Pozdravi iz domovine 14.20 Glasba
14.25	Poročila 14.30 Multinacionalni magazin 15.15 Izseljena Hrvaška, Čile 16.00 Poročila 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo Limach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.05 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.00 TV tednik 20.30 Ljubljana: Predtekmovanje za „Eurosong 93", prenos 21.35 Rapsodija v rumenem, francoski film 23.00 Dnevnik 23.25 Slika na slil^o 00.10 Poročila v nemščini 00.15 Poročila 00.25 Sanje brez meja
HTV 2
16.10	TV koledar 16.20 Cro pop rock
17.00	Šport 19.30 Dnevnik 20.05 črno -belo v barvi, Feather o jazzu, Svet v sredini dvajsetega stoletja, V avtobusu, humoristična serija, Top lista, Film 00.00 Hit depo 02.30 Horoskop
TOREK, 6. APRILA
SREDA, 7. APRILA
Slovenija 1
9.35	Tedenski izbor, Ovčar Hobo, ameriška nanizanka, Alter, Slovenski magazin, Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serjja, Znanstvena oddaja, Znanost, 14. del
13.00	Poročila
13.05	Dosje, ponovitev
14.30	Filmsko popoldne
16.50	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik, Slovenska kronika
17.15	Otroški program, Tudi to je ameri-ka, Oscar Junior, tuja nanizanka
18.00	Regionalni studio Koper
18.50	16 črk, TV igrica
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Žarišče
20.50	Glasba, show in cirkus, Kraljevi variete
21.40	Lepotna plesalka, nemška dokumentarna oddaja
22.15	Dnevnik
22.43 Poslovna borza
22.55	Omizje
Slovenija 2
9.45	Tedenski izbor, Univerzitetni ra-gledi, Sedma steza, Ana Šapkalin-ska: Herakleja v drugo, drama makedonske TV, Magija -j- moda
13.00	Poročila
16.30	Sobotna noč, ponovitev, Videonoč
18.00	Gradovi na Slovenskem
18.45	Iz življenja za življenje, Da ne bo bolelo
19.30	Dnevnik
20.05	Z. Mahler:	Mozart, koprodukcij-
ska nadaljevanka
20.55	Osmi dan
21.45	Novosti založb
21.55	Svet poroča
22.30	SOVA. Jezus iz Nazareta
00.05 Video strani
Koper
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Pernata kača, ameriška kriminalka
15.00	Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
16.00	„Oresedici“, novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, tečaj italijanskega jezika, Pustite jih živeti, dokumentarna serija
17.00	Vohuna, ameriška nanizanka
18.00	Studio 2, magazin
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Dediščina, ameriška drama
22.00	Vsedanes, dnevnik
22.10	Severovzhod, TV magazin
23.10	Vohuna, ameriška nanizanka
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali in veliki svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mo-nofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 „The Kennedys' of Massachusetts" 15.45 The Big Blue,,
16.00	Poročila 16.05 Učimo Hrvaško
16.35	Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Unicef, Aiša in Daniela, izobraževalna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Churchill, dokumentarna serija 21.05 V prvem planu, kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko
23.45	Poročila v angleščini 23.50 Poročila
HTV 2
17.20	TV koledar 17.30 Film J. P. Bel-monda:	Hold Up 19.20 Loto 19.30
Dnevnik 20.05 Dragi John 20.35 Vi in vaš video 21.05 “The Kennedys of Massachusetts,,, serijski film 22.00 Umetniški večer, Akademija dramskih umetnosti 23.00 Zunaj toka 23.30 Horoskop
Slovenija 1
10.10	Tedenski izbor, Otroški program, Gradovi na Slovenskem, Mozart, koprodukcijska nadaljevanka, Novosti založb, Osmi dan
13.00	Poročila
13.15	Galahad z Everesta, ponovitev angleške dokumentarne serije
15.15	Filmsko popoldne
17.00	Poročila, Slovenska kronika
17.15	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
18.50	16 črk, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče
20.35	Filmi študentov AGRFTV
22.15	Dnevnik
22.45	Akcent
Slovenija 2
10.05	Tedenski izbor, Iž življenja za življenje, Da ne bo bolelo, Glasbeni večer: Nocoj o popevki, Lepotna plesalka, nemška dokumentarna oddaja, Glasba, show in cirkus, Kraljevi variete
13.00	Poročila
16.00	Omizje, ponovitev
18.00	Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke
18.45	Krakov
19.00	Sanjska potovanja, nemška dokumentarna serija
19.30	Dnevnik
20.05	Športna sreda
22.15	Glasbeni utrinek
22.35	SOVA, Jezus iz Nazareta
00.10 Video strani
Koper
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Pet vrat v pekel, ameriški vojni film
15.30	„Accordi“, oddaja
16.00	„Oresedici“, novice
16.05	Heidi, avstrijsko nemška otroška nadaljevanka
17.00	Severovzhod, magazin
18.00	Studio 2, mladi
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	„Bersaglio“, v studiu Tatiana Jura-
tovec
21.20	Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija
21,45	Vsedanes, dnevnik
21.55	Arhitektovi nasveti
22.15	Pernata kača, ameriška kriminalka
23.15	Vohuna, ameriška nanizanka
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Tom in Jerry kot smrkavca 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 “The Ken-nedys of Massachusetts,, 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško
16.35	Malavizija, Ali for One 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila
18.05	Moja knjiga o džungli 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Babteme, francoski film 22.05 Hrvaška knjiga 22.50 Dnevnik 23.15 Slika na sliko 00.00 Poročila v nemščini 00.05 Poročila
HTV 2
17.30	TV koledar 17.40 “Marriage on the Rocks,,, ameriški film 19.30 Dnevnik 20.05 Pravi igralci, humoristična serija 20.40 Skušnjave življenja, dokumentarna serija 21.35 “The Kennedys of Massachusetts,,, serijski film 22.30 Glasbeni večer, Z glasbo se dotakniti življenja 00.00 Horoskop
Ameriški zvezdniki in njihovi duševni pastirji
Slava in norost
Ameriški zvezdniki imajo svoje zvezde, ki jih častijo:	znane in odlično plačane psihia-
tre, pripada jim podoben položaj kot hišnim ljubljencem. Mnoge slavne osebnosti ne morejo več živeti brez duševnih inženirjev, imeti svojega psihoanalitika je tako vprašanje prestiža kot duhovnega zdravja.
Medtem ko je Evropejcem Se zmeraj neprijetno Javno govoriti o duSevni pomoči In podpori, pa Je v Hollywoodu povsem običajno razpravljati o sestankih s psihoterapevti, kot da gre za odločilne pogodbe s producenti in režiserji. Brez svetovanja duševnih skrbnikov ne rešujejo življenjsko pomembnih vprašanj in odločilnih korakov, psihoanalitik pa predstavlja tudi viSino družbenega statusa, kot da gre za posedovanje vile na Beverly Hillsu ali avtomobila najnovejSe znamke.
Jack Nicholson
„Tak5no dogajanje dobro priča o krizi medsebojnega komuniciranja," ugotavlja Peter Fisher, Sef psihiatrične klinike v Los Angelesu. Ljudje 50 pozabili, kako Izgleda odkrit pogovor s prijatelji, družino, s svojimi najdražiiml, kažejo večjo pripravljenost razkriti se nekemu spretnemu profesionalcu In mu plačati goro denarja, da bi mu izpovedali polno vrečo svojih osebnih problemov.
Jack Nicholson, skoraj enako znan kot voditelj hol-lywoodskih čudakov In kot umetnik, ki se je proslavil z vlogami inteligentnih čudakov („Let nad kukavičjim gnezdom", »Čarovnice Iz Eastvvicka"),. obožuje dunajskega psihoanalitika VVilhelma Reicha, duhovnega očeta seksualne revolucije iz burnih Šestdesetih let. Po Reichov! teoriji mora človek izprazniti seksualno energijo, kar je Nicholsonu Se posebno vSeč: »Seks ni
najvažnejši, a seksualna vzdržnost uničuje sploSno zdravje. Moje življenje so popolnoma spremenili sestanki s svetovalcem."
Vsi zvezdniki pa ne ležejo na kavč samo zaradi neizpolnjenih seksualnih apetitov. Robin Wil-liams je pričel s psihoterapijo Sele po zakonski polomiji:	»Sestanki s psihoterapevtom so mi pome-
nili ogromno, iz dneva v dan sem postajal mirnejši."
Tudi Glenn Glose je naSla izhod v terapiji, saj je leta in leta venela v razmerju, ki ga nikakor ni znala prekiniti, uspelo pa ji je s pomočjo vsemogočnega psihoanalitika.
Tisti, ki sedijo ob kavču in poslušajo neskončne izpovedi o težavah, o katerih navadni smrtniki niti ne sanjajo, se zelo dobro zavedajo, kdo so njihove najboljše stranke. Psihiater Johannes Mull-ner pojasnjuje:	»Mnogi igralci si sčasoma ustva-
rijo o sebi povsem napačne predstave, v katerih mislijo, da morajo biti na odru Štiriindvajset ur in izgubijo občutek notranjih lastnih vrednot, kar sproža problem za problernom."
Tovrsten primer »umetniške narave", ki eksibi-cionistično stresa pred vsemi najintimnejše težave, vsekakor predstavlja igralec in režiser Woody Al-len, ki ga je njegova družica Mia Farrovv pred kratkim obtožila incesta s pastorko. »Nevrozo predstavlja kot način življenja, promoviral Jo je v umetnost, kar prinaša mnenje, da je nekdo toliko bolj sodoben, bolj ko Je nor," pravi profesor Mullner.
Na primer Goldie Hawn, navidezno razigrana in odprtega obnašanja, se spopada z velikimi duševnimi krizami. Navadno dekle je postalo zvezdnica, kar ji je zamajalo tla pod nogami in Sele ob strokovni pomoči ji Je uspelo dojeti, da je lahko istočasno slavna In normalna.
Kathleen Turner je imela pred slavo več ali manj vse, kot hči visokega diplomata je veliko potovala po svetu, obiskovala najboljše Sole, vedno izzivala vzdihe občudovanja pri moSkih, vendar se je Sele v zvezdniškem obdobju začela počutiti negotovo. »Naenkrat sta se pojavili dve Kathleen, zvezda, ki je potrebovala dnevna laskanja tako kot dihanje in prava Kathleen, ki je morala ostati v senci." Igralka je prepričana, da so jo reSile psihoterapije, vprašanje pa je, kako uspeSno. Plavolasa zapeljivka je doživljala krize in se je tudi nekontrolirano zredila v odmorih med posameznimi filmi, je torej prava Kathleen vendarle simpatična debeluSka, ki jo bolj kot zapeljevanje moSkih zanima hrana?
Nekateri so že preden so se uveljavili, iskali pomoč pri psihiatrih. Eden zmed njih je Dustin Hoffman, ki verjame, da mu je psihoanalitik največ pomagal pri tem, da seje znaSel v »groznem Hollywoodu", iz česar lahko sklepamo, da je duSevni zdravnik enako pomemben kot režiser ali producent, če ne bi bili igralci hipersenzibilni, ne bi bili igralci, trdijo psihiatri, njihova naloga pa je le, da Jih opozorijo, ko se prižge rdeča lučka. Morda je Barbara Steis-sand najbližje resnici, ko pravi naslednje: »Zdravljenje v eni izmed večjih skupin mi Je pomagalo razumeti le eno - da so vsi nori. Ob tem pa se moramo naučiti, da si tudi norost zasluži spoštovanje."
Robin VVilliams
Erotična
ikona
Jih ima ali ne? Vprašanje, ali nosi glavna junakinja spodnje perilo, so si zastavljali že policaji v »Basic Instictu *, sicer pa štiriintridesetletna Sharon Stone tudi v zasebnem življenju uživa v izzivanju javnosti. Erotična ikona, kot ji pravijo, je oh prihodu v Italijo izstopila iz zasebnega letala z razgaljenimi bedri in že ob prvem vtisu prepričala italijanske proizvajalce iz »Pirellija*, ki so znani po erotičnih koledarjih za voznike kamionov, da so pravilno izbrali. Pripravljeni so ji plačati več kot tri milijarde lir za reklamo, v kateri naj bi nastopila. Trdijo, da ne nameravajo izzivati kontraverznih reakcij, kot je to pred nedavnim uspelo Lucianu Bennetonu, pač pa je njihov namen pridobiti nove moške kupce.
Sharon Stone pa še naprej dokazuje, daje lepota povezana z možgani: njen IQ je 158. Igralka zavrača označbo nove ameriške seks bombe in holly vvoodski prestol nove Merilyn Monroe, saj pravi, da ima za to - preskromno oprsje.
Občutljivi
pretepač
„Sem eden najsenzibilnejših ljudi na suetu," je pred kratkim izjavil Jean Claud Van Damine, ameriški zvezdnik belgijskega porekla, a sodišče v Fapettevillu v Severni Karolini mu zaradi tega ni pogledalo skozi prste. Obsodili so ga na denarno kazen v višini petsto tisoč dolarjev odškodnine, ki jo mora plačati kaskaderju Jacksonu Pincknegu, ker mu je na snemanju Jilma „Cgborg“ izbil levo oko. Po dveh dneh zasedanja je porota odločila, da se je igralec obnašal skrajno neodgovorno in na-silniško, ko je po kaskaderju udarjal s polno močjo, kljub opozorilom režiserja. Pickneg je zaradi izgube očesa moral zapustiti ameriško vojsko, s filmom se je ukvarjal samo občasno, in je po nesreči večino časa nezaposlen. V sojenju, ki je trajalo devet dni, so Van Damma obtožili kot nasilnika in pretepača. Medtem ko je Van Damme zavračal kakršnokoli odgovornost, je nesrečni Pic-kneg izjavil: „Ni denarja, ki bi mi nadomestil izgubljeno oko.“
Se bo Katrin Krabbe vrnila
Dvojna merila za uživalce dopinga
Usoda Katrin Krabbe kot nosilke vsega »Športnega zla“, so njene dolge noge, hladna lepota in vzhodnonemško poreklo, katerega ni popljuvala za razliko od mnogih drugih. Morda jo prav zato želijo za vsako ceno za stalno odstraniti iz atletike.
Ben Johnson Je odSel za vedno, Katrin Krabbe 5e ima možnosti za vrnitev, vendar pa si mnogi prizadevajo, da bi se tudi ona za vedno poslovila in odSla po poti Bena Johnsona.
Oba dva sta, oCitno ne sluCajno, poosebljanje Široke in globoke realizacije načina življenja s pomočjo dopinga. Johnson Je to postal zato, ker se je v osemdesetih letih uspel zoper-
gova trideseta leta, so se njegovi rezultati slabSali, zato se je tudi Startnina znižala na 5000 dolarjev. Ko Je doumel neizogibnost konca, seje odločil za hrupno slovo zavedajoč se, da mu ne morejo nic veC - vseeno je, kako konCuje kariero, ki se tako ali tako izteka.
Preganjana Krabbe
Primer Krabbe je dosti bolj zapleten. Lovili so jo bolj kot katerega-
Katrin Krabbe
staviti medijski vladavini Carla Levvisa in se prebiti na prve strani Časnikov.
Nov začetek in dokončen konec
Ben se ne poslavlja naključno. Neizobražen Črnec, ki se je uspel prebiti iz revSCine do luksuznega življenja zvezde, se je po dveh letih diskvalifikacije reSeval z imidžem povratnika. Prva leta po diskvalifikaciji seje Se prodajal tudi po 30.000 dolarjev za nastop, vendar pa, ker so bila to že nje-
koli atleta do sedaj in to njena lastna nemSka atletska zveza. Kontrolirali so jo kar 22-krat v sezoni. Nato je prišlo do afere s podtaknjenim urinom pa kazen in preklic kazni zaradi pravnih nedoslednosti in nato past, zaradi katere se je odpovedala olimpijadi v Barceloni. Dokazali so ji chlen-buterol.
Vendar, kaj je chlenbuterol? Mednarodni olimpijski odbor (MOO) In mednarodna atletska zveza (IAAF) ga nista imela na svojem seznamu anabo-likov, torej tistih poživil, katerih upo-
raba se kaznuje z dvema oziroma Štirimi leti nenastopanja, paC pa kot stimulans in mnogi, ki so ga uporabljali, med njimi sta bila tudi madžarski in britanski dvigovalec uteži in ameriška metalka krogle Bonnie Dausse, so bili kaznovani samo s Šestimi meseci nenastopanja, nekateri drugi pa celo po-miloSCeni. Britanski strokovnjak za doping dr. Beckett trdi, da chlenbuterol ni steroid, nemSki - veliki Katri-nin sovražnik dr. Donike, da je. Strokovnjaki se sicer strinjajo, da po strukturi to ni anabolik, vendar pa nekateri trdijo, daje njegovo delovanje ana-boliCno.
Čudno upoštevanje pravil
ReSitev tega vprašanja pomeni, ali bo Katrin Krabbe diskvalificirana za obdobje Štirih let ali ne. To obdobje je za Športnika, posebej Sprinterko -večnost. In tako hladna lepotica Katrin že leto dni upa in Čaka. Nemci so ustanovili tri neodvisne komisije strokovnjakov, ki morajo razjasniti predhodno vprašanje - je chlenbuterol anabolik ali ne. Pri tem niso upoštevali dejstva, da sploh ni bil na službenem seznamu steroidov takrat, ko so ga naSli pri njej. Sedaj so tri komisije sporočile Javnosti svoja neodvisna mnenja: 2 proti 1, da chlenbuterol ni steroid. Krabbe se je razveselila, vendar samo za en dan.
Če hočejo nekoga odstraniti, je za to vedno naCin. Nekdo v nemSki atletski zvezi se Je spomnil Člena o nešportnem obnašanju In sedaj menijo, da Je jemanje nedovoljenih sredstev „ne5portno obnašanje" in da je za to možna tudi dosmrtna diskvalifikacija.
Samo ugibanja?
V tej vroCi temi, ki so jo nemSki mediji v konkurenčni tekmi sami vsilili vsem in vsakomur in to pod avreolo popolnega postenja, ki obstaja samo v teoriji, se pozablja na realnost. Ravno v teh dneh je v starosti 62 let za rakom prebavnih organov umrl Karl Mai, napadalec slavne Herbergerjeve nogometne reprezentance, ki je 1954. na Svetovnem prvenstvu v Bernu po porazu
z madžarskim „dream teamom" v finalu Čudežno zmagala. NihCe ni nikoli razumel, kako so lahko zmagali z 2:0. Malo je znano dejstvo, da je po tej tekmi celotno nemSko moštvo dobilo zlatenico, Čeprav niso bili v Afriki, ampak v vzorno Cisti Švici. Mai-jeva smrt sovpada s smrtjo Angleža Bo-bbya Moorea, ki Je umrl za isto vrsto raka (to je bilo obdobje nekontrolirane in povsem nestrokovne uporabe raznih poživil, kar se sedaj za marsikaterega takratnega Športnika konCuje s smrtjo).
To so sicer predpostavke. Smrt za-hodnonemSke Športnice (tekmovala je v sedmeroboju) Birgit Dressler 1987 pa je brez dvoma povezana z dopingom. A prav nihCe ni odgovarjal zaradi smrti tega dekleta. Po zahodnonemSkem „Der Spieglu" sta dva zahodnonemSka bilderja umrla za posledicami jemanja anabolikov. Med žrtvami dopinga Spiegel navaja tudi madžarskega metalca diska Janosa Faraga, ki je umrl v 38-tem letu, islandskega dvigo-valca uteži Palla sigmarssona (32), belgijskega dvigovalca uteži Sergeja Re-dinga (34), latvijskega veslalca Gin-tasa Gidritiisa (26), ameriškega nogometaša Lyle Alzarda (42) in kanadskega hokejista Johna KodriCa (27).
Vsa ta odkritja so priSla na dan ob smrti vzhodnonemškega metalca kladiva Detlefa Gerstenberga, ki je umrl zaradi raka prebavnih organov. Njegov oCe je pojasnil, da je za njegovo smrt kriv doping. Pri tem je zanimivo, da so prav vzhodni Nemci, drugaCe najbolj obtoževani za uporabo dopinga, prvi opazili nevarnosti in opozorili nanje. Tako so ugotovili smrtno-nosne spremembe srCne miSiCe in jeter, pri 65 odstotkih uporabnikov anabolikov so odkrili tudi povečanje tonusa skeletne muskulature, kar je povzročilo smrt omenjene Birgit Dressel.
Ben Johnson in Katrin Krabbe sta oCitno medijsko zelo zanimiva objekta, vendar pa je doping veliko resnejSi problem. Zato bi bilo dobro, da se manj pozornosti posveti posameznikom in se prične z veliko težjim delom - preprečevanja dopinga, ki ima iste socialne izvore kot tudi mamila.
Direktor BBC vpleten v davčni škandal
Šarm obleke
Mnoge dvomljive davčne olajšave Johna Birta morda niti ne bi bile tako strašne, če ne bi bil na čelu ugledne hiše, ki že dolga leta neguje „etiko BBC“ in se zato še posebej boji takšnih škandalov.
»Opravičujemo se našim italijanskim bralcem, vendar pa so v Britaniji tudi takšne stvari škandalozne," piše' Economist, ko poroča o škandalču imenovanem „ar-manigate". Italijanom, ki jih te dni razburja množična podkupljivost njihovih politikov, lahko Britanci pari-rajo samo z afero, v kateri si je glavni direktor BBC priskrbel mnoge dvomljive davčne olajšave - med ostalim tudi za nakup Armani-jevih oblek. Vendar je v državi, kjer se še spoštujeta red in zakon, tudi to dovolj za izbruh povsem solidnega škandala.
Plaz se je sprožil pred nekaj tedni, ko je londonski tisk odkril, da glavni direktor BBC ni plačan kot uslužbenec te glavne radiotelevizijske hiše, pač pa kot
zunanji svetovalec. Njegovo visoko letno plačo 140.000 funtov (340.000 DEM) so nakazovali na fiktivno Bir-tovo podjetje. No, to pa še ni vse - Birt nato ni plačal davka na vso to vsoto, pač pa je najprej odbil različne obstoječe in neobstoječe stroške. Tako je plačal svojo ženo kot direktorico svojega podjetja, za opravljanje dela tajnice pa je dobila še dodatno plačo. Ker pa je to podjetje obstajalo samo na papirju, Birtu pa je v BBC-ju stregla cela četa tajnic, posebnih pomočnikov in ostalih, se njegova žena kot direktorica in tajnica ni posebno pretegnila na svojem neobstoječem delovnem mestu.
V davčnem formularju glavnega direktorja BBC so
navedeni tudi drugi stroški - od potovanj in obiskov gledališča do razvpite postavke 3666 funtov (9000 dem), kolikor je v davčnem letu 91 plačal za svojo garderobo. Njegova naklonjenost Armanijevim oblekam ni navdušila treznih Britancev. Manj hrupa bi bilo, če bi se Birt oblačil v kakšni veleblagovnici.
Naslednjo tezo je sicer nemogoče dokazati, vendar pa afera gotovo ne bi povzročila takšnega hrupa, če bi bil Birt bolj priljubljen med svojimi podrejenimi. Kot direktor BBC že pet let dela na reorganizaciji britanske nacionalne radio televizijske hiše, kar mu gotovo ni povečalo popularnosti.
Zagovarjajoč tezo, da je naloga BBC pojasnjevanje, je zahteval od svojih avtorjev, da v informativnem programu pričnejo od zaključenega koncepta. Pri
tem se je slabo godilo dejstvom, ki se niso vklapljala v naprej skrojeni kalup. Še več slabe volje so povzročile njegove reforme, s katerimi je poizkušal zmanjšati število nameščencev BBC-ja, odpreti vrata neodvisnim producentom in pripraviti hišo za prihodnost oziroma za hudo konkurenčno borbo z rastočo satelitsko in kabelsko televizijsko mrežo.
V drugi polovici osemdesetih let je BBC s svojimi kritičnimi programi stopil na žulj konzervativni
vladi, ki mu je nameravala skrajšati krila - upora-bljujoč tržišče in konkurenco kot orožje. Mnogi trdijo, da je s svojimi reformami Birt samo prehitel še bolj drastične mere, ki jih je nameravala prevzeti vlada. No, seveda zato ni postal priljubljen med novinarji in ostalim osebjem. Zato so delavci BBC-ja, ko je izbruhnil davčni škandal, rade volje prilili goriva na ogenj in povedali novinarjem celo vrsto včasih že kar neverjetnih zgodb o svojem generalnem direktorju - kot na primer tisto, da ima njegova žena Jane poleg postelje škatlico, v katero shranjuje njegove odrezane nožne nohte.
Birt se je že pokesal svojih davčnih utaj in oznanil svetu, da bo zapustil svoj svobodnjaški status in postal redni nameščenec BBC. To pa je bilo že prepozno, saj sedaj nekateri že zahte-
vajo njegovo glavo. Vodilni britanski časniki vse glasneje zahtevajo tudi ostavko glavnega guvernerja BBC Mar-madukea Husseya, ki je poznal vso zadevo z Birtovo plačo in jo odobril. Guvernerji BBC (neka vrsta upravnega odbora) so medtem na burnem in dolgem sestanku podprli tako Bi-tra kot Husseya. No, razgretih strasti jim s tem ni uspelo pomiriti.
Ironija usode je, da v primeru, če bi Birt delal na britanski Neodvisni televiziji, nikogar ne bi motil njegov davčno ugodnejši status svobodnjaka. Vendar pa se je njegov angažma znašel v nasprotju s tako imenovanim »etosom BBC". Z drugimi besedami, hiša, ki ima sebe za mednarodni izvor novic, informacij, kulture in zabave, institucija, ki se ji verjame, sebi ne bi smela dovoliti opisane afere.
PETROL
z vami na poti
MUZIKA JE BIZNIS
V tej rubriki precej pogosto omenjamo neodvisno glasbeno produkcijo, še posebej domačo, kakor tudi težave, ki se pri njenem funkcioniranju pojavljajo. Tudi tokrat se lahko posvetimo tej temi, le da imamo v tem primeru na voljo povsem konkretne podatke s konkretnimi imeni. Točneje, v centru slovenskih neodvisnih promotor-jev, ljubljanskem ŠKUC-FORUM-u se dogajajo zdaj že precej odmevni pretresi. Gre za spore med promotorji samimi in zdi se, da bo tokrat dogajanje preraslo meje internih prepirov. Za kaj torej gre?
Na kratko lahko povzamemo izjavo Monike Skaberne, vodje sekcije FV Založba, ki trdi, da je žrtev načrtnega ovir-naja pri delovanju sekcije in ki bi naj trajalo že dlje časa. Kot glavnega povzročitelja zapletov navaja Zorka Škvora, upravnika-tajnika ŠKUC FORUMA in vodjo sekcije ART ROCK, ki naj bi preprečeval normalno delovanje sekcije FV Založba. Kot je izjavila Skabernetova, so nesoglasja dosegla vrhunec, ko se je na poti do kulturnega ministrstva izgubil del dokumentacije prošnje za finančno podporo mednarodne kulturne izmenjave na osi Nizozemska-Slovenija, ki jo organizira FV Založba. Zaradi nepopolne dokumentacije je kulturno ministrstvo prošnjo zavrnilo in nadaljevanje projekta postavilo pod vprašaj (nizozemska stran je svoj del izmenjave že realizirala). Skabernetova trdi, daje za
to odgovoren Škvor in da to ni prvi primer tovrstnih skrivnostnih nepravilnosti. Zorko Škvor nasprotno trdi, da se vse zadeve in tako tudi korespondenca urejajo za FV Založbo po enakem postopku, kot za druge sekcije, da ob-' stajajo dokumenti o pravilnem delovanju in daje do napake očitno prišlo nekje drugje. Ta spor seveda ne bi bil tako odmeven, če bi šlo le za osebno obračunavanje, toda za tem očitno stojijo še druga, globja razhajanja. Transparentni primer spora med Skaberne-tovo in Škvorom namreč nakazuje na neusklajenost v sodelovanju ŠKUC-a in FORUM-a, katerima obe sekciji posamezno pripadata, v razporejanju finančnih sredstev ter infrastrukturnih stroškov, vse to pa seveda žene vodo na mlin kulturnega ministrstva, saj lahko vsled tega denar porabi na drugih, zanjo pomebnejših področjih. Na katerih, zaenkrat raje ne ugibajmo.
NOVICE
BABES IN TOVLAND so zopet skupaj. Dekleta očitno niso mogla zdržati ena brez druge, tako daje njihova odsotnost z odrov trajala le slabega pol leta. Pevka in kitaristka Kat Bjelland in bobnarka Lori Barbero sta se pobotali in pri ameriški založbi WEA bo kmalu izšel mini album s šestimi pesmimi, ki so jo dekleta posnela takoj po vrnitvi s ameriške turneje, kjer so nastopala kot predskupina Faith No More. Na albumu je tudi na novo posneta uspešnica
.§|;\	■ ,iWHKS!M
Babes In Tojdand:	slovo ni trajalo dolgo.
Union Carbide Productions:
▼ Dobrovcah.
„He’s My Thing“. Skupina bo z aktivnim delovanjem pričela v maju ali juniju.
FRONT 242, HELMET, FISHBONE in RAGE AGAINST THE MACHINE se nahajajo med skupinanmi, ki bi naj domnevno nastopile na festivalu Lollapalooza. Domnevno, saj so do zdaj potrjena le nastopa ALIČE IN CHAINS in ARRESTED DEVELOP-MENT. Po nepotrjenih govoricah pa so sodelovanje zavrnili NIRVANA, SONIC YOUTH, na novo zbrani VEL-VET UNDERGROUND, BELLV in SU-EDE. NEIL VOUNG je sicer pristal, vendar je bila višina njegovega honorarja tako visoka, da si ga organizatorji niso mogli privoščiti. Med skupinami, ki se za sodelovanje na letošnjem festivalu še dogovarjajo so še THE BRE-EDERS in BABES IN TOVLAND.
HOLE bodo izdali novi dolgo pričakovani single „Beautiful Son“. Datum izida je 5. april, na njem pa se poleg naslovne pesmi nahajata še dva posnetka. Courtney Love, vodja skupine, sicer žena Curta Cobaina iz Nirvane, je na posnetkih odigrala kitaro, bas in odpela vokale, ploščo pa je produkcijsko oblikoval Jack Endino. Posneli so jo seveda v Seattlu.
DAVID BOWIE bo v aprilu pri Ari-sta/BMG izdal prvi solistični album po šestih letih. „Black Tie White Noise“, kot se album imenuje je po Bovvievih besedah usmerjen v mainstream pop, saj „na tem področju v zadnjem času ni bilo veliko glasbe, ki bi ne bila dolgočasna**, vendar se prav tako ni izogibal eksperimentiranju . Album je mešanica ho-usea, jazza, rocka in soula, na njem pa se pojavljajo glasbeniki, ki so z Bowiem že sodelovali. Na albumu se poleg pesmi „The Wedding“, ki jo je Bowie spesnil za svojo ohcet, nahajata še dver priredbi: Morisseyeva „1 Know It’s Gonna Happen Someday“ in „1 Feel Free“, ki so jo v originalu igrali Cream.
JESUS LIZARD so pri založbi To-uch And Go izdali novi album z naslovom „Liar“. Na njem se nahaja tudi single „Puss“, ki so ga v „split“ verziji za isto založbo izdali skupaj z Nir-' vano. Kot producent se na plošči pojavlja Steve Albini, promocijo albuma pa skupina začenja s šesttedensko ameriško
turnejo, kjer bodo nastopali kot predskupina HELMET.
DEICIDE, najbolj popularni in hkrati najbolj osovraženi satanisti v metal godbi imajo zopet težave, tokrat na Norveškem. Po prijetju nekega mladoletnega stanista, ki je požigal cerkve ob petju njihovih molitvic, je norveška podružnica distribucijske mreže Sony prekinila pogodbo za distribucijo njihovih plošč, ki jo je imela z Roadrun-ner Records. Medtem se je moral front-man skupine, Glen Benton zopet preseliti, saj so pobožni kristjani v njegovem domu na Floridi tako nadlegovali njega in njegovo družino, kot da bi imel pravi pekel na zemlji. Tako gre to.
KONCERTI
UNION CARBIDE PRODUCTIONS bodo 21. 4. nastopili v Dobrovljah pri Ajdovščini. Švedski eklekto rockerji, ki svojo glasbo gradijo na godbi tipa Sto-oges in MC5 sicer doživljajo odlične recenzije njihovega zadnjega albuma „Swi-ng“ in so trenutno ena izmed najbolj vročih koncertnih atrakcij.
D.O.A. pa bodo nastopili dva dni kasneje, 23. 4. v menzi Študentskega naselja v Ljubljani. Veterane punka prav gotovo ni potrebno posebej predstavljati, lahko pa napovemo pravo fešto. Kot predskupina bodo nastopili OVER-FLOW.
KONG in GORE bodo 28. 4. nastopili v klubu K4 v Ljubljani. GORE so veterani alter rockovske scene, ki so v osemdesetih razvili povsem samosvoj dlog in postali kultna skupina nizozemskih rockerjev. KONG predstva-Ijajo trenutno eno izmed najboljših ele-ktro skupin v Evropi, njihove ekspresivni nastopi pa slovijo'kot eni izmed najboljših sploh.
TREND
V pomladni navdušenosti razbijati avtomobile.
LESTVE
Velika Britanija (MM) - neodvisni albumi
1.	FRANK BLACK - Frank Black
2.	SAINT ETIENNE - So Tough
3.	THE AUTEURS - New Wave
4.	BELLV - Star
5.	GALLON DRUNK - From The He-art Of Town
6.	BIKINI KILL/HUGGV BEAR-Ye-ah Yeahh.../Our Troubled
7.	ADORABLE - Against Perfection
8.	SUGAR - Čopper Blue
9.	FOND - Pond
10.	ARC WELDER - Puli
Velika Britanija - neodvisni sin-
gK
1.	SUEDE - Animal Nitrate
2.	HUGGV BEAR - Her Jazz
3.	THE JESUS LIZARD/NIRVANA -Puss/Oh, The Guilt
4.	MERCURV REV - The Hum
5.	DEPECHE MODE - I Feel Vou
6.	THE SHAMEN - Re-evolution
7.	LEATHERFACE - Do The Right Thing
8.	BANG BANG MACHINE - Techno-logica
9.	THAT PETROL EMOTION - De-tonate My Dream
10.	BLOOD SAUSAGE - Touching Vou In Ways
ZDA (Billboard) - albumi
1.	ERIČ CLAPTON - Unplugged
2.	V/A - The Bodyguard
3.	KENNV G - Breathless
4.	NAUGHTV BY NATURE - 19 Na-ughty lil
5.	DR DRE - The Chronic
6.	BILLV RAV CVRUS - Some Gave AH
7.	ARRESTED DEVELOPMENT - 3 Vears, 5 Months & 2 Days
8.	THE SPIN DOCTORS - Pocket Full Of Kryptonite
9.	BROOKS k DUNN - Hard Wor-kin’ Man
10.	SILK - Lose Control
Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	LIVING COLOUR - Leave It Alone
2.	MINISTRV - Just One Fix
3.	DINOSAUR Jr. - Start Choppin’
4.	RAGE AGAINST THE MACHINE - Killing In The Name
5.	STRELNIKOFF - Um So Pretty (But She Don’t Čare)
6.	INFECTOUSGROOVES-Imigrant Song
7.	LENNV KRAVITZ - Are Vou Gonna Go My Way
8.	MUDHONEV - Blinding Sun
9.	THROVVING MUSES - Dio
10.	SUZAN VEGA - When Heroes Go Down
PISMA
PREIMENOVANJE ULIC V CELJU
Skupnost borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra in Savinjski aktivisti Celja ter javnost smo skupaj iznenadeni pri tako vehementni, evforični «n vztrajni dejavnosti nekaterih poznanih akterjev v Celju za preimenovanje ulic, trgov in osebnosti, katere so v zelo težkih vojaških bojih osvobodile Mozirje, Gornji Grad, Ljubno in ostale ter obsežno ozemlje Štajerske, katero je bilo tudi izhodišče za dokončno osvoboditev Celja.
Zato in prav to nas čudi, da so novi akterji smatrali za potrebno predlagati ponovno preimenovanje ulic, trgov in osebnosti po brigadah in enotah NOV, katere imajo domicil in status v Celju. Trdi boji, posebno na poti proti Celju, takrat še močno utrjenemu sovražnemu obrambnemu središč.u, so prav po zaslugi enot VI. SNOUB Slavka Šlandra po neprekinjenem težkem boju v Zgornji Savinjski dolini proti Celju uničili velike enote nemške žandarmerije, Wermachta in ostalih. Že sam podatek govori o težkem pohodu proti Celju, kateri se je začel že 6. maja 1945 in se v Celje s svojim bataljonom prebil v samo središče mesta.
Ogromna kolona nemške soldateske, ki se je zbirala na desnem bregu Savinje, je zasedala v treh tranšejah Miklavški hrib in hotela uničiti vse vitalne in pomembne objekte v Celju, predvsem pa vodovode, elektriko in industrijske potenciale. Šlandrova brigada je v pogajanjih na takratnem Magistratu uspela prepričali nemškega generala, štiri nemške in štiri ustaške polkovnike, da so celotno orožje, ki je bilo v izredno velikih količinah nagrmadeno od Zi-
danega mosta do Celja, predali Šlandrovi brigadi. Takoj so bili zasedeni vsi vitalni in pomembni objekti v Celju, tako da je v teh izredno težkih vojaških razmerah začelo Celje dokaj normalno funkcionirati. Pripominjamo, da ima brigada svoje domicile v pomembnih središčih Slovenije in spoštovani štajerski heroj Slavko Šlander, živeč in delujoč v Celju, tudi svoj trg, ki so ga v nekaterih krajih poskušali izbrisati, ampak so jih krajani ohranil kljub trenutni aktivnosti, vehementnosti in evforiji. Prevladal je razum.
Pa še nekaj. Ker nam nekateri velikokrat očitajo, da smo obremenjeni s preteklostjo in prav starejša populacija ter srednja brani svojo preteklost, in da smo celo obremenjeni, kar pa ni res.
V ilustracijo bi navedel še nekaj razmišljanj mlade generacije. Na osnovni šoli Borci za severno mejo Maribora, so pripravili v okviru projekta Mladi za napredek Maribora zanimivo nalogo Poimenovanje in preimenovanje ulic v našem okolišu. Naloga mladih raziskovalcev je bila ocenjena z najvišjo oceno, učenci pa so za nagrado preživeli 14 dni v Veliki Britaniji.
Dialog bi bil predolg. Epilog pa je sledeč. V naši anketi so ljudje na povabilo, da dajo svoje predloge, kdo ima pravico spreminjati imena ulic, trgov in zgodovinskih osebnosti, pripisali med drugim:
-	nihče, ker je to predraga investicija,
-	ne vem, zakaj 6i bilo sploh potrebno spreminjati imena ulic,
-	poimenovanje ulic na novo je velika neumnost in razmetavanje denarja,
-	sploh jih ni potrebno spreminjati, naj ostanejo poimenovane tako, kot so.
Na koncu ankete pa so še pripisali: ,,Ljudje menijo, da imamo večje težave, ki jih je potrebno rešiti. Preimenovanje ulic pa lahko počaka do takrat, ko bo konec gospodarske in politične krize. “
Upamo, da boste z vašimi stališči so-glačali z nami, zato predlagamo, da se pr- ■ venstveno ponovno obravnava preimenovanje vseh ulic, trgov in osebnosti, ter da se razpiše anketa, v kateri bi se posebno krajani opredeljevali za takšne stvari, ki so v sedanjem času izredno drage.
Ni čas za antagonizme, ampak za skupno akcijo, katero Celje zelo potrebuje.
STANE KOKALJ - JANEZ, Celje
POBUDA
Iz vrst našega članstva prihajajo opozorila o problemih rentgenskega slikanja in zdravstvenih postopkov, pri katerih prihaja do ionizirajočega sevanja. Glede rentgenskih aparatov najprej predlagamo, da ministrstvo ali pristojna inšpekcija najmanj en-
krat letno javno objavi poročilo o stanju rentgenskih aparatov.
Osnovni del naše pobude pa se nanaša na uvedbo posebnega kartončka, ki naj bi ga z uredbo predpisalo vaše ministrstvo. Gre za kartonček, ti katerega bi se obvezno vpisovala vsa rentgenska slikanja in postopki, ko je bil pacient v stiku s sevanjem. Kartonček bi zdravstveni delavci izpolnjevali za vsakega pacienta od prvega dne, ko bi bila opravljena ena izmed obeh storitev, torej od rojstva do smrti.
Sodimo, da bi bili podatki s kartončka pomembni za zdravstvene delavce in paciente. Pri ionizirajočih sevanjih bi seveda navedli tudi vrsto sevanja (element). S kartončkom bi se tudi izognili sedanjemu stanju, ko se na primer pri rentgenskih slikanjih dogaja, da je pacient slikan tudi po trikrat za isto zadevo.
Upamo, da boste našo pobudo preučili in jo tudi sprejeli.
Za 10 SEG KAREL LIPIČ
SPOROČILO JAVNOSTI!
Neodvisni Sindikati Slovenije sporočamo, da bomo ustanovili Fondacijo, oziroma Dobrodelni sklad za direktorje, poslance in ministre. Pozivamo delavce in državljane Slovenije, da nakazujejo prostovoljne prispevke na ž. r. 524000-678-85429 s pripisom „prostovoljni prispevki za direktorje, poslance in ministre". Upravni odbor Fon-dacije bo vsak mesec nakazoval prispevke tistim, ki so na vrhu plačilnih seznamov, in sproti sporočal darovalcem in javnosti. NSS bomo vsem omenjenim, v kolikor bodo želeli, poslali častne članske izkaznice, da bodo lahko uveljavljali konstantne popuste pri nakupih enako kot člani NSS (da ne bo socialne diskriminacije). Kmete pozivamo, da se v akciji pridružijo in pomagajo s poletnico in ozimnico, ki bi jim jo brezplačno poklonili.
Ustanavljamo protidemagoško sekcijo NSS, ki bo zatrla kakršne koli govorice, ki se nanašajo na prevelike prejemke plač menedžerjev, poslancev in ministrov in govorice, ki se nanašajo, da delavci živijo na robu eksistence, da trpijo krivice in da so sloj, ki nosi vso breme naših modrih prehodov iz ene oblike umnosti v drugo. O ponujenem predlogu, da bi vladali, še premišljujemo.
Predsednik predsedstva NSS
RASTKO PLOHL
RESNICA IN »RESNICA “
Gospod Zmago Jelinčič, ste tudi tokrat govorili resnico? V mislih imam Vaše besede ob kongresu Vaše SNS v Zemonu, ki ste jih dali za TV Slovenijo. Je vse, kar ste ob tej priložnosti dejali, res resnica ali pa je to ena od Vaših „Resnic"?
Med ostalim ste dejali, da Vas ne podpira le nekaj območnih odborov (omenili ste, da so to Škofljica, Škofja Loka in del Kamnika.) Tukaj in na tem mestu spodbijam te Vaše besede, ki so zelo daleč od resnice. V Beli krajini delujeta dva 00. Eden je v Črnomlju, drugi pa v metliški občini - v Gradacu. Kolikor mi je znano, Vas v črnomaljskem odboru podpira celih šest (6) članov izmed vsaj sto njih. Pri nas v Gradacu nimate niti enega samega simpatizerja, saj nihče od članov našega odbora ne podpira Vašega političnega početja. V našem odboru smo se že pred pripravljalnim sestankom za izredni kongres, ki je bil pred dobrim mesecem v Ljubljani, zbrali na sestanku in se enoglasno odločili, da Vam ob prvi priložnosti povemo, da ne podpiramo Vas, ampak šesterico, ki je izstopila iz Vaše poslanske skupine.
Druga moteča zadeva pa so novi obrazi, ki jih je videti v Vaši bližini. V reportaži iz Vašega kongresg sem med prisotnimi spoznal le dva, ki sem ju poznal še pred volitvami. Vsi ostali so neki novi ljudje, zato bi bilo res najbolje, da obdržite ime Slovenska Nova Stranka. Med temi Vašimi delegati je bila večina s precejšnjim številom let na plečih. Imel sem občutek, kot da so na TV predvajali prenos iz srečanja borcev NOB ali pa da je šlo za srečanje upokojencev. To dejstvo me ne bi toliko motilo, če ne bi bil na vseh koordinacijskih sestankih, ki ste jih imeli Vi s predsedniki 00 iz celotne Slovenije (od 5. maja 92 naprej). Teh Vaših delegatov ni bilo ne na kongresu v Kočevju, kakor tudi ne na izrednem kongresu mesec dni kasneje v Ljubljani. Isto je bilo na povolilnem sestanku januarja letos. Prav nasprotno je na sestankih Staničeve SNS. Na njih je videti ogromno večino predsednikov 00 (za neka-
tere izmed njih ste se že potrudili in jih tudi „odstavili"). Omeniti moram še Vaš sestanek z 00 Novo Mesto, kjer ste pričeli z zbiranjem podpisov za Vašo podporo. Od sedmih podpisov, ki ste jih dobili, sta bila dva iz Črnomlja.
Torej: če seštejemo vse, kar mi. je v bližini in te zadeve poznam, pridemo kaj hitro do zanimivega sklepa. V 00 Novo Mesto, Črnomelj in Gradac je bilo pred 6. 12. 92 okoli 250 članov. Iz tega omenjenega članstva Vas zdaj podpira v 00 Novo Mesto 5 (pet!) članov, v 00 Črnomelj 6 (šest!) članov in nihče iz 00 Gradac. Po Vašem mnenju je to ogromna večina, ki Vas podpira! Gospod Zmago, poglejmo resnici v oči, naj bo ta še tako kruta H!
SILVESTER JAKŠA, 00 SNS Gradac
PROTEST
Obveščeni smo, da je zasebna celjska firma EKO PLUS začela v železarni Store (pri starih plavžih) v uvoženi napravi uničevati kužne odpadke, ki jih bodo za zdaj vozili iz šestih slovenskih bolnišnic. Ne glede na zagotovila, da naj bi bila nemška naprava firme Roland z oznako ZDA 8 za okolje nesporna, menimo, da ne more delati, dokler ne dobi ustreznega dovoljenja in je tudi izpeljan ustrezen postopek, pri katerem mora imeti možnost kaj reči tudi KS Store.
Opozarjamo, da bo naprava delala komaj uro na dan, saj interes bolnišnic ni takšen, da bi bila polno izrabljena. Poudarjamo, da ne sodeluje največja slovenska bolnišnica, Klinični center v Ljubljani, ki take odpadke sama termično obdeluje. Glede na to, da je 60 odstotkov denarja za nakup naprave (skupaj je veljala okoli 1,3 milijone DEM) prispevala država preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot pravi predstavnik EKO PLUS, se zna zgoditi, da bodo skušali zaobiti predpise in poslovati kar po domače. Ne vemo tudi, kdo in po kakšnem predpisu je firmi EKO PL US podelil koncesijo za ravnanje s posebnimi odpadki.
Ekološki pozdrav!
Za 10 SEG KAREL LIPIČ
MARIBOR: SPOR ZARADI ŽIVALI
Moja žena mi je tožila to in ono, pa sem se odločil, da tudi sam obiščem pribežališče. In res. Veliko je napak: Največjo opazite takoj. Velika hiša, ki ni namenjene živalim, ampak deluje kot objekt, katerega je mogoče kdaj kasneje uporabiti v povsem druge namene. Zraven je samo šest res lepo grajenih boksov za pse in dva kontejnerja, v katerih se drenjajo muce v nemogočih pogojih. Očitno je nekdo mislil, da je muca zajec za vzrejo, v želji s čim manj gibanja do tem višje teže. V takšnih pogojih pa prihaja do velikega pogina muc, kar pa gospa Baumanova z zastrašujočo metodo takratnih skrbnikov prikriva na balkanski način z odpustitvijo z delovnega mesta. Ga. Baumanova, vprašal bi Vas, kako lahko ženska, ki se tako hvali, da je velik ljubitelj vseh živih bitij, nosi na sebi krzno? Vsi vemo, kako se do krzna pride in da je določena žival morala izgubiti življenje, da ste sedaj Vi vsa razkošna v krznu in povrhu tega Vam iz obraza žari vsa ponosna dostojanstvenost! Ali res ljubite in ste pripravljeni pomagati vsem živim bitjem? Ali se Vam res ni zdel vreden Vaše pozornosti eden od dvajsetih, tridesetih revežev, ki jih imamo v pribežališču in ste si po lepega belega pudla morali iti čisto drugam?
V azil teh živali bi morali imeti vstop vsi! Delate grozne napake s svojim početjem. Kaj še vie skrivate, bomo dognali in razkrinkali Vas in Vašo lažno ljubezen do živali! Preko PTT informacij sem hotel dobiti telefonsko številko pribežališča, pa sem dobil vaše stanovanje. Zakaj? Zato, ker ste zopet v ospredje del v azilu postavili Vaše delo, Vašo pozornost. Mene sploh ne zanima vaša telefonska številka in sem na vprašanje, zakaj je tako, na informacijah dobil pojasnilo, da ste to izrecno zahtevali Vi. Zakaj? Mar se bojite vseh klicev, ki bi šli mimo Vas v pribežališče? Napisal bi lahko še dosti tega pa čeravno opazujem vse iz zadnje klopi. Pred leti, ko je društvo začelo delovati ali pa samo nekaj let nazaj, je delalo veliko članov. Pri nas doma imamo neke vrste azil že mogoče 15 let. Zaradi dobrega srca in pridnih rok moje žene je k nam prišlo in odšlo veliko število psov in muc. Seveda je tu ogromno dela v kopalnici in s sesalcem, pa pota na veterinarsko ambulanto, pa smo se na vse navadili.
Ga. Baumanova, doma pri nas imamo pet muc in tri pse. Vse muce je žena našla zavržene ali pa so nam jih prinesli otroci iz soseščine, ker jim je že dalj časa znana dobrota in dejavnost moje žene na tem področju! Mucka, ki ga imam doma, pa sem iz Vašega pribežališča vzel jaz, zaradi nemogočih pogojev. Zaprli ste ga v kletko 50 x 60 cm. Psičko z dvema mladičema je moja žena vzela iz pribežališča na svojo odgovornost. Na velik strah takratne skrbnice je žena podpisala dokument, ker bo psičko odpeljala v Ljubljano na veterinarsko kliniko, da ji potrdijo diagnozo podhranjenosti in psihične izčrpanosti, saj je bila z mladički že dlje časa zaprta v kopalnici na samih ploščicah.
To psičko so Vaii skrbniki našli nekje ob cesti s petimi mladiči in ko so le ti bili že večji, igrivi, hvala bogu zdravi, ste dali tri usmrtiti. Takratni dve skrbnici sta jokali, Vi pa ste se odločili kot pravi balkanski živalski eksekutor. Muce in par psov je ležalo na kupu, Vi pa očitno zadovoljni s svojo arogantno odločitvijo! Ga. Baumanova, po seznamu, ki sem ga videl, je v našem društvu okoli 350 članov. Od tega jih je po moji oceni večina takšnih, ki so se včlanili zato, da na nek način pomagajo, vsaj finančno, ker nimajo časa opravljati prostovoljnih del v pribežališču. Ampak, vsaj pet do dvajset bi jih bilo pripravljenih vsaj enkrat ali dvakrat na teden kaj postoriti, pa ste jih Vi z Vašo ustanovljeno ignoranco odbili in zaradi Vas ne prihajajo več. Konkreten primer je ga. Strmšek. Prepovedali ste ji vstop v pribežališče kljub njenemu požrtvovalnemu delu in občutku za ubožce. Poznam Vaše razmišljanje: preveč je videla, preveč je slišala v pribežališču in Vam je postala nevarna. Ali ni tako ga. Bauman?
Zato se ga. Baumanova nikar ne ustite in bralcem ne barvajte oči z neresnicami. Sedaj pa Vi takšnim ljudem prepovedujete vstop v Vaše pribežališče’ Tisto, kar že vrsto let opravljamo doma, medtem ko ste Vi gradili vašo povsem nefunkcionalno pribežališče s prispevki občanov! Zaposlili ste nove skrbnike, družino z dojenčkom in jih v azilu nastanili. Ali je to sploh iz zdravstvenih vidikov za dojenčka dovoljeno? To vam nič mar. Kdo lahko opravlja nujna dela v azilu s tako majhnim otrokom? Namenoma ste vrgli iz azilskega stanovanja skrbnika in nastanili svoje znance. V Kaju ste natolcevali o problemu lajanja psov pa azilu, pa vem, da to teh dobrih ljudi okoli njega nikoli ni motilo. Zopet ste speljali svojo intrigantsko ladjico v povsem druge vode!
Ga. Baumanova, na upravi Nove dobe, če bodo hoteli objaviti to moje razmišljanje, sem pustil mojo telefonsko številko, da boste lahko tudi meni grozili s tožbo, kot grozite drugim. Z veseljem jo pričakujem, zato da končno rečemo po slovensko - po naše -Bobu-Bob!
VINKO STRMŠEK, Maribor
VODJA SLUŽBE ZA STIKE Z JAVNOSTJO, KI SE SPRENEVEDA
1.	V osnutku proračuna z 18. marca 1993 na strani 27 pod številko 1694 piše: Ostali stroški (frizer, časopis, čišč.) Kje pa je vaša PTT, gospod Truden?
2.	Ker se sprenevedate in ste bistvo komentarja namenoma spregledali, naj bom neresna še jaz in naj bo razlaga slovite postavke 1694 takale: 1.288.000 tolarjev bo minister Bizjak porabil za to, da bodo policajem, ki bodo pri frizerju, po pošti pošiljali časopise!
MAJDA HOSTNIK - ŠetitTc, članica odbora za materinski dom
ELL A compuTER shop
ZIDANŠKOVA 7 CELJE TEL&FAK: 441-640 int.4
Prodaja PC konfiguracij, dolov bi pribora po ugodnih conah.
Tiskalniki EPSON, HP
Trakovi za tiskalnike
Diskete 5.25" HD 130 SIT
KOMISIJSKA PRODAJA Fotokopirni papir,telefax papir
Garancija in servis zagotovljena.
HVALA ZA OBISK t
New Age
Po poteh k sebi: Rebirthingl
S padcem komunizma in z vsposta-vitvijo demokracije se je konCno tudi na Slovenskem odprlo polje možnosti za povsem legitimen in legalen razcvet tako imenovane nove duhovnosti, ki že kar nekaj Časa nosi v svetu, sedaj pa tudi pri nas, oznako NEW AGE (Nova doba). Da ne gre zgolj za spremembo paradigme, za pojmovanje starega na novih osnovah ali za površno revitalizacijo duhovnosti kot take, nam postane jasno takoj, ko se zaCnemo s poglobljenim zanimanjem ukvarjati s posameznimi protagonisti novo nastale scene. Bom povedal po domaCe: že skoraj vsaka duhovna skupina ali gibanje, ki kaj da nase, ne ostaja zgolj na nivoju občasnih ali rednih srečanj, taksnih ali drugačnih ritualov ter debatnih veCerov, ampak v svoje delo vključuje tudi povsem praktične metode, ki omogočajo samorazvoj in / ali osebnostno rast svojih Članov in vseh ostalih zainteresiranih posameznikov, seveda v skladu s temeljnimi vrednotami (etiko) posamezne duhovne skupine.
Namen tega pisanja je predstavitev posameznih metod, ki se ponujajo v naSem duhovnem in psihoterapevtskem prostoru in imajo to lepo lastnost, da so dostopne vsem, ki jih zanima delo na sebi in s samim seboj. Poleg raznih teCajev joge, taksnih ali drugačnih predavanj z new age tematiko in ostalih dogodkov, ki so občasnega znaCaja, me v tem kontekstu zanimajo predvsem redno se ponavljajoče ..delavnice", terapevtska srečanja itd., ki omogočajo kontinuirano ukvarjanje s posameznimi metodami osebnostne in duhovne rasti. O rednih meditacijskih veCerih, ki jih vsako sredo ob osemnajsti uri organizira v svojih prostorih na Savinovi 3 v Celju društvo VAM, sem že pisal. Poleg omenjenih veCerov pa druStvo VAM redno organizira Se eno stvar, ki nedvomno zasluži nadvse resno obravnavo in jo je, kot taksno, potrebno predstaviti tudi bralcem. Gre za RE-BIRTHING.
Metodo je ..izumil" Leonard Orr, popularizirala pa med drugimi tudi Angležinja Judith Collignon, ki je v Londonu organizirala celo teCaje re-birthinga. Enega teh teCajev pa se je udeležil tudi znan psiholog, ezote-
rik in patriarh Bele gnostične cerkve (Ecclesia Gnostica Alba) 2. M. Slavinski, ki je precej modificirano obliko re-birthinga ..uvozil" v naSe kraje kot dodatno metodo znotraj Intenziva razsvetljenja - osrednje dejavnosti Bele gnostične cerkve. Seveda pa se je re-birthing zaradi svoje ..enostavnosti" in takojšnjih otipljivih rezultatov kmalu uveljavil tudi izven meje delovanja Gnostikov in se prakticira povsod po Sloveniji, med drugim tudi po zaslugi druStva VAM.
In kaj Je pravzaprav rebirthing (preporod)? Je svojevrstna dihalna tehnika, ki soCasno z vizualizacijo in z zavestnim povezovanjem vdiha in izdiha Cisti Čustvene in razumske blokade, odpravlja Škodljive miselne vzorce, stresna stanja, omogoča nemoten pretok energije in, enostavno povedano, zdravi telo in duha. Je preprosta, izredno moCna in učinkovita metoda zdravljenja in osebnostne rasti. Z rebirthin-gom dosegamo in dosežemo neverjetno globoko sprostitev, izboljšamo vitalnost, stabiliziramo svoja Čustva, ozavestimo potrebo po boljših in globjih medsebojnih odnosih, dvigamo svojo inteligenco in Se bi lahko našteval ...
Cel postopek poteka pod vodstvom (vsaj) dveh izkušenih terapevtov - re-birtherjev, v skupini in v mirnem, zaprtem prostoru. Uvodoma se udeleženci predstavijo, povedo, kako se počutijo in kaj pričakujejo. Sledi energetska uskladitev skupine s krajšo meditacijo, nato pa umirjanje udeležencev po metodi, podobni avtogenemu treningu. KonCno se zaCne zavestno povezano dihanje, med katerim udeleženci doživljajo razna psihična stanja in tudi Cisto telesne fenomene (..mravljinci", Sirjenje toplote po telesu itd.). Dihanju sledi poCitek, temu pa pogovor z nasveti in pojasnili terapevtov. Skoraj nihCe ne odide z rebirthinga nezadovoljen.
Vse dodatne informacije o rebirthingu Je moC dobiti tudi po telefonu, pokličite druStvo VAM (063) 27-516 ali (061) 150-081, hkrati pa na istih Številkah sprejemamo tudi prijave, oziroma ..rezervacije" za vsak naslednji rebirthing. Happy New Age!
DANIJEL BEDRAČ
HOROSKOP
Oven 21, 3.-20. 4.
Pred vami je pomembno obdobje, nekaj nejasnih situacij se bo razpletlo. Vse, kar počnete, pušča sledi, zanimajo pa vas globlje spremembe. Pokazali boste voljo do aktivnosti, ki bo nedvomno izražala kot dobra učinkovitost. Borite se zase. Srečne številke: 3, 5, 9, 18, 23.
Bik 21. 4.-20. 5.
Nekaj poslovnih potez načrtujete že dalj časa, nekatere pa ste že zanemarili in se nikamor ne premaknejo. Obudili boste svojo delavnost in zagnanost ter poskušali uresničiti, kar ste si zastavili, najbrž uspešno. V ljubezni boste precej presenečeni. Srečne številke: 2, 5, 8, 11, 27.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
Končno ste vstopili v hitrejše, KAlil aktivnejše in ugodnejše obdobje, samo vas bo gnalo naprej. Vseh napetosti in nejasnosti sicer ne bo konec, vendar boste znali ceniti že prve rezultate in pozitivne premike.
Družabno življenje bo postajalo razburljivo. Srečne številke: 1, 6, 9, 12, 25.
Rak 22. 6.-22. 7.
Spopadali se boste z delovnimi obveznostmi, ki jim boste zaradi slabe zdravstvene zmogljivosti, predvsem pa preutrujenosti, komaj kos. Ker ste optimist, se ne boste obremenjevali, tudi vaša sreča ne bo predolgo počivala. Sprostili se boste v dobri družbi. Srečne številke: 4, 5, 8, 16, 21.
Lev 23. 7.-23. 8.
Spremljala vas bo dobra volja in igrivo razpoloženje, dovolj energije, pa tudi možnosti za aktivnost in uveljavitev. Doživljali boste pester in dinamičen vsakdanjik, ki ga bodo v največji meri polepšala zanimiva in nenapovedana srečanja. Srečne številke: 2, 3, 9, 13, 24.
Devica 24. 8.-23. 9.
Kriza je mimo, vaše največje težave se bodo odražale le kot manjši nesporazumi in prepirčki, ki pa
nimajo posebne teže. Finančno stanje pa bo občutljivo, zato bodite previdni, v kaj investirate. Zdravje bo boljše, le zanemarjati se ne smete. Srečne številke: 1, 6, 7, 14, 26.
niti tudi manjše koščke sreče. Pazite na zdravje, sprostite se, pojdite v naravo. Srečne številke: 3, 5, 6, 11, 27.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Težave imate v komuniciranju z 1 okoljem, s partnerjem pa že nekaj časa ne najdeta skupnega jezika, morda je nastopil čas, da pogledate resnici v oči. Poskušajte najti najboljšo rešitev, kar pa vam bo uspelo s treznim razmislekom in manjšim obračunom. Srečne številke: 4, 5, 8, 13, 22.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Posvetiti se boste morali nalo-gam na delovnem mestu, saj se bodo v nasprotnem primeru vaše ideje, kot tudi načeti odnosi s sodelavci, izmaknile kontroli. Ovire boste premagali, vložiti pa boste morali veliko truda. Skušajte se sprostiti v naravi. Srečne številke: 2, 4, 7, 19, 21.
Strelec 23. 11.—21. 12.
Dinamično obdobje premišljenih poslovnih potez bo obrodilo sadove, pozornost boste posvečali tudi prijateljem in partnerju. Večjih sprememb ne bo, sicer pa boste znali ce-
Kozorog 22. 12.-20. 1.
CTjil Krizo boste občutili skoraj na vseh področjih življenja, v poslovnosti se boste ukvarjali z neizvedljivimi načrti in zajedljivimi sodelavci, v zasebnosti pa s partnerjevo trmoglavostjo. Morda pa boste odpotovali, za dalj časa. Srečne številke: 2, 4, 9, 10, 25.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Vse se odvija po zastavljenih načrtih in po vaših željah, s katerimi se spogledujete že dalj časa. Odgovornosti, ki ste si jih naložili, bodo videti milejše, ne pa manj pomembne, zato ne izprežite preveč. Ljubezen se bo prevesila v nov in srečen polet. Srečne številke: 1, 5, 7, 16, 23.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Ponudila se vam bo priložnost, v kateri boste nadoknadili zamujeno. Reševali boste nekatera nesoglasja, skušali najti izgubljeno ravnotežje z okolico in nemalo tudi v sebi. V ljubezni se bodo odprle nove perspektive in staro zaupanje. Srečne številke: 3, 6, 7, 18, 27.
Verdijeve
hčerke
Ko je leta 1901 v Milanu umrl Giuseppe Verdi, so njegovi najbližji vso noč zažigali škatle s pismi in mnoge druge dokumente, na katerih je skladatelj pustil enostavno sporočilo: „Sežgati.“ Čeprav je bil Verdi skrben branitelj svoje zasebnosti, so številni avtorji, predvsem italijanski in anglosaksonski, poskušali prikazati burno življenje ene največjih osebnosti 19. stoletja.
Verdijevim biografom Gat-
Mary Jane Phillips Matz, ki živi na relaciji New York - Busseto (mesto, nedaleč od Roncoleja, kjer se je rodil veliki glasbenik). Rezultat njenega štiridesetletnega dela je knjiga v petih delih, ki jo bodo objavili na Ox-ford University Press.
Avtorica je dobila od skladateljevih naslednikov dovoljenje fotokopirati 900 dokumentov, Id so večinoma v javnosti neznani. Nova Verdijeva biografija odkriva, da ni bil rojen v Ronco-leju in da njegova družina ni bila revna. Oče je imel, trdi avtorica, v posesti nekaj zemlje, medtem ko so bili predniki po materini strani glasbeniki. Verdi je imel, kakor je znano, z drugo nezakonito ženo Giuseppino
tiju, Mih, Buddenu, Wal-kerju in Demaldeju se je sedaj pridružila še Američanka
Verdi je skrbno varoval zasebnost, a o njem so pisali številni biografi
Strepponi še dve izvenze • konski hčerki, avtorica pa na novo odkriva, da je imel s Strepponijevo še eno hčer, ki se je rodila v Cremoni, dobila je materin priimek, vzgajali pa so jo v kmečki družini na Verdijevi posesti.
Victor Hugo slikar
Velikokrat, ko nam je bilo dano, da smo ob slavnem pisatelju preživeli ves dan, smo očarani opazovali, kako se packa črnila ali kave na pisemski ovojnici ali prvem lističu, ki mu je prišel v roko, spre-minja v neverjeten originalen pejsaž, dvorec, pristanišče. Tako je Teophile Gautier leta 1883 opisal, kako je Victo Hugo, najznamenitejši francoski predstavnik iz obdobja romantike, tudi risal. Ne samo s kavo, črnilom, pač pa tudi s svinčnikom, z akvarelom, s tušem, temperami ali z ogljem.
Avtor znamenitih romanov je zapustil okoli dva tisoč risb najrazličnejših motivov:	živali, resničnih ali
domišljijskih, zgradb, ljudi, scen iz časa fevdalnega življenja in podobno. Del opusa, okoli sto izdelkov, ki je sicer v francoski Bibliotheque nationale, v Maison Hugo v Parizu, v muzeju v Ville-quieru in v privatnih zbirkah, je trenutno razstavljen v Benetkah v Muzeju sodobne umetnosti. Hugo se s svojo likovno nadarjenostjo
pridružuje še nekaterim drugim književnikom-slikarjem: Goetheju, de Vignyju, Me-rimeeju, Gautieru, Baude-lairu.
Hugovi prvi poskusi so bile karikature politikov, ki jih je zajemal iz likov skozi svoja dela, vendar risbe niso grafični komentar pisatelja. Njegovi izdelki so, tako ugotavljajo strokovnjaki, samostojno delo, ki je vzporedno nastajalo ob pisateljevanju.
Ob svetovnem dnevu gledališča - 27. marcu
Priznanja dramskim umetnikom
Ob svetovnem dnevu gledališča 27. marca so slovenski gledališčniki počastili ta dan tudi s podelitvijo društvenih priznanj svojim članom. Posebnost in simpatičnost teh priznanj je, da jih vsako leto podeljujejo kolegi - dobitniki iz prejšnjih let -kot tudi ta, da hočejo goste opozoriti na tiste drobne igralske dragulje oz. prezrte vrednote, ki jih gledališka kritika največkrat zapostavlja.
Igralca Jurij Souček (predsednik komisije) in Jože Horvat ter igralka Majda Gr-bac so soglasno odločili, da si Priznanja ZDUS leto 1992 zaslužijo Matjaž Turk, Nace Simončič in Olga Grad.
MATJAŽ TURK
Nagrada ZDUS za leto 1992
Matjaž Turk je na svoj originalen način do konca predan gledališču. Vsak njegov nastop je skrbno razčlenjena in do popolnosti dognana študija značaja vloge, ki mu je zaupana, polna svojevrstnega humor-
ja, bistrine in intenzivnosti igralskega izraza.
Vse to so tudi odlike njegovega „Poševnega človeka" v predstavi „Kaj pa Leonardo" Mestnega gledališča Ljubljanskega, ki ga je odigral s pravo mero humornosti in nevarnosti, s trdo, izzivalno komiko, večplastno in z izrazito odrsko prezenco, ki je liku dala nove dimenzije.
Matjaž Turk zagotovo sodi med igralce, o katerih bi bilo treba reči: Brez njih ni (dobrega) gledališča.
NACE SIMONČIČ
Nagrada ZDUS za življenjsko delo
Igralec in animator Nace Simončič se je posvetil gledališkemu ustvarjanju že v času vojne, v partizanskem gledališču, potem je bil nekaj časa v ljubljanski Drami, nato pa se je posvetil ustvarjanju za otroke.
Njegov najobsežnejši ustvarjalni opus je posvečen lutkam in lutkovnemu gledališču, televizijski lutkovni igri, animaciji in interpretaciji najrazličnejših slogovnih besedil.
Vse te- mnoge ustvarjalne in lutkovne razsežnosti je uspel predstaviti vsem nam s posebno duhovno in človeško toplino, z visoko mero profesionalnosti.
Nace Simončič, ki je v januarju dopolnil 75 let, je človek, poln vedrine, še vedno domiselno ustvarjalen, živo prisoten v slovenskem in svetovnem lutkarstvu:	po-
jem sodobnega interpreta in animatorja v sodobni lutkovni umetnosti.
OLGA GRAD
Nagrada ZDUS za leto 1992
Olga Gradova'je igralka, ki se „ vrača" v naš gledališki prostor, saj je v zadnjih dveh letih prav zablestela s svojimi nastopi. Tudi njena Gostja - prikazen Romunke - v predstavi „ Prihajajo", koprodukciji Koreodrame in Slovenskega mladinskega gledališča, je taka stvaritev. Koncizno nam predstavi človeško revo, ki tudi v smrti živi naprej s svojo razboleno rano. človeško trpljenje ji je prebodlo roki in jo okrasilo z ranama. Smisel in nesmisel samopomilo-vanja, samotrpljenja, samouničenja. In na drugi strani obsesija božjosti v nas, tisto nesmiselno tekmovanje z idoli nad oblaki. Igralska ikona.
Igralski hligran, ki bo ostal v njenem in našem spominu.
Vzhodnoevropska kinematografija v slepi ulici
Praznina in pesimizem
Tri leta po padcu komunističnega režima prehaja kinematografija v vzhodnoevropskih državah, kjer ne izvajajo več državnih subvencij, ki so bile desetletja edini vir financiranja, skozi težavno gospodarsko krizo in nakazuje obup, ki zajema nove evropske demokracije.
Na Madžarskem, v nekdanji češkoslovaški in v Romuniji so subvencije, ki so hranile sedmo umetnost pod komunistično ureditvijo, bistveno zmanjšali z letom 1989. V Bolgariji se Nacionalni filmski center srečuje z organizacijskimi in upravnimi težavami. Redki zasebni skladi, ki jih osnujejo kot podporo filmu, se soočajo s fiskalno zakonodajo, ki ni ohrabrujoča, zato večina mladih filmskih delavcev zaradi pomanjkanja materialnih sredstev preživlja krizna obdobja.
Edina svetla izjema je poljski film, ki mu pripada od leta 1990 podpora originalne organizacije za javno pomoč. Zadnji podatki kažejo, da je Državni komite za poljski film (CE-CIP) sedmi umetnosti namenil blizu štirinajst milijonov dolarjev za leto 1991, več kot polovico vsote so dodelili produkciji. V CECIPu so odločili, da bodo v letu 1993 prevzeli na svoj račun še četrtino cene vstopnic, ki so v povprečju višje za dva dolarja kot v ostalih vzhodnoevropskih državah. In rezultat: v letu 1992 so izdelali 33 dolgometražnih filmov in proizvodnjo glede na leto 1991 povečali za 25 odstotkov. Obratno se je dogajalo na Madžarskem in v nekdanji Češkoslovaški, kjer se je produkcija znižala za
okoli 50 odstotkov. Romunija je od leta 1989 prispevala samo dvajset dolgometražnih filmov, kar je malo glede na 24 fimov letno v času Ceausescliovega režima. V Bolgariji letno posnamejo 5 do 10 dolgometražnih filmov, polovico manj kot pred štirimi leti.
V zadnjih treh letih je bistveno manjše tudi število gledalcev v kinodvoranah, na Madžarskem za okoli 50 odstotkov, v nekdanji Češkoslovaški se je znižalo s
70 milijonov na 43, v Romuniji pa je padlo z 200 na 40 milijonov gledalcev v obdobju od leta 1989.
Vzhodnoevropski film je tudi žrtev močne konkurence ameriških in evropskih filmov, ki osvajajo ekrane in v povprečju predstavljajo več kot 80 odstotkov filmov, ki jih predvajajo v kinodvoranah. Tudi na Poljskem, kjer morajo subvencionirane dvorane predvajati 70 odstotkov poljskih filmov, si je domači film v letu 1991 ogledalo le 14 odstotkov gledalcev. Vendar pa obeta uspeh mlade generacije poljskih režiserjev, ki so izšli iz legendarne šole Lodz, obiskovala sta jo tudi VVajda in
Polanski, perpektiven preporod. Tudi več madžarskih in bolgarskih filmov so nagradili na evropskih festivalih v letu 1991 in 1992, a ti uspehi ostajajo nezveneči v primerjavi z ameriškim in francoskim filmom.
Po minulih desetletjih slavospevov o komunistični ideologiji na račun umetnosti označujeta vzhodnoevropsko kinematografijo globoki pesimizem in obup, ki se velikokrat odražata kot brezmejni cinizem in okrutnost. Pekel totalitarizma, frustracije iz obdobja komunizma, groba in izprijena vsakdanjost kot tudi tesnoba nedorečene prihodnosti ostajajo vodilni motivi kinematografske inspiracije.
Sommersbb y
- HolIywood je vedno negoval tradicijo velike ljubezenske drame, zapomnili smo si „V vrtincu", najnovejša pa je „Sommersbby" z Jodie Foster in Richardom Gerom v glavnik vlogah. Film prinaša zgodbo o Laurel in Jacku, ki ju loči ameriška državljanska vojna, ko pa jima usoda ponovno prekriža pot, je Jack povsem drugačen človek, bolj možat, močnejši in privlačnejši. In Laurel se vanj zaljubi še globlje, obstaja pa še tretja oseba, ki v ljubezenski baladi pokvari idilo. Zgodba naj ostane še nedorečena, dokler si je ne bomo ogledali v naših kinematografih.
NOVEi90BA
____Wi)____
Polemika	^
Odprto pismo S. Cerviču -
Odprto pismo: Stanetu červiču - Bojanu, za osvežitev spomina ob skorajšnji 50-letnici zamegljenih resnic
Že dolgega pol stoletja vem, da je „NAPA D NAJBOLJŠA OBRAMBA IN SREDSTVO LJUDI S SLABO VESTJO"! Zato sem težje razumel, zakaj si se s takšno ihto in pritlehno spravil nadme, ko pa jaz tebe ne napadam, še manj žalim? Saj sem končno in v bistvu podprl upravičene zahteve vseh poštenih borcev - tvojih morda ne? • po pospešenem delu komisij za ugotavljanje medvojnih in povojnih zločinov. Sramota je tolikšna - to dokazuje tudi tvoje dopolnilo! - da bi se reševanja problemov in sporov, glede na dosedanje zanemarjanje doslej, v lastnem in v interesu zgodovinske verodostojnosti čimprej, resno in načrtno, morale lotiti republiške organizacije borcev.
Upal sem, da to podpiraš tudi ti, saj gotovo nočeš,'da bi te večno preganjale žaljive obdolžitve soudeležbe celo v takšnih akcijah, kot je Babji božič.
Pri tem lahko začnem z ugotovitvijo, da je že skrajni čas za odplako mlakuže, ki se je o NOG v Prekmurju in Prlekiji nabrala s takšnimi in podobnimi umotvori, kot si jih spočel v Vestniku, 14. januarja 1993, 24- marca pa še v Novi dobi, saj se temu ne smejijo le ljudje, ki poznajo moje pred - in medvojno delo, ampak celo krave! Nadaljujem z nestrinjanjem tvojega mnenja, „da se take obtožbe rešujejo na sodišču in ne po časopisih", kajti v prvem primeru rešitve ostanejo v sodnem spisu, kakor npr. tista o prenarejanju arhivskega dokumenta pred lendavskim sodiščem, v drugem pa se umazanije operejo javno kot umazano perilo ob bistrem potoku neumaza-nih peric. Zaključujem pa s priznanjem, v znanem mi žargonu in stilu nevidne su-flerke: Res sem bil r e v a ! Pa ne, ker šest let po koncu vojne nisem vedel nič o organizaciji NOG, kakor se ti je zapisalo, ampak zato, da te nisem sprevidel že ob tvojem prihodu v Prekmurje in tvoji predstavitvi v zasebni sobi gostilne Kuhar u Puconcih, 16. aprila 1944' „Pošilja me Ivan Nemec - Vojko, s katerim se poznata še izpred vojne z dela t; društvih kmetskih fantov in deklet. Prišel sem vam pomagat kot partizan". Priznam, da je bilo to srečanje zame prijetno presenečenje. Nič manj kot tisto, ko si mi na vprašanje: „Ali imaš od Vojka kakšno potrdilo, dokaz?" pokazal pištolo in rekel: „ To je moj dokaz!"
Ali sem potemtakem o „nalogu Ivana Nemca - Vojka tebi" lahko pisal kako drugače, kot si mi ti povedal? Seveda, dokler o tem od Ivana Nemca - Vojka po vojni nisem zvedel drugačne različice z nasprotno trditvijo. Ko sem to, hočeš nočeš povezoval z vrsto dogajanj od najinega prvega in do zadnjega srečanja med vojno pa po vojni z razčiščevanjem tvojih strateških ambicij velikega vodje narodnoosvobodilnega gi-
banja v Brekmurju in razvozlavanjem tvojih (vajinih!) različnih in nemalokrat protislovnih izjav, mi res ni preostalo drugega kot postaviti konkretna vprašanja obema: Tebi in Nadji. To sem storil 7. VI. 1951. Najbrž bo res zanimivo kaj objaviti. Pa ne samo vprašanja, ampak tudi odgovore. Saj so ob trikratnem odgovarjanju nanje - če se spominjate? • nemalokrat različni. Vprašanja kar hrani, kajti ta, pa tudi trikratna zabeležka odgovorov v različnih obdobjih tistega raziskovalnega leta 1951 so - celo z originalnimi stenografskimi beležkami - shranjena v različnih arhivih.
Kajti zaradi takšnih resnicoljubnih kljuk-cev, kakršnih podoba se zrcali v tvoji in pisariji tvojih zaveznikov, se je v dvanajstih letih borbe - z mlini na veter! - za priznanje posebne dobe, nabralo več kot dovolj pristnih dokumentov! Mislim, da zdaj bolje razumeš, zakaj sem na tvoj očitek (1992) „kako to, da mene nisi prosil za IZJAVO?", lahko brezskrbno odgovoril, da tvoje izjave pač nisem potreboval! To se je lepo pokazalo tudi ob drugih prilikah, kar pa je že druga zgodba.
Za pokušino si oglejmo:
I: Vprašanje 5: Svojčas si mi ti omenil, da te je poslal v Prekmurje, da bi poiskal mene, tov. Špindler: ali to drži? Napiši o tem malo več! Ali je bil to morda Ju-
rančič ali pa ta Špindler, ki je sedaj zaprt?
Odgovori:
a)	vriložnostna zaznamba ..Špindler"
b)	zapis ob mojem osebnem obisku pri
červičevih: „Poslal me je Špindler" ...
Primerjalna analiza in sklep:
1.	16. aprila 1944 m' Bojan v Puconcih pove, da ga je poslal Ivan Nemec - Vojko, naj konkretno poišče mene zaradi predvojnega poznanstva.
2.	V1. nadaljevanju svojih „Spominov na partizansko leto 1944 v Prekmurju" Stane červič - Bojan zapiše: a) „v letu 1943 je to (vzpostavitev zveze s Prekmurjem, Vojko) poskušal uresničiti. Tako je Vojko kot sekretar okrožnega odbora OF za ljutomersko - radgonsko območje dvakrat skušal poslati Jožka Talangija - Janeza v Prekmurje na politično delo. Toda Janez je okleval pri odhodu na takrat dokaj težak teren", b) Meni je Ivan Nemec - Vojko, kmalu po koncu vojne dejal: „ Jožku Tala-ngiju - Janezu sem govoril o tebi in dal nalogo oditi v Prekmurje, konec decembra 1943. Težko se je odločal, ko sva s Kapele gledala na Prekmurje. Kot da bi slutil, Tla se ne bo vrnil. Jaz sem kmalu po Novem letu 1944 zapustil teren Prlekije. Janez ni izpolnil naloge po mojih navodilih in je odšel v Prekmurje šele na jesen 1944' Bojanu pa takšnega naloga nisem dal iz več razlogov: Ker sem to nalogo dal že Jožetu Talangiju - Janezu, Bojan pa je bil v tistem času ranjen in hotel sil-
vestrovati doma. To sem mu zaradi konspiracije in skrbi za našo dobro postojanko odsvetoval, pa me ni ubogal in spet je bil ranjen. Ker je imel vročino, je bilo treba zanj poskrbeti, sem težko in izjemoma pristal na njegovo odločitev, da bi skupaj z očetom, Dragico in Elizabeto Vrbnjak odšel na sosedno ozemlje pod Madžari" ...
To pa še ni bilo v Prekmurju, ampak predvsem teren Medjimurja! A ne, Bojan? Saj sam pišeš: „Pred odhodom v Prekmurje smo se krajši čas zadrževali na območju Globoke in Razkrižja ... in 12. februarja 1944 že ustanovili prvi odbor O F ... ". Tu si, kljub temu, da je na tvojo odločitev oditi na ozemlje pod Madžarsko pristal Ivan Nemec - Vojko, „ki je bil", kakor pišeš, „visok politični funkcionar ... in nova" skupina, ki
bi jo naj vodil jaz (t. j. Bojan, op. Š. K.) „6. januarja 1944- leta prejela še zadnja navodila za politično delo", dovolil da te je, Milan Alt, ki je šele 12. februarja 1944 postal sekretar prvega odbora OF za Globoko in Razkrižje, „ d o l o č i l za organiziranje OF. Tu si se, če se prav spominjaš, seznanil tudi z Ivanom Marijem (BUBO, ki je bil maja 1944 z nami zaprt t Čakovcu, op. Š. K.) in se mu "predstavil s prepustnico slovenskih partizanov,,, ki pa si jo do srečanja z mano v Puconcih, 16. aprila 1944, najbrž izgubil!
V 2. nadaljevanju svojih spominov si še, kar zadeva Vojka in mene, zapisal: "Ko smo odhajali iz ljutomerskega območja v Medžimurje, nam je Ivan Nemec - Vojko dal med drugim tudi nalogo, da v Prekmurju poiščemo Miška Kranjca ter se z njim povežemo in Štefana Kuharja - Petra, katerega je Nemec poznal še iz predvojne Jugoslavije iz časov, ko je organiziral DKFD (društvo kmečkih fantov in deklet).,,
To pa je stvar, ob kateri je, poleg že omenjenih različic med tvojo in drugimi resnicami treba postaviti piko na i na tvojo veliko neresnico o tem: • VOJKO ali ŠPINDLER - te je napotil do mene?
Poglej si že omenjeno vprašanje 5. in tvoja dva odgovora nanj. (Enega 7. VI. 1951.) Obakrat si odgovoril: ŠPINDLER. To je vsekakor v nasprotju s tistim, kar si mi povedal ob najinem srečanju 16. aprila 1944, in tistim, kar mi je povedal Vojko. Kljub temu boš moral preživeti še eno razočaranje: od Dušana Špindlerja in mene. Zaradi tega, ker se z Dušanom Špindlerjem pred vojno nisva poznala. Pri njem, pri Mali Nedelji sem bil in ga spoznal po vojni in šele potem, ko sem hotel ugotoviti resnicoo tvojih pravljicah. Zakaj se takrat, ko sem ti (vama) dal pismena vprašanja, nisi skliceval na Vojka, ampak na Špindlerja, ki je bil takrat zaprt, veš sam najbolje. Toda o tem kdaj drugič, če bo potrebno!
II. Glede na tvoje pisanje, da do tvojega
Bojanu
prihoda: ni bilo nobenega vodstva NOG v Prekmurju, da nismo dobivali nobene pošte, da si marca 1944 postavil odbor v M. Soboti, da ni obstojala nikakršna organizacija OF v Budimpešti, da sodim po sebi in svojih "kvazi solunaših,,, kako "so po bunkerjih lagodno preživeli okupacijo,, ipd., očitno delaš slabo uslugo svojemu pisanju in svojima tovarišema: Slavku Ivanjšiču - Borisu in Danielu Hojcu - Ljubu, ki ju je novembra 1943 Ivan Nemec - Vojko poslal v Prekmurje . . . Saj si zapisal: "Prek Franca Alta je tekla povezava tudi z Odranci do Jožeta Hajdinjaka . . . Kot sem že predhodno omenil, so v Odrancih že pred mojim prihodom imeli precej močno organizacijo OF s 5-članskim odborom ... V Prekmurju pa so v letu 1943 tudi samoiniciativno poskušali oživljati NOG ...„ Še na kratko: tudi ni res, da si ti postavil odbor v M. Soboti marca 1944, ker je OKO OF M. Sobota bil ustanovljen poleti 1943, kjer nisi bil zraven. Pošto, tudi Slov. Poročevalec, sicer neredno, smo prejemali od poletja 1943 prek Kustečevih. Kot ilegalec, od 17. oktobra 1944, ^ nisem mogel postaviti na "Szabadsagter (Trg Svobode) v Soboti, vendar pa v nobenem bunkerju nisem bil nepretrgoma 100 dni kot ti in za nikogar v Prekmurju, razen spomeničarja z brzostrelko, ne vem, da bi imel v hlevu bunker iz gnoja! Zakaj sta potem s Simoničem hodila v Budimpešto, če tam ni bilo nobene organizacije OF in kdo vaju je pravzaprav poslal? Laživa je tvoja trditev, da je Miran Šumenjak, mnogo pozneje šel t; Budimpešto, po tvoji zvezi! Ali tista, kako je bil sestanek z Miranom in nama z Poganom v „tvoji"postojanki v Hiršlovi vili! Dokaz: D./rumen, Deškovič, Rastlo, S. Fišer itd.
Res je, da sem - ne le enkrat - zapisal, kako si postajal legendarna osebnost. Toda, če je nekdo legendarna osebnost, še ne pomeni, da je svetnik!
Kaj, kako in zakaj sem med vojno za NOG v Prekmurju s sodelavci delal, kot smo se dogovorili v „samoiniciativnem " vodstvu OF in ne drugače, nismo bili dolžni odgovarjati niti CK-ju niti GESTAPU (saj te spomin ni zapustil in veš, da s CK nismo imeli zveze in od Kovačeve smrti ne partijske organizacije, proti GESTAPU pa smo se borili)! Kakor jaz nisem vedel za številne organizacije O F (odbore, poverjenike, aktive mladine in A F2 ipd.), ki si jih „samohvalno" uspel postaviti v pičlih treh mesecih (saj si v Prekmurje prispel šele konec februarja 1944), loko je sreča, da ti od mene nisi zvedel vsega, česar po tvojem, v Prekmurju „ni bilo", kajti potem bi za to vedel tudi tvoj kurir Danilo in tragedija maja - junija 1944 bi za NOG v Prekmurju bila toliko hujša!
ŠTEFAN KUHAR
Ne gre le za Babji ložič (10)
Nepojasnjeni obračuni
Uvod v začetku tega pisanja (Nova doba, 25. 11. 1992) je poudaril, da ne gre le za Babji ložič (raje za več ložičev), ampak tudi za vr-sto konkretnih vprašanj, ki jih je treba resno, zavzeto in objektivno osvetliti, da bi našli odgovor na bistveni vprašanji: Ali je možno, da so aretirani (odvedeni) v Prekmurju in Medjimurju bili žrtve »dvomljivih borcev in dvomljivih, da ne rečemo celo lažnih borcev in aktivistov" in »zakaj Drago Novak v knjigi Prlekinja 1941 - 1945 z besedo ni omenil likvidacij v Bajem ložiču" t. j. nepojasnjenih povojnih obračunov?
Iz odprtega pisma Franca Tarče, ki je bilo povod za pisanje, jasno štrli osebnost in dejavnost Staneta Červiča - Bojana in dvom v tiste, ki so zaščitniki krivcev, prikrojevalci resnice in tisti, ki razjasnitev teh zadev zavlačujejo. Med te nedvomno sodijo komisije za ugotavljanje medvojnih in povojnih zločinov - na vseh ravneh - in v nekem smislu tudi navedeni zgodovinar, čeprav je jasno, da jih je še cela rajda!
Pazljivi bralec je lahko že v dosedanjih nadaljevanjih ugotovil pritrdilni odgovor na vprašanje, če so razne nezakonite in zahrbtne ter maščevalne likvi-
dacije bile možne zaradi splošnega političnega, vojaškega in organizacijskega položaja na zemljepisnem področju Pomurja in Podravja, kjer so se hkrati križali interesi treh zaveznikov: Nemcev, Madžarov in Hrvatov. Od teh so bili najbolj napadalni'Nemci, tako po vojaški kot politični plati (Gestapo). Zaradi tega je bilo največ pobegov iz Prlekije na ozemlje pod Madžarsko (t. j. v Medjimurje in od tam v Prekmurje) s ciljem izogniti se vojaški obveznosti Nemcem ali težjim pogojem par-tizanjenja na Štajerskem - zaradi pomanjkanja zvez za odhod na osvobo-
jeno ozemlje! Najpogostejša posledica je bila, da so. takšne prostostrelce ujeli madžarski žandarji, jih predali Nemcem, ti pa so jih izšolali v sodelavce Gestapa, v kolikor kot takšne že prej niso napotili v Medjimurje in Prekmurje! Najsi je bila usoda njihovega prihoda na ozemlje pod madžarsko okupacijo takšna ali drugačna, je za NOG na tem področju v glavnem bila zaradi nepoznavanja razmer usodna ali vsaj politično neprikladna. Tembolj, v kolikor se je tak pribežnik ponujal za organizatorja NOG, bil nepreviden in nekon-spirativen, potem pa po „provali“ izginil in se „po zmagi" razglašal za prvega in glavnega organizatorja (oživitelja) NOG ali OF v Prekmurju in Medjimurju.
Odprto pismo Franca Tarče me je vspodbudilo k pisanju, ker odločno zagovarjam stališče, da je treba vso meglo, ki seje nabrala med vojno in po njej odločno in do kraja razgnati - zaradi re-
snice. Vspodbudilo tudi zato, ker precej stvari poznam, ker poznam Staneta Červiča - Bojana in Ivana Nemca -Vojka. Tudi zaradi tega, ker sem bil ob tem vsaj dvakrat prizadet: 1. ker sem bil zaradi sodelovanja s Stanetom Červičem - Bojanom (ne z njegovim kurirjem Danilom) zaprt maja 1944 in 2. ker sem, tudi zaradi Bojanove nepoštenosti in izkrivljanja resnic, v pravdi za priznanje posebne dobe moral 12 let dokazovati, da sem v resnici in iskreno delal za NOG to, kar se počel in izjavil, četudi s tem po vojni Bojan s „svojirni“ ali netovariši iz med vojno daljne Ljubljane ni bil zadovoljen.
Še bolj zanimivo od tega, kar boste prebrali v omenjenem odgovoru, bodo primerjalna opozorila na drobce, pri katerih Bojan prihaja v časovna in vsebinska nasprotja. Torej sam s seboj. Toda o tem - prihodnjič!
Štefan Kuhar
Otroci nacizma
Kaj sili otroke v teror
Mladinski upor z desne pretresa Nemčijo. Polmočni ubijajo ljudi brez strehe nad glavo, otroci zažigajo domove azilantov. Frustracije in življenjska praznina priganjajo že otroke k desnim skrajnežem, ki vabijo s popolno antikulturo. Politiki, pedagogi in starši so že zdavnaj odpovedali.
Država se je pokazala kot diktatuta, starši niso bili več odkriti socialisti, temveč umazani izdajalci, učitelje so kot ogleduhe pregnali s šol. Končno je vse dovoljeno - toda prihodnost je za mnoge temna. Mladi ljudje jo zaznajo kot grozeč signal, da se jim bo lastni položaj samo še poslabšal. Preobširne frustracije rešujejo z nasiljem na šolah in na cesti. Svoje žrtve si običajno najdejo tujci.
Sovraštvo se najprej začne sproščati čisto nedoločno že v šolskih klopeh ali ob šolskih nalogah. Državni inštitut za izobraževanje učiteljev s področja Rheinland-Pfalz in Thuringena je raziskal 1000 šolskih nalog na temo Nemška enotnost. Predmet neosnovanega besa v obeh deželah so vsakokrat nemočni. V Thuringenu prevladuje sovraštvo do tujcev in se pojavlja v 21 odstotkih vseh nalog. Takole je napisal učenec devetega razreda: »Tujci prihajajo in nam Nemcem jemljejo delo. Naj se vrnejo v lastno deželo in tam opravljajo svoje umazane posle.“ Nek učenec pa je povedal: »Zgraditi stražne stolpe in se oborožiti s strojnicami ter vsakogar, ki bo hotel preko, takoj ustreliti ali usmrtiti s plinom."
Vedno pogosteje eksplodira prikrito nasilje tudi v šolskih zgradbah. Šolarji pustošijo razrede, se pretepajo in ropajo. V šolskih torbah so našli razne priprave za ubijanje:	verige, pa-
lice s svinčeno kroglo in še marsikaj. Popoldan se to nadaljuje. V mnogih krajih že dvanajstletniki tekajo naokoli oboroženi.
Povod za nasilje pa so pogosto tudi nepremišljeni ali zlonamerni govori politikov in neskončne diskusije bonskih strank o pravicah azilantov, ki dajejo razgrajačem očitno nov polet. Pri tem pa organizirani neonacisti skrbijo tudi za prirastek:	samo rjave stranke »bi
se potegovale za te desno spolitizirane mladostnike", je povedal šef za ustavni red. Celo rasistični Ku-Klux-Klani iz Amerike so se poskušali z gorečimi križi in podobno maškarado v Nemčiji pretepati z mladimi skrajneži.
Šele tri leta poskuša socialni delavec VVolfgang Bartsh (39) otroke med desetin in štirinajstim letom odvrniti
od »odklonov v desno sceno". Ko je začel, je bila scena skinheadov in neonacistov že krepko organizirana. Brez omembe vredne demokratične konkurence so bili mladi desneži sposobni agitirati in širiti svojo dejavnost. Sedaj lahko otroci izbirajo, ali bodo šli k obrambnim vajam, na društvene večerne prireditve, ali v disco v mladinski center.
Bartsch pravi: »Ljudi moramo pritegniti, preden to uspe drugim." Socialni delavec zato priporoča taborni ogenj, plavanje ali vožnjo s kanujem. »Otroci potrebujejo skupine, v katerih se nekaj dogaja, kjer se počutijo dobro," pravi Beatsch. Včasih se mu celo posreči, da zavijejo s kakšnega izleta skinheadov na izlet k antifašistom. »Mladi, ki si iščejo družbo, pogosto skrajnosti tudi zamenjajo. Nevaren je običajno prehod k drugim starostnim skupinam. Kadarkoli se naša skupina oddalji, si poišče kaj novega - običajno so to skinheadi."
»Potreba po ostrih mejah in trdnih vzgledih je nepopisno velika," pravi socialni delavec Thomas Sprung. Mnogi se ne morejo sprijazniti z odločitvami odraslih - to se pogosto začne že kar pri izbiri, kaj bo kdo počel zvečer. Glasba in časopisi omogočijo mnogim mladostnikom prvič vstop v ekstremno desno sceno.
V naraščajočem številu Fan-magazi-nov (Fanzines) pridigajo skinheadi resno sovraštvo. Neonacistične računalniške igre krožijo po šolah, otroci izvajajo razdejanje z joystickom. Najpogostejši Fan-magazini s programsko začrtanimi imeni kot White Power, Glorreiche Ta-ten (Sijajna dejanja), Moeh - poročilo plešastih ali Proissens Gloria - potujejo kot »krožna pisma med prijatelji", da se izognejo zakonu o tisku. V njih lahko neobrzdano mlatijo. Primer iz časopisa skinheadov: vagina, ki so jo onečedili Židje, ostane kloaka. Nobena arijska metla ne pomaga več.
Po podatkih, ki prihajajo iz severne Westfalije, gre za približno 50 znanih Fan-magazinov, katerih naklada je več tisoč izvodov in daleč presega hujskaške parole. Po mnenju ustavnih zaščitnikov so »najpomembnejša komu-
nikacijska sredstva scene, da bi organizirala subkulturno življenje".
Medtem so organizirali tudi obrambo za zaščito ustavnega reda. Skin-Blatt Frontal, najnovejši dossier, je na skoraj treh straneh opisal metode, kijih uporabljajo službojoči nasprotniki in njihovi prikriti izsledovalci. »Pozor: zaščitniki ustavnega reda so vsaj na Bajerskem in v Bremnu, domnevamo pa, da tudi v drugih zveznih mestih, oboroženi," svari besedilo. Tudi interne šibke točke izsle-dovalcev so izvohali. Tako priporoča pisec v Frontalu, naj ne jemljejo groženj s kaznijo »preveč resno", saj v mnogih delih dežele policija in zaščitniki ustavnega reda sploh niso povezani - celo izrazito slab odnos imajo drug do dru-gega-
Naslednje orožje antikulture, ki priganja mlade na desno, je glasba scene fašistov in skinheadov - dušeč desnirock, ki ga tulijo bandi »Stoerkraft", »Stuka", »Endsieg" ali »Boehsen Onkelz". In medtem ko se običajne firme gramofonskih plošč pritožujejo nad škodo zaradi manjšega prometa, gredo plošče rjavih rockerjev masovno v promet. Plešasti kapelniki propagirajo nasilje in sovraštvo do tujcev. »Kampfhund, bestije nemške krvi, slabi časi za izvržke v deželi," prepeva skupina »Stoerkraft".
Kultura skinheadov ponuja vsem mladostnikom, ki iščejo oporo, vrhu tega še enoten Look (videz): visoko zavihan jeans z naramnicami, britanski čevlji za delo v ladjedelnicah znamke »Doc Martens", postriženi na strnišče.
Odkar napade stopnjujejo tudi levi skrajneži, so si mnogi skini pustili rasti lase, da se tako zakrijejo. Fan-magazini prikazujejo, da tačas scena skinheadov, ki je bila prvotno nepolitična, drvi v skrajno desno stran. Izjemni pojavi so Redskini ali levi plešci.
Večji delež pa predstavljajo glede na svoj bojni klic tako imenovani »Oiskini". Sicer so močno zadržani v odnosu do tujcev in kategorično odklanjajo način razmišljanja skrajnih desnežev.
Najmočnejši so po opazovanju ustavnih zaščitnikov fašistični in strankarski skinheadi, ki so hkrati tudi najbolj »grozne pojave" izmed vseh vrst skinov. Obstajajo projekti skinheadov. V Berlinu so taki projekti naleteli na ogorčen odpor levih, ki se iz_-dajajo za antifašiste, nastopajo pa kot levi fašisti. »Z desnimi se ni možno pogovarjati," glasi bojni klic teh sku-
pin, ki so desne že večkrat napadle.
Mladostniško oskrbništvo v Berlinu je opravičeno klonilo pod silo razmer. »Ali bo socialno delo z desno skrajnimi mladostniki postalo tudi desno skrajno mladostniško delo?" je bila tema neke delovne skupine 250 socialnih delavcev v Berlinu.
V neki četrti v Berlinu poskuša socialni delavec Michael Wieczorek projekt skinheadov »Die VVurzel" (korenine) obdržati vsaj na nivoju medsebojnih razgovorov. Pri pijači in ob razgrajanju banda »Storkraft" pa skini nikakor niso krotki; še vedno radi blebetajo o Turkih in »manjvrednih ljudeh, ki ne spadajo k arijski rasi". Wieczorek želi svojim skinheadom, večkratnim storilcem kaznivih dejanj, »pomagati na pravo pot" in počasi »košček za koščkom" razbiti strukturo skupine.
Streetvvorker, ki je na začetku to komaj prenašal, doživi kdaj pa kdaj tudi uspeh - neko praznovanje na cesti s skinheadi iz drugih okrožij je poleti potekalo »mirno" - nekako je vzdržalo s staro kitajsko modrostjo: »Če se ti mudi, naredi ovinek." Včasih kričijo za njim »Nacist", včasih mu predrejo tudi plašče na kolesih avtomobila. Ob prihodu v Kre-uzberg so ga neki nasilneži premlatili, da je moral v bolnišnico. Eden izmed pretepačev je menil, da je bojevnik avtonomne scene v Vzhodnem Berlinu.
Vojna za skin-projekt se je zaostrila potem, ko so 21. novembra lani desni mladinci prebodli 27-letnega Silvia Mei-erja, govornika leve Hausbesitzer-scene. Meier je pred tem napadel nekoga izmed desnih, ker je nosil našitek z napisom »Ponosen sem, da sem Nemec". 17-letni storilec in njegova prijateljica pripadata klienteli „Judith-Auer-Klub“, ki je zbirališče za otroke nacizma in ima svoj slogan »rechte Stali" (desni hlev). Večkrat so ga že napadli. Po krvavih dejanjih so nepoznani projekt popolnoma opustošili in klub so morali zapreti. Le z balkona je še visel plakat:	»konec' nasilja". Da bi zausta-
vili pohode mladih antidemokratov, poziva policija vse partije, naj poostrijo zakone in uvedejo strožje kazni - kot da bi sovraštvo do tujcev lahko zatrli s paragrafi.
^; Se nadaljuje
DER SPIEGEL, priredila Nina Mom
Zn a n os t pro ti terorizmu
Aretacija osumljenca na podlagi navadnega koščKa zlomljene Kovine, ki seje dogodila prej kot v tednu dni po atentatu v World Trade Centre, dokazuje strahotno učinkovitost ameriške kriminologije, katere strokovnjaki izkoriščajo vse mogoče tehnologije. Taksen tip preiskave, ki izgleda na prvi pogled nemogoCa, vCasih spremlja tudi sreCa.
Identifikacija delčka pločevine z vozila, ki ga je najel osumljeni, je bila tako hitra, da se ogromni laboratorij FBI v srediSCu VVashingtona ni uspel niti vključiti v preiskavo. Neposredno po objavljanju vesti o eksploziji smo veC naSih strokovnjakov poslali v New York. Sodni pregon okrivljenega Mohammeda Salameha se naslanja izključno na njihove zaključke, izjavlja Sherry Smith iz FBI. Prva naloga strokovnjakov FBI, ki so delali skupaj s kolegi iz Urada za ognjeno orodje, je bila identifikacija koSCka kovine, po-branege na parkirišču.
V vvashingtonskem laboratoriju FBI ne preneha s poskusnimi eksplozijami. Mjihcv oddelek »eksplozij" nabavlja na
stotine budilk in urnih mehanizmov in spremlja vse, kar se pojavlja na tržiSCu svetovnega terorizma, da bi lahko analizirali in razumeli delovanje detonacij.
Tovrstne izkušnje so omogočile, da so z gotovostjo ugotovili poreklo eksplozije. NaCin, na kakrSen je bil pritrjen deformiran del kovine, Je strokovnjakom predoCil, da je Slo za avtomobil s podtaknjenim eksplozivom. FBI je priznal, da je tokrat znanosti pomagala tudi sreCa. Na deICku razstreljenega avtomobila je bila namreC napisana serijska številka. Šlo je skratka bolj za vprašanje hitrosti, kakor za tehnični uspeh.
\.
'V
(L j*
im VI


N^a|nESunVDELBgGIATOO^OŽD^E o-0^^
PREKAJENO ZVITO PLEČE IZBRANEGA OKUSA PRIPRAVLJENO PO TRADICIONALNEM NAČINU SUHEGA SOLJENJA IN HLADNEGA DIMUENJA
DISKONT - CESTA V TRNOVLJE 10, PA VAM NUDI TUDI OSTALE DOBROTE PO IZJEMNO NIZKIH CENAH.
RAZLIKA JE OKUSNA - CELJSKE MESNINE
NAKUPNI CENTER
PONUDBA TEDNA:
kokos moka 200 g	77,64 SIT
kompot ananas 850 g	1 seise SIT
fižol - konzerva 850 g	149,38 SIT
kava MINAS1 kg	369,43	SIT
kava BAR - mleta 100 g	60,60	SIT
frupi juice 11 - jabolka	69,00	SIT
trupi juice 11 - orange	89,00	SIT
italijanske testenine 500 g	66,15 SIT
milo CAMAV	69,90	SIT
KUKA IZBIRA HEUKONOČNIH ŠUHK, UBOBHi CENE POHIARANt, BANAH IH
um
PO NAKUPU VAS VABIMO V PRIJETNO UREJEN GOSTINSKI LOKAL
_, ...	VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
Puritanski Angleži nimajo smisla za "umetnost"
Namesto v svet spektakla v Scotland Yard
Da bi zbudila pozornost kakšnega producenta iz sveta spektakla, je dvaindvajsetletna Joanne Ho-gan prišla na genialno zamisel. Dala si je »narisati po meri" kolesarsko obleko in se s kolesom popeljala po londonskem Regents parku. Vendar je niso opazili angleški paparazzi, temveč rekreativci. Vznemirili so se ob pogledu na očarljivo žensko v cesarjevem novem oblačilu. Nekdo je poklical policaje, ki so lepo Joanne odpeljali naravnost v Scotland.
VHHHI
Joanne Hogan v narisani kolesarski obleki na sprehodu po parku
Joanne Hogan je kot veliko drugih deklet sanjala o odrskih lučeh. Pripravljena je bila storiti vse, da bi jo opazili in da bi končno uspela. Pred štirimi leti je zapustila Sydney, kjer se je rodila in odrasla, in se preselila v London, da bi poiskala srečo. Okrog nežnega obraza ima razkošne modre lase in še razkošneje oblikovano telo. Ker se zaveda svoje lepote, se je odločila za vsako ceno prodreti v svet spektakla.
Želela je postati igralka. Žal po brezštevilnih poskusnih snemanjih in praznih obljubah, ni bilo prave priložnosti. Nato jo je njena prijateljica slikarka Helen Pennej prepričala, naj poskusi pritegniti pozornost z narisano kolesarsko obleko -seveda na golem telesu -in si tako »oblečena" dovoli vožnjo po znanem Regents parku.
Prijateljici sta mislili, da je zamisel zanimiva, originalna, in da ima celo nedvo-
mno umetniško vrednost. Ker vsi tega niso razumeli, zadeva ni potekala po predvidevanjih. Dva fanta, ki sta tekla po parku, sta najprej poželjivo gledala lepo žensko. Ko sta se ji približala in odkrila, da je pravzaprav gola, vsaj od zadaj, sta se prestrašila. Slikarka je namreč poslikala prijateljico samo spredaj - da bi izzvala kar se da vejči šok.
»Morda sva pretirali," se kesa Joanne. »Bilo je ob deveti uri zjutraj in ne verjamem, da so bobiji pregledovali park. Prepričana sem, da so prišli po obvestilu rekreativcev. Angleži so veliki puritanci.
Policisti so me ustavili in zahtevali dokumente, ki jih, seveda, nisem imela. Potem so me pokrili z nekim suknjičem in odpeljali v Scotland Vard. Spravili so me v veliko zadrego, ker so me prijavili za dejanje, ki je v
nasprotju z javno spodobnostjo, in določili previsoko kazen.
Tako sem prišla v časopisih toda ne na način, na kakršen sem želela. Opisali so me kot umazano ekshibici-onitsko, neke vrste perverzno nakazo. Na koncu te žalostne zadeve sem pretrgala vezi s prijateljico Helen, ki je edina zaslužila, časopisi so jo opisali kot zelo dobro slikarko, ki je tako verodostojno naslikala kolesarsko obleko, da je prevarala rekreativce. Prejela je veliko ponudb za delo," pripoveduje Joanne.
Po tem dogodku se je Joanne odločila spremeniti svoje življenje. Vrnila se bo v Avstralijo, kjer bo nadaljevala s študijem na univerzi. Zaradi te ponesrečene ideje jo je baje minila volja do slačenja.
Vukica Vlajič
'KufutjU folfe iotto&edl
■P
TRGOVSKO PODJETJE p o.	"
POTROŠNIK
V SVOJIH MARKETIH, SAMOPOSTREŽBAH TER OSTALIH PRODAJALNAH
-	REKLAMNE NIŽJE CEHE
-	pokušine mizmaor
-	UBORNI PLAČILNI POBOJI
-	PRI NAKUPU NAD3.000SIT-NASRAOA
UGODNO - REKLAMNE CENE
-	oranže 49,50
-	jabolka od 59,00 do 66,00
-	limone 69,00
-	jajca od 14,00 do 16,00
-	banane 98,50
-	rozine 400 gr 115,00
-	Persll 3/1, Weisse Rlese 3/1, testenine Žito, riž, kava, keksi, vino, sirupi
AKCUSKA PRODAJA
-	kokošja jajca
-	jabolka
* &
SU®NV
UGODNO:	--------
PLAČILO NA 2 ČEKA IN PRODAJA NA KARTICE: ACTIVA, MERK.
MALI OGLAS ZASTONJ kupon
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
NOV^aOBA	NAROČILNICA
s*
Ime.............................priimek............................
naslov.............................................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.........izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Američani se poslavljajo od svojih statusnih simbolov
Skromnejša Amerika
Proizvajalci avtomobilov namesto elegance poudarjajo varnost, banke namesto visokih obresti propagirajo predvsem varnost pri njih naloženega denarja, reklamerji prehrambene industrije namesto kalorijam in popolnemu videzu vso pozornost poklanjajo dobremu staremu užitku okusne hrane.
Pravijo, da je glavni krivec za ta veliki preobrat sam predsednik Clinton. Reklamni strokovnjak Jerry Stein trdi:	»Kot poosebljanje ostarele ge-
neracije baby booma je Clinton simbol zamenjave generacije na ameriškem političnem vrhu. IstoCasno pa od Američanov zahteva spremembo naCina razmišljanja - ta sprememba pa nikjer ni tako moCno vidna kot prav v reklamah."
Clinton je pripadnik generacije, ki je bila v osemdesetih letih priljubljena ciljna skupina vseh proizvajalcev, posebej še proizvajalcev luksuznih predmetov. Po uradni ameriški statistiki so letniki rojeni med 1946 in 1948 v Reaganovem obdobju kupovali ogromne količine luksuznih izdelkov - od evropskih avtomobilov do roCnih ur znamke Rolex.
Nato pa je prišla recesija in mnoge grobo spustila nazaj na tla. Zato so tudi Clintonov poziv k spremembi svojega mišljenja sprejeli kot obliž na rano. Poleg tega sta leti 91 in 92 prinesli tudi številne afere vezane za sloj »novobogatih", ki so s hitropoteznimi in visoko rizičnimi finančnimi transakcijami in akrobacijami ustvarili prave finančne imperije. To je v zavest povprečnega Američana vtisnilo spoznanje.
da „hiter denar" pogosto pomeni korupcijo in umazane posle, ki jih na koncu plaCa ..pošten" davkoplačevalec.
Namesto Donalda Trumpa in podobnih vzorov iz Reganovega obdobja se sedaj pojavlja Bill Clinton, ki izvira iz skromne družine in je kot malokateri politik pred njim dokazal, da se z delom, inteligenco in ambicijo lahko pride tudi do najvišje ameriške stopnice - a kljub temu ostane normalen Človek. Kakšna razlika v primerjavi s Kennedyjem in ostalimi ameriškimi političnimi veličinami iz najbogatejših družin, ki s težavami navadnih ljudi že veC generacij niso imeli nobene pove-
zave.
Zaradi vsega tega si sedaj roke ma-mejo proizvajalci blaga solidne kvalitete in navadnim ljudem dostopnih cen, kajti sedaj za takšnim blagom posegajo tudi tisti, ki bi lahko brez težav kupovali mnogo dražje stvari. „Naše stranke vse pogosteje ponujajo v prodajo Rolexe in želijo cenejše, manj vpadljive roCne ure," pravi vvashington-ski draguljar Nathan Smith.
Statusni simboli torej niso veC tisto, kar si želi povprečen American. Reklamerji specializirani za propagiranje luksuznega blaga izvajajo prave lo-pinge. Mercedes je preko noCi poza-
bil na igro s statusnimi simboli in sedaj vse svoje reklamne upe polaga v varnost in trajnost svojih modelov. A vendar - kako športni porše spremeniti v zopet popularen družinski avto? Bankam in investicijskim skladom je vseeno lažje. Namesto hitrega zaslužka in bajnih obresti so reklamne kampanje usmerili na finančno varnost. Neka investicijska firma, ki je stranke še pred kratkim vabila z ..obrestmi veCjimi od kateregakoli konkurenta", je sedaj plošCo popolnoma obrnila in vabi kli-entelo tako, da v reklamah priporoča razmišljanje o starosti in previdnost pred nepotrebnimi tveganji.
Živa Barbika
Stuiintrkieseiietna Totograun]a iz Fremonta. OM) Jackson se ]e odločila za osemnajst plastičnih operacij, za kar je porabila okoli Štirideset tisoč dolariev, da bi postala živa kopija prlliu-
bljene Barblke. Rezultat naj bi bil vreden de-narjaln bolečin. Pripoveduje spomine na otroštvo grde račke, ko JI Je bila v edino tolažbo Barbika In plastična operacija je postala njena sanjska projekcija. Ko JI Je pred štirimi leti umrl oce, JI jizapusttl nekaj denarja. Cindy Je zgrabila Bar-blko in odšla k strokovnjakom za plastično kirurgijo, preobrazba se je začela. Povečali so )l oci in prsi, brado pomanjšali, odstranili maščobna tkiva in zaokrožili kolena. „Najlepse je, ko se nekdo na ulici obrne za menoj In občudujoče reče: poglej, izrezana Barbika," pravi Clndy Jackson.
Piše Franci Horvat
Sončni zahod na Matterhornu
KonCno rojstvo dneva, obrisi stolpov in grebenov postajajo jasnejši.
Grapa, ki je pod nami, se izkaže za neprehodno. Se enkrat bo potrebno prečiti na desno in poiskati možice. Možici peljejo h grapi, po ka-. teri se ponoCi nismo upali spuščati. Nekaj Časa gre prav lepo, ko pa pridemo do klinov za spust, je s plezanjem konec. Potrebno je še nekaj spustov in že smo v grapi, po kateri se spustimo do poti, ki pelje do parkirišča pri koCi Auronzo. Nekateri planinci nas zaCudeno gledajo, od kod prihajamo ob tako zgodnji uri. Spaki-ramo opremo in se odpeljemo v toplejše kraje. Nekje med Misurino in Gortino se ustavimo, napolnimo pajCevinaste želodce ter zleknemo na toplo sonce.
Zadremljem za nekaj Časa, nakar me hladen veter prežene v spalko. Potopim se v lahek spanec, v katerem se prebudi moj notranji svet. Iz mraka prihajajo znane podobe ljudi in malce manj znane, morda že malce pozabljene. MuCim se z njihovimi imeni in z obrazi. Ne vem, kako bi jih razvrstil. Njihove podobe so mlade in oCi so še polne pričakovanja. Sam pa se poCutim nekako izsušenega, utrujenega.
„Kaj si napravil s sabo ali kaj so drugi napravili iz tebe," se sprašujem.
Nekaj se zgane pri mojih nogah in me predrami. Posloviti se je bilo potrebno od sanj, tudi Božo in Blaž sta že budna. „Sedaj bo lažje sedeti za volanom," pravi Božo in da ne bo potreboval vžigalic, da bi se mu oCi ne zapirale. Se kratek obisk v Gortini, da nabavimo nekaj razglednic in napolnimo Cutarice. Pot nas vodi pod TO-FANO, nato zavijemo proti dolini GARDENA. Vreme je dokaj spremenljivo,
zato Je z razgledom bolj slabo.
MogoCni Sasalungo s svojo 1000-metrsko steno se obCasno prikaže iz megle. Selini stolpi pa so kot ogromen grad iz kakšne pravljice. Ker nam je dolomitskih cest dovolj, se spustimo na avtocesto za Bolzano in Bergamo. Avtocesta je dobesedno na stebrih, kajti dolina je preozka, da bi lahko bilo dovolj prostora za cesto in za reko Nadižo. Pobočja so zelo primerna za trto, manj je jablan in hrušk. Bolzano je bolj industrijsko mesto kot pa kaj drugega. Tovarn je toliko kot v okolici Milana. Ker se že veCeri, naša pot pa je še dolga, se ne ustavljamo. Prižigajo se luCke, naša „koCija" drsi po večernem zahodu.
Vsak se je nekako notranje umiril in pripravil, da lahko podoživlja plezanje v Cinah. Kraji so se vrstili, ne da bi bil pozoren na njih. Šele ko se mi oglasi želodecr se spomnim, da smo se prej dogovorili, da bomo prespali ob jezeru LAGO Dl GARDA. Z avtoceste Verona - Milano zavijemo k jezeru. Odkrijemo odliCno parkirišče zraven obale. Na sreCo ni preveliko komarjev, da lahko v miru povečerjamo in se spravimo k počitku. Spim brez sanj, ki so značilne za trden spanec.
Zaradi dolge vožnje, ki je pred nami, se v zgodnjih jutranjih urah odpravimo na pot. Vozimo ob jezeru, Kjer mrgoli hotelov, počitniških hišk in trgovin. Značilno za njihove trgovine Je, da Cim bolj so pisane in založene s kiCem, tem bolj so imenitne. Skoraj vsaka trgovina ima kakšen svoj zaščitni znak. Zanimiv Je konj, ki me spominja na Trojanskega konja, le da je malo manjši. Zopet smo na avtocesti, ki pelje proti Milanu. Tovarne ob cesti pričajo o razvitosti severa, kar Je značilno za mnoge
dežele severne poloble. Po nekajurni vožnji se avtocesta cepi na Torinsko in Montblanško.
Pri St. Vincetu zapustimo avtocesto, zavijemo v dolino, ki nas bo pripeljala pod tako želeno goro. Cesta je speljana po desnem bregu v kljuCih, ko pa to ne zadoSCa, skozi predore. Mislim, da Italijani dominirajo v gradnji gorskih cest, še posebno v Dolomitih. Po nekaj kilometrih se prviC prikaže Matterhorn. Ko ga takole od daleC opazujem, mi srce priCne hitreje biti. Zelja in strah sta pomešana med sabo. Kdo bo prevladal? Kakšen scenarij nam pripravlja ta skrivnostna gora. „Prav poceni se že ne bo prodala," si pravim. Še vedno mi v ušesih pozvanjajo besede Da-nija BedraCa, da so nemogoče razmere, saj letijo skale velike kot hladil-
niki in televizorji. Zaradi visokih temperatur seje zelo poveCala objektivna nevarnost. Na vodniškem uradu so mu v Cervini odsvetovali vzpon.
Z mešanimi obCutki sedem v avto ter se odpeljemo. Okoli desete ure prispemo v naše izhodišče, za ture. Iz Cer-vine je Matterhorn še bolj grozeC. Vrh je ..pocukran" z novim snegom, kar je slabo znamenje. Prvi obisk na vodniškem uradu nam je vlil upanje, da pridemo vsaj na vrh. Zenska, ki je tam zaposlena, nam natrosi precej informacij o sami poti in o vremenu. Ko vidi, da smo trije, zmaje z glavo. Vidim, da hoCe reci ..poCasni boste". Naš Benjamin Blaž šteje šele petnajst let, toda za sabo ima že vrsto vzponov. Od Grossglocknerja, Grand Para-disa, Mont Blanca, Breithorna, v skali pa je plezal dobro petico.
Se nadaljuje
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje doma (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS.
1.	SL003-01650 PONUDBA:
-	PRETOVORNI KESONI PROSTORNINE CCA 42 M3,
-	NADGRADNJE ZA PREVOZ ŽIVIL: KRUHA, SADJA, MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV, ZELENJAVE, ZDRAVIL, KONFEKCIJE, POŠTNIH POŠILJK, POTUJOČE TRGOVINE NADGRADNJE SO LAHKO IZDELANE NA RAZLIČNE ŠASIJE VOZIL; DIMENZIJSKO SO LAHKO IZDELANE STANDARDNO ALI PO ZAHTEVAH NAROČNIKA.
Naziv : KOVINARSKA, D.O.O. VRHNIKA
Kraj : VRHNIKA Pošta : 61360
Naslov : SINJA GORICA 106 Telefon ; 061/755-423 Telefaks : 061/755-401 Teleks i
Kontakt: MARIJA PERKO
2.	SL003-01651 PONUDBA:
1.	POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE VOZIL (AVTOKLEPARSKIH, LIČARSKIH, KLJUČAVNIČARSKIH DEL, POPRAVILO HIDRAVLIKE OZ. IZDELAVA NOVE.
2.	PREOBLIKOVANJE PLOČEVIN (RAZREZ, KRIVLJENJE, IZSEK) IZ NAŠEGA ALI VAŠEGA MATERIALA. Naziv : KOVINARSKA, D.O.O. VRHNIKA
Kraj : VRHNIKA Pošta : 61360
Naslov : SINJA GORICA 106 Telefon : 061/755-423 Telefaks : 061/755-401 Teleks *
Kontakt: MARIJA PERKO
3.	SL003-01653
NUDIMO PROSTE KAPACITETE:
-	ST-RUŽENJE DO FI 600 MM
-	OKROGLO BRUŠENJE DO FI 350 MM
-	OBDELAVA NA HORIZONTALNEM VRTALNO REZKALNEM STROJU 1320 X 1000 X 900 MM.
Naziv : METALING, D.O.O., RADEČE
Kraj : RADEČE
Pošta : 61433
Naslov : KRAKOVO 11
Telefon : 0601/81-613
Telefaks : 0601/81-613
Teleks !
Kontakt: MITJA UHAN
4.	SL003-01655
IŠČEM PARTNERJE ZA FINANCIRANJE IN UREDITEV LOKALA ZA PRODAJO OPREME ZA OPREME ZA TENIS IN GOLF V ROG. SLATINI. ROGAŠKA JE ZELO VELIKO TURISTIČNO MESTO IN NA NOVO IMA GOLF IGRIŠČE, IN ZATO ŽELI PARTNERJA KI PROIZVAJA ALI DISTRIBUIRA TE VRSTE PROIZVODOV. LOKAL IMAM V NAJEM.
Naziv : CIS GZS Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000	^
Naslov : SLOVENSKA 41
Telefon : 061/150-122
Telefaks : 061/219-536
Teleks : 31-138 GZ YU
Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA
CIS GZS
5.	SL003-01659 PONUJAMO:
1. ROBOTIZIRANO CELICO ZA RAZLIČNE TEHNOLOŠKE POSTOPKE /VARJENJE, BARVANJE, NANOS LEPILA.../
2 AVTOMATSKE TRANSPORTNE VOZIČKE ZA PRENOS MATERIALA POLIZDELKOV IN KONČNIH IZDELKOV MED PROIZVODNIM PROCESOM ALI V SKLADIŠČU
3.	PREBIJALNE STROJE RASKIN /ŠVICA - DO 6 MM.
Naziv : ROBOTIKA, D.O.O.
Kraj : RIBNICA
Pošta : 61310
Naslov : LEPOVČE 23
Telefon : 061/861-611
Telefaks : 061/861-607
Teleks : 31-482 RIKOSI
Kontakt: TOMI GAVRANIČ
6.	SL003-01660
PONUJAMO PROJEKTIRANJE IN IZDELAVO:
-	KOMANDNIH PULTOV ZA INDUSTRIJSKA KRMILJA V RELEJSKI TEHNIKI ALI S PROGRAMATIBIL-NIMI LOGIČNIMI KRMILNIKI PLC /HITACHI, SIEMENS/ S PRI PADAJOČO PROGRAMSKO OPREMO
-	ZAHTEVNIH INDUSTRIJSKIH KRMILU ZA AVTOMATSKE TRANSPORTNE SISTEME /V PROIZVODNJI IN SKLADIŠČIH/ POLATOMA-TIKE IN AVTOMATIKE ZA SUŠENJE LESA
-	AVTOELEKTRIKE ZA SPECIALNA VOZILA.
Naziv : ROBOTIKA, D.O.O.
Kraj : RIBNICA
Pošta : 61310
Naslov : LEPOVČE 23
Telefon : 061/861-611
Telefaks : 061/861-607
Teleks : 31-482 RIKOSI
Kontakt: TOMO GAVRANIČ
7.	SL003-01662
POVPRAŠUJEMO PO SKUPNIH VLAGANJIH NA PODROČJU ROBOTSKE TEHNIKE, AVTOMATSKIH TRANSPORTNIH SISTEMIH, STROJEGRADNJI.
Naziv : ROBOTIKA, D.O.O.
Kraj : RIBNICA
Pošta : 61310
Naslov : LEPOVČE 23
Telefon : 061/861-611
Telefaks : 061/861-607
Teleks : 31-482 RIKOSI
Kontakt: TOMO GAVRANIČ
8.	SL003-01664
PONUJAMO AVTOMATIZACIJO IN MODERNIZACIJO ŽE OBSTOJEČIH STROJEV DOMAČE IN TUJE PROIZVODNJE /STISKALNICE, OBDELOVALNI STROJI, TRANSPORTNE NAPRAVE.../.
Naziv : ROBOTIKA, D.O.O.
Kraj : RIBNICA
Pošta : 61310
Naslov : LEPOVČE 23
Telefon : 061/861-611
Telefaks : 061/861-607
Teleks : 31-482 RIKOSI
Kontakt: TOMO GAVRANIČ
9.	SL003-01666
POVPRAŠUJEMO PO ZASTOPANJU TUJIH PODJETIJ S PODROČJA ELEKTROTEHNIKE IN STROJNIŠTVA.
Naziv : ROBOTIKA, D.O.O.
Kraj : RIBNICA
Pošta : 61310
Naslov : LEPOVČE 23
Telefon : 061/861-611
Telefaks : 061/861-607
Teleks : 31-482 RIKOSI
Kontakt: TOMO GAVRANIČ
10.	SL003-01673
PONUDBA LESENIH DRŽAL: VEČJE KOLIČINE, SUROVINA JESEN: IZDELANE PO DIN STANDARDIH, SEKIRA: 40 CM; 45 CM; 36 CM; 46 CM; 70 CM; 80 CM. VILE: 135 CM FI 34 ŠTIHARICA: 70 CM FI 30; 85 CM FI 35; 95 CM FI 40. MACOLA : 70 CM. DOBAVA TAKOJ. SEZNAM PALET JE NA VPOGLED V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv : RIKO HOLDING Kraj : RIBNICA Pošta : 61310 Naslov : LEPOVČE 23 Telefon : 061/861-611 Telefaks : 061/861-607 Teleks *
Kontakt: ANDREJ ZABUKOVEC
11.	SL003-01674
V NAJEM NUDIMO CCA. 1500 M2 OPREMLJENIH PROIZVODNIH PROSTOROV, 450 M2 POKRITIH SKLADIŠČNIH POVRŠIN IN CCA. 250 M2 PISARNIŠKIH PROSTOROV. POLEG POKRITIH POVRŠIN NUDIMO TUDI PRIPADAJOČE POVRŠINE DVORIŠČ, PRIMERNE ZA NEPOKRITA SKLADIŠČA. PROSTORI SO VSELJIVI TAKOJ. LOKACIJA OB IZVOZU UNEC NA AVTOCESTI LJUBLJANA - POSTOJNA.
Naziv : KOVINO
Kraj : RAKEK
Pošta : 61381
Naslov : UNEC 25
Telefon : 061/791-662; 792-211
Telefaks : 061/796-084
Teleks *
Kontakt: JOŽE ŠIRAJ IN SREČKO KNAP
12.	SL003-01676
FIRMA HOLDING SERVICE D.O.O., PREDSTAVNIŠTVO RAIFFEISENBA-NKE SALZBURG, AVSTRIJA IŠČE ZA SODELOVANJE SLOVENSKE FIRME, KI SE UKVARJAJO Z DODELAVNIMI POSLI /LOHN-POSLI/. Naziv : HOLDING SERVICE, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000
Naslov : KOLODVORSKA 7 Telefon : 061/121-145 Telefaks : 061/131-284 Teleks :
Kontakt: BARBARA SBRIZAJ
13.	SL003-01677
PONUDBA ZA OPREMO STANOVANJA: UNIKATNE PREPROGE, TAPISERIJE, ZAVESE, TALNE OBLOGE, PREŠITE ODEJE, KOPALNIŠKE KOMPLETE.... ZA REPRODUKCIJO:
NARAMENSKI PODLOŽKI, LEPLJIVE MEDVLOGE, NETKANI TEKSTIL, POLNILA ZA BLAZINE, FILCI, SINTETIČNA VATA, SUKANCI, GUMBI.., VSE PO MALOPRODAJNIH IN VELEPRODAJNIH CENAH.
Naziv :	REGENERACIJA COM-
MERCE, D.O.O.
Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000
Naslov : CELOVŠKA C. 38 Telefon : 061/120-267 Telefaks : 061/111-291 Teleks i
Kontakt: IVAN ŠEGA
14.	SL003-01680
PODJETJE IŠČE ZASTOPSTVO ZA AUDIO IN VIDEO TEHNIKO.
Naziv : „IMAGE“, D.O.O.
Kraj : NOVO MESTO Pošta : 68000 Naslov : ADAMIČEVA 2 Telefon : 068/22-802
Telefaks : 068/29-059 Teleks i
Kontakt: ZORAN ABAZOVIČ
15.	SL003-01682
INTELEKTUALNE STORITVE:
-	IZOBRAŽEVANJE
-	ANALIZIRANJE IN PLANIRANJE
-	INVESTIRANJE
-	ORGANIZIRANJE
-	INTEGRACIJSKI PROCESI
-	POSL. TEHN. POVEZOVANJE. PROSPEKTI SO NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv : IMAGE JB, D.O.O.
Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61109
Naslov : PRERADOVIČEVA 36 Telefon : 061/322-331 Telefaks *
Kontakt:'JANEZ BREZOVEC
16.	SL003-01688
NUDIMO POSLOVNE /400 M2/ IN PROIZVODNE PROSTORE /800 M2/ TER IŠČEMO PARTNERJA ZA NADALJNJA SKUPNA VLAGANJA OZIROMA KOOPERACIJO NA KATEREMKOLI PODROČJU; PREDSTAVITEV - FOTOGRAFIJA JE NA RAZPOLAGO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv : ŠTEFAN SLIHTHUBER
Kraj : MURSKA SOBOTA
Pošta : 69000
Naslov : KLAVNIŠKA 3
Telefon : 069/31-262
Telefaks : 069/31-262
Teleks i
Kontakt: ŠTEFAN ŠLIHTHUBER
17.	SL003-01692
PREDSTAVLJAMO SE Z NOVO BLAGOVNO ZNAMKO ŠPORTNE KONFEKCIJE V TRGOVINAH : AGILITAS LJUBLJANA /WOLFOVA 1/ J M ŠPORT POSTOJNA MVM ŠPORT MARIBOR ŠPORT -MIST KOČEVJE.
ASPERA LJUBLJANA - BEŽIGRAD JONATHAN IZOLA PINK ŠPORT CELJE OMNIA KRANJ
OMNIA LJUBLJANA - J. SKLADIŠČA
-	HALA A
ŠPORT AS LJUBLJANA ŠIŠKA L. ŠPORT LJUBLJANA ŠIŠKA Naziv : OPTIMIZEM, D.O.O.
Kraj : POSTOJNA Pošta : 66230 Naslov : VOLARIČEVA 5 Telefon : 067/22-158 Telefaks : 067/23-302 Teleks i
Kontakt: TANJA AMBROŽIČ
18.	SL003-01693
PONUDBA OPREME ZA LABORATORIJE - FUNKCIONALNE MREŽE UPORABNOST:
S POMOČJO MUFEN IN PRIŽEM LAHKO PRITRDIMO NA MREŽE BUČKE IN POVRATNE HLADILNIKE ZA DESTILACIJO VSE VRSTE STEKLOVINE ZA RAZLIČNE FUNKCIJE IN POISKUSE V KEMIJI, AGRONOMIJI, MEDICINI, BIJOLO-GIJI IN FIZIKI.
Naziv : ORODJARSTVO - LABORATORIJSKA OPREMA Kraj : KRANJ Pošta : 64000
Naslov : TRG PREŠERNOVE BRIGADE 6
Telefon : 064/216-154 Telefaks : 064/216-154 Teleks i
Kontakt: AŽMAN GREGOR
Fotoreportaža s Puešce
Kučan med cigani
„Če je Puešča merilo za položaj Romov v Sloveniji in Puešča to je, sem tega napredka vesel,“ je poudaril predsednik Milan Kučan ob obisku največje romske vasi v Sloveniji. Kučan je verjetno prvi predsednik države, ki se je kdajkoli odločil za takšen obisk in vsekakor prvi predsednik, ki bi ga Romi tako pričakali in sprejeli.
Puešča s svojim vrtcem, gostilno in trgovino, športnim in kulturnou-metniškim društvom je romska vas, iz katere že več kot 60 otrok konča osnovno šolo, nekaj deset jih je končalo poklicne in srednje šole, približno deset pa jih obiskuje študij na visokih šolah doma in v tujini. Zato je Puešča generator ostalim Romom v Prekmurju, Sloveniji in še kje.
LucaS