SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK (PRIŽGIMO MU SVEČKO)
Slovenci imamo po črki zakona tudi t.i. kulturni praznik. Praznujemo pa ga seveda vsak po svoje. Poleg osrednje svečanosti v "hramu slovenske kulture" - Cankarjevem domu - in tamkajšnjega defileja Prešernovih nagrajencev se tedaj nakopiči toliko "kulturnih prireditev, da je videti, kot da bo pojutrišnjem konec sveta. Odpirajo se vrata kulturnih ustanov, v katere v teh prazničnih dneh zanese celo kakega politika. Kljub naporom organizatorjev se ponavadi vse skupaj konča s svečanimi kvazi-komemoracijami, pretirano patetično retoriko in spomini na velikane naše kulturne preteklosti. O mrtvih vse najboljše, zato se tokrat pozabavajmo s sodobniki slovenske kulture.
Ni dvoma, da cem prodajali kvazi-kulturno meglo. Med temi Tega se verjetno zavedata tudi ministrica Slovenija že vrsto junaki so se v zgodovinski spomin poleg Andreja Rihtar - sneguljčiča slovenske kul-
let dosega izredno vidne rezultate na vseh kulturnih področjih. Žal so dosti manj medijsko razvpiti in realno ovrednoteni, v nasprotju s prav tako vidnimi športnimi dosežki. Recept za nadaljnji razvoj slovenske kulture je torej zelo preprost. Pisatelj Drago Jančar in filozof Slavoj Žižek (najbolj prevajana slovenska avtorja) bi v naših logih med širšimi množicami prišla bolj do veljave, če bi se poleg svojega dela začela profesionalno ukvarjati še recimo z nogometom, košarko ali smučanjem. Poleg te sarkastično-hudomušne domislice pa žal obstajajo tudi dosti bolj kruta dejstva. Tokrat bi se omejil na kulturnike, ki so svoje strgane denarnice kar dobro napolnili v slovenskem parlamentu. Imeli so seveda zelo težko in naporno delo, saj so vseskozi marljivo lovili oslovo senco in svojim volil-
drugih zapisali tudi pomembni slovenski književniki: Franček Rudolf, Dimitrij Rupel, Ciril in Jaša Zlobec, Tone Partljič, Rudi Šeligo, Tone Peršak. Slednji se je pred leti umaknil iz visoke politike in pred kratkim kot edini kandidat (?!) sprejel mesto predsednika Društva slovenskih pisateljev. Zanimiv je njegov pogled na sedanje stanje v naši družbi: "Mislim, da smo pisatelji kar precej investirali v to, da je država sploh nastala in da je takšna, kakršna je. Demokratična vsaj po formi, koliko je demokratična po vsebini, je že vprašljivo..." Ta izjava nehote pomeni posredno priznanje neuspešnosti prizadevanj kulturnikov v slovenskem parlamentu, ki ne samo da knjigi niso uspeli izboriti ničelne stopnje davka na dodano vrednost, temveč se je letos DDV na knjigo še dodatno povišal! Peršak tozadevno problematiko pojasnjuje z naslednjimi besedami: "Žal je ministrstvo za kulturo zunaj obzorja, ki ga doseže oko ljudi, ki imajo realno moč."
	-1
r* 4 f f	
\ f	% i ^пГ" *
'T \ f	rn j
\ 1	
ture in kulturniški poslanec z najdebelejšim nosom (in prav takšno kožo) Tone Partljič, ki ju njun strankarski šef "vozi podolgem in počez". Morda pa bosta naposled le dojela, da je sedanja državno podprta slovenska kultura še najbolj podobna uri brez kazalcev. Z drugimi besedami - ustavil se ji je čas, in nič ne bo pomagalo, tudi če slovenske kulturne ustanove v prazničnem času poleg svojih vrat odprejo še vsa okna in celo strehe!
RS. Pravi Slovenceljni bomo pa tudi tokrat Prešerna proslavili z recitalom neznanega pesnika in popivanjem v betoli pri Pinotu (rezervacije niso potrebne)... Če kulture ne zalivaš, usahne, mar ne?
Slavko Gaberc
IZ VSEBINE:
oar Nacionalni interes, kaj je to par Portorožanov pogovor s Sebastjanom Jeretičem, enim od vršilcev dolžnosti direktorja Okolje Piran ^ NAŠI OBRAZI. Fulvia Zudič in
Franc Uljan car Letošnji ulov cipljev: ne kaže
najbolje car Belokriške maškare se že
pripravljajo na letošnji pust kš* Piranski grbi, kje ste? B3P Zatajeni Pirančani D3T Z naravnimi antibiotiki nad povzročitelje bolezni
NACIONALNI INTERES ALI NELAGODJE POLITIKE
Nacionalni interes je zadnje čase najbolj vroča tema med politiki in tudi v novinarskih vrstah. Kdor koli da kaj nase, se razpiše ali razgovori o nacionalnem interesu. Politiki so končno ugotovili, da izgubljajo tla pod nogami, da njihova suverena moč upravljanja bledi, celo' izginja in da je počasi napočil čas, da začno delati po naročilu multinacionalk. Kot v primeru Leka in Krke, ko je državni zbor sprejel zakon v škodo naših farmacevtskih tovarn. In v škodo domače zdravstvene blagajne (stroški za zdravila bodo narasli) - a seveda v korist ameriških farmacevtskih velekorporacij. Ob tem ko so naši izvoljeni predstavniki vneto zagovarjali nujnost varovanja industrijske lastnine, so (ne)namerno (?) spregledali tako interese ameriške vlade kot njihovih farmacevtskih trustov. V primeru zdravila proti zloglasnemu antraxu sta tako ameriška kot kanadska vlada nemškemu proizvajalcu Bayerju odkrito povedali, da bosta - v nasprotju z vsemi pravili varstva industrijske lastnine - začeli sami proizvajati to zdravilo, ker je to pač v njunem nacionalnem interesu! Bayer se je vdal pred grožnjo in je bil tako prisiljen zdravilo prodajati Američanom skoraj zastonj. Razen tega pa velikih korporacij z zdravili niti najmanj ne moti, da na primer tisoče ljudi v Afriki ali Južni Ameriki umira zaradi aidsa, ker si ne morejo privoščiti njihovih dragih zdravil, cenejših, generičnih pa jim ne dopustijo proizvajati!
V Sloveniji kajpak očitno ni nacionalnega interesa ampak interes velikih korporacij, ki bolj ali manj krojijo naše življenje. Poglejmo si zadnji primer Banke Koper.
Tri vodilna obalna podjetja so koprsko banko, brez kakšnih posebnih etičnih dilem oziroma slabe vesti, prodala italijanski banki San Paolo IMI, ki je posredno v lasti italijanske države. To je še en dokaz, kako italijanska država sistematično uveljavlja svoj nacionalni interes na ozemlju Republike Slovenije. Italijanska država je s tem začela že pred dobrimi dvajsetimi leti: z radodarnim podeljevanjem italijanskih pokojnin slovenskim državljanom v slovenski in hrvaški Istri, ki so lahko izkazali kakršno koli navezanost na italijansko kulturo ali državo. Država Italija je za to namenila ogromne milijarde lir. Koristno bi bilo, če bi kdo izračunal, koliko denarja je bilo podeljenega! Nato je nadaljevala s podeljevanjem italijanskega državljanstva državljanom Slovenije in Hrvaške - komur se je pač dalo
v vrsto in je iskal (ali pričakoval) od tega kakšne ugodnosti (šolanje, zaposlitev, socialna pomoč,...). Ob tem že dolga leta vzdržuje nerentabilne ladijske linije med Trstom, našimi obmorskimi mesti in hrvaško Istro (ladja Marconi), ki lahko životarijo edino ob ogromni subvenciji iz italijanske blagajne. Naj niti posebej ne omenjamo zahtev po vračilu nepremičnin, saj je kljub zagotavljanju o veljavnosti Osimskih sporazumov očitno, da jih italijanska vlada dejansko ne priznava. Saj še zmeraj noče prevzeti odškodnine, ki jo je prejela za razlaščene istrske nepremičnine in vedno znova ponavlja zahteve za vrnitev optantskih nepremičnin. Nakup Banke Koper je samo logičen korak v strategiji italijanskih interesov na ozemlju Republike Slovenije. Posledice, ki bodo nastopile s spremembo lastništva, niso niti od daleč le prazen strah z velikimi očmi: vodilni kader banke bo prišel iz Italije, med uslužbenci banke se bo vse bolj govorilo in pisalo v italijanskem
Ob dnevu samostojnosti slovenske države (26. decembra) je na stebru ob znani portoroški ploščadi visela le ena zastava: italijanska. Očividci so o tem obvestili policijo, v pričakovanju da bo poskrbela, da poleg zaplapola tudi slovenska (nenazadnje se je praznovalo samostojnost slovenske države, mar ne!?!)... Pa nič.
jeziku. Kot drugi jezik bo mogoče prišel v poštev angleščina, zagotovo ne slovenščina. Nenazadnje pa je italijanski jezik na našem dvojezičnem območju že sedaj uradni jezik, zato ne bo njegovo uveljavljanje v banki nič lažjega. O tem si res ne gre delati utvar! Tu bi navedli primer francoskega Alcatela, kjer so ob spremembi lastništva sredi Francije -v osrčju francoskega jezika ter nacionalnega ponosa - za jezik poslovanja uvedli angleščino! Veliko številčnejši narod od slovenskega - Francozi - so se zgražali, protestirali in grozili, vendar je angleški jezik ostal jezik komuniciranja znotraj korporacije. Nikar si torej ne delajmo iluzij, da se enako ne bo zgodilo v primeru Banke Koper! Prodajalci banke bi si naj menda izposlovali, da novi lastniki ne bodo spreminjali imena banke, niso pa zagotovili pogojev za uporabo slovenskega kot delovnega jezika v banki. Po konsolidaciji lastništva banke pa lahko pričakujemo še nadaljnji korak: na primer ta, da bo banka del sredstev, ki jih bo dobila od italijanske države, ponovno investirala v nakup optantskih zemljišč italijanskih državljanov. Kar je nenazadnje italijanska država že delala takoj po prvi svetovni vojni, ko je celo iz daljne Sicilije v naše kraje, hrvaško Istro in Dalmacijo uvažala italijanske državljane, takrat predvsem učitelje in kulturno elito.
Slovenski politiki, če seveda niso celo na plačilnem seznamu tujih korporacij, se vsega tega nejasno zavedajo. Če drugače ne ob spoznavanju, da njihova realna moč in vpliv plahnijo. S praznimi in aktivističnimi frazami o nacionalnem interesu ali z retoričnim ali celo ironičnim samospraševanjem, kaj to nacionalni interes je, izražajo svoje nelagodje, ker bodo čez nekaj let o ključnih zadevah odločali ali v Bruslju ali pa na sedežih tujih družb. Še bolj pa zato, ker nimajo jasnih odgovorov na vprašanja in probleme našega časa in prostora ter Slovenije. To pa je verjetno še večji problem kot na primer prodaja Banke Koper ali pa Pivovarne Union...
Marko Zorman
>R
Sebastjan Jeretič, v.d.direktorja JP Okolje Piran:
"Smeti v vrečke in ločeno zbiranje odpadkov!'
Po odstopu Roberta Časarja z direktorskega mesta javnega podjetja Okolje Piran lanskega decembra, je piranski občinski svet za vršilca dolžnosti direktorja imenoval Sebastjana Jeretiča, piranskega občinskega svetnika z Liste mladih, ter Daria Barrile-ja, doslej zaposlenega na koprskem Stavbeniku. Novo službo je zaenkrat nastopil le Jeretič, medtem ko bo Barrile to storil februarja. Novoimeno-vana se seveda z novimi nalogami še seznanjata, predvsem s finančnimi obveznostmi. Napovedujeta večjo transparenetnost finančnih tokov, nekatere strukturalne spremembe (o čemer bo že na prvi letošnji seji odločal občinski svet) ter racionalizacijo poslovanja, ki naj bi postalo učinkovitejše. Glede sporne podražitve smetarine, ki je bila posredni razlog za zamenjavo vodstva, napovedujeta nekatere večje spremembe v obračunavanju. Podražitev, kot zagotavlja Jeretič, je bila upravičena, saj je v Piranu cena odvoza smeti capljala za slovenskim povprečjem. Treba pa bo določiti nove, bolj pravične kriterije pri obračunavanju pavšalov.
Za občane so seveda zanimivi konkretni prijemi nove uprave. Največji projekt je izgradnja šestetažne garažne hiše pri piranskem pokopališču, katere investitor je Okolje. V kratkem bo objavljen razpis za izbiro izvajalca, ki bo znan konec marca, aprila pa naj bi garažno hišo že začeli graditi. Zaradi ne ravno privlačnih finančnih pogojev (sam izvajalec mora sodelovati z določenim finančnim vložkom) je povsem mogoče, da se na razpis ne bo prijavil nihče. Kako bodo ukrepali v primeru, če za gradbeni poseg ne bo zainteresiran nihče, Jeretič zdaj še ne more napovedati. Sam vsekakor stoji na trdnih tleh in mu je zato povsem jasno, da gre za ekonomsko neprivlačen projekt. Za izvajalce so zagotovo bolj kot garažna hiša privlačni poslovni lokali (trgovine ipd.), ki so predvideni v okviru objekta. Seveda so okoliški prebivalci, poleti pa tudi turisti zelo zainteresirani za trgovine in druge dejavnosti, vprašanje pa je, če bodo donosni. Ali bi projekt garažne hiše utegnil pasti v vodo, pa je
zdaj prerano govoriti.
Smeti v vrečke in ločeno zbiranje odpadkov
Pravkar bodo na Okolju začeli uresničevati projekt uporabe posebnih vrečk ter ločenega zbiranja odpadkov, ki ga je zastavilo že prejšnje vodstvo. Projekt pomeni pravo revolucijo na tem področju, saj se klasični zabojniki za smeti počasi umikajo ekološko bolj sprejemljivemu zbiranju odpadkov. Sistem zbiranja v vrečke bodo uvedli februarja: najprej na območju Pirana med Tartinijevim trgom in Punto, do poletja naj bi se nov sistem uveljavili v celem mestu ter v Luciji. V najkrajšem času naj bi uvedli tudi takoi-menovane ekološke otoke. Na njih bodo najprej uvedli ločeno zbiranje papirja in stekla, pozneje pa še plastike in bioloških odpadkov. Vsekakor naj bodo občani v teh dneh zelo pozorni na vsako sporočilo z Okolja, saj se bodo v projekt morali tudi sami dejavno vključiti. Vrečke bodo lahko nabavili na sedežu Okolja v Fornačah ali v prostorih Okolja na Zelenjavnem trgu, in sicer s posebnimi boni. Določeno število bonov bo všteto v smetarino, vrečke pa bo mogoče tudi dokupiti (kos 120 tolarjev). Prebivalce starega piranskega jedra bo zlasti razveselilo, da bodo vrečke, ki jih bodo odlagali na za to določenih mestih, odvažala posebna vozila na električni pogon, ki so praktično neslišna.
Intervencijska ekipa za videz kraja
Na Okolju pripravljajo še nekaj drugih novosti. Do poletja načrtujejo oblikovanje intervencijske ekipe, ki bi skrbela za videz občine. Urejanje in namakanje parkov in zelenic ter številne druge naloge, ki sodijo v ta okvir, bi potekalo po nekoliko drugačnem vrstnem redu kot zdaj. Prioriteto nalog bi namreč večinoma določali sproti, odvisno od naročil zainteresiranih turističnih in drugih dejavnikov. Intervencijska skupina bi dejavno sodelovala tudi v pripravljajočem se hortikulturnem projektu tematskih parkov ob hrvaško-slovenski istrski pešpoti. Mimogrede pa še razveseljiva novica za Portorožane: naposled je ustrezno (in pravočasno) poskrbljeno za park pred starim hotelom Palace. Ta bo namreč poslej v skupni rabi, kar pomeni, da bo zanj skrbela občina.
Na naše vprašanje, kako je z ločevanjem meteornih in fekalnih voda v portoroški kanalizaciji, je Jeretič dejal, da letos tukaj ne načrtujejo nobenega večjega posega. Čakajo na odločitev, kako bo s projektom čistilne naprave na regijski ravni. Od lokalnih skupnosti je odvisno, ali se bodo odločile za enotno čistilno napravo (predvidena je v Kopru) ali posamične. Za letos je predviden le projekt urejanja kanalizacije na območju Padne.
Andrej Žnidarčič
ZA OBOŽEVALCE GLASBE so v portoroškem Avditoriju v Portorožu 2. februarja ob 20.30 pripravili osrednjo glasbeno prireditev "Mojstrski koncert". Že ime obeta veliko. To je koncert svetovno uveljavljenih glasbenih mojstrov in je različica Srebrnega programa Cankarjevega doma. Tudi letošnji koncert glasbenih mojstrov zaznamujejo solistke, ki morda pri nas niso tako znane, v tujini pa so že prave legende ter so v samem vrhu umetniških lestvic.
Presenetil nas bo mednarodno sestavljen trio z izvrstnimi mladimi glasbenicami treh dežel: avstrijsko violinistko Sofie Schafleitner, eno najvidnejših predstavnic dunajske violinske šole, japonsko komorno in solistično glasbenico, karizmatično violistko Kaori Yoshida, ki nam bo predstavila svoj inštrument v povsem novi luči ter eno največjih zvezd med glasbeniki mlajše generacije, angleško violončelistko Natalie Clein, ki ji je v preteklih letih že uspel prodor na svetovne odre in velja v Angliji za eno največjih odkritij zadnjih let. Na programu bosta dve skladbi W.A. Mozarta in delo Ernsta von Dohnanyija.
... Naloga rockerja je, da spremlja, kaj se dogaja v družbi... in da pove, kaj je dobro in kaj je slabo. Predvsem pa mora povedati, kaj ga moti in kaj je slabo. To, kar je dobro, je že tako ali tako dobro. To, kar je slabo, pa je treba popraviti. (Vanja Alič, pevec rock skupine Zaklonišče prepeva v intervjuju, objavljenem v januarskem Delovem Vikendu)

Ravnatelj kot kapitan ladje
S koncem prejšnjega leta se je iztekla tudi delovna doba ravnatelju Srednje pomorske šole Portorož, prof. Francu Uljanu. Tako je zaključil del uspešnega obdobja svoje bogate življenjske poti in stopil v novo: upokojil se je
Franc Uljan se je minister za šolstvo in šport podelil naziv
je rodil 1. avgusta 1942 v Zabičali pri Ilirski Bistrici. Diplomiral je na oddelku za fiziko in tehniko reške fakultete	za industrijsko pedagogiko. Na področju vzgoje in izobraževanja je bil zaposlen več kot 35 let. Pedagoške izkušnje si je pridobil najprej eno leto v osnovni šoli, nato enajst let na Gimnaziji Koper in kasneje na Zavodu RS za šolstvo in šport, kjer je petnajst let opravljal naloge pedagoškega svetovalca, zadnjih deset let pa je bil ravnatelj Srednje pomorske šole Portorož. Hkrati z delom na gimnaziji je poučeval matematiko in fiziko v oddelkih tehniške (strojne) šole na Obalni delavski univerzi Koper, predaval pa je tudi na koprskem oddelku Pedagoške akademije. Na Zavodu RS za šolstvo in šport je sodeloval pri iskanju strokovnih rešitev in pripravi srednješolskih vzgojno-izobraževalnih programov, na svojem predmetnem področju pa pri pripravi učnih načrtov, učbenikov, delovnih zvezkov, seminarjev, ipd.
Za njegovo uspešno pedagoško delo mu
svetnik.
Šola živi in pade z učiteljem, pravijo poznavalci. Za dobrim učiteljem ostane vrzel. Kaj pa če šolo zapusti uspešen ravnatelj, ki je nekakšen učitelj nad učitelji, vodja šole tako zaposlenih kot dijakov? Vodenje pomeni, da se čuti "dihanje" šole, njeno povezanost z okoljem. In koga neki se na šoli vsi -dijaki, starši in zaposleni - najbolj spominjajo, če ne ravno ravnatelja? Skratka, ravnatelj daje s svojim delom šoli najmočnejši pečat, oznako, koliko je prijazna in kvalitetna. To seveda velja za uspešnega ravnatelja. Kar pa je profesor Franc Uljan bil! Bil je več kot samo učitelj. Dijake je spremljal od prvih pozdravov na začetku šolanja, preko mnogih razgovorov in sestankov z njimi in njihovimi starši, pa vse do zaključka, ko jim je vzhi-čeno čestital in po očetovsko napotil v življenje. Kolikokrat je dejal: "To so naši dijaki, naši otroci! Tukaj so in naša dolžnost je, da jih obogatimo z znanjem in pripravimo za poklic in življenje. Omogočimo jim čimboljše možnosti, da se vsestransko razvijejo!"
Profesorjem na svoji šoli je bil vselej bil pravi poklicni kolega in svetovalec. Prijazen, preprost, vedno s kančkom dobre volje, čeprav mu včasih ni bilo lahko pri delu. Nikoli ni povišal glasu ali se zviška postavil nad kolegi.Vedno pripravljen svetovati. Odločno,
a umirjeno je uspel posredovati, če je "preskočila iskra" v odnosih med učitelji in dijaki ali med zaposlenimi. Avtoriteta, cenjen med vsemi, ne iz strahu, ampak iz spoštovanja.
Franc Uljan si je tudi nenehno prizadeval za rast ugleda pomorske in prometne šole, kjer je zdaj zaključil svojo poklicno pot. Danes je kaj videti: novi učni pripomočki, računalniki, nova oprema, skratka, sodobne učilnice za sodobni pouk. Zlasti pa je šola ponosna na simulator, pomembno učilo za pouk pomorstva, opremo za fitnes pri pouku telesne vzgoje in nenazadnje na zgledno število različnih plovil za pouk pomorstva.
S ponosom se torej lahko ozira na svojo prehojeno pot vodenja šole, ponosni pa so lahko tudi njegovi sodelavci in dijaki. Če se izrazimo pomorsko: bil je pravi kapitan, ki je znal svojo ladjo voditi mimo vseh čeri in skozi vse viharje. Ob odhodu s poveljniškega mostu pa je ladji (beri šoli) začrtal tudi smer plovbe. To je zdaj moderna šola s sodobnim vzgojno-izobraževalnim procesom, ki zna mladega človeka čimbolje pripraviti na poklicno in življenjsko pot.
Naj ob koncu zapišemo še njegovo misel: "Največja sreča v življenju je imeti nekaj, kar ti pomeni vse..., početi tisto, kar rad počneš, in spoznati, da to, kar počneš, spoštujejo in cenijo tudi drugi."
Peter Štefančič
E-ŠOLA TUDI V PIRANU
Ministrstvo za informacijsko družbo je ob koncu lanskega leta zaključilo z drugo fazo opremljanja šol z najsodobnejšo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, kar so poimenovali projekt e-šola. Tokrat je bilo te opreme deležnih še šest šol, med njimi tudi piranska osnovna šola Cirila Kosmača, v kateri so 25. januarja pripravili tudi svečano otvoritev svojega informacijsko-komunikacijskega centra.
E-šole so odprte tudi za zunanje obiskovalce, ki lahko najmodernejšo komunikacijsko opremo uporabljajo brezplačno (od rabe računalnika, pošiljanja elektronske pošte, do brskanja po medmrežju, ipd...), na voljo pa jim bo tudi strokovna pomoč. Po nekaj več kot enomesečnem delovanju štirih e-šol, ki so svoja vrata odprla konec lanskega leta (vseh je zdaj v Sloveniji deset), podatki kažejo, da vsako v popoldanskem času obišče v povprečju okoli dvajset uporabnikov. Med njimi prevladujejo dijaki, osnovnošolci in študentje.
(L.S.Z.)
Upravna enota zdaj v Luciji
- občani (skoraj ) zagotovo vsi vedo, da se je upravna enota Piran iz občinske stavbe na Tartinijevem trgu, ki jo je delila z uradniki občinske uprave, preselila v novo zgrajeni del Trgovsko poslovnega centra v Luciji. Marsikomu doslej ni bilo (povsem) jasno, kaj je občina (lokalna skupnost) in kaj je upravna enota (institucija države). Še manj jasno pa je marsikomu (bilo), katere pristojnosti in naloge ima katera. Morda bo prostorska ločenost ene od druge pripomogla, da bodo ljudje lažje razumeli, kam sodijo uradniki ene oziroma druge ustanove. Vsaj to...
Cerkev Marije Snežne v Piranu februarja gosti Delo meseca Jakova Brdarja »Maska«.
FULVIA ZUDIČ: "Sono contenta di tutto quello che sono riuscita a tare..."
Fulvia Zudič e una che, arrivando a Pirano, prima o poi te la trovi davanti fisicamente oppure attraverso le sue opere ( visitando magari una delle sue molteplici mostre o esposizioni) o leggendo la pagina culturale di un quotidiano o settimanale che sia, insomma non puoi dire di non conoscerla. Perö non puoi neppure affermare di conoscerla perche dopo tutto quello che ha fatto e detto e dopo tutti i "reportage" su di lei, non sei ancora sicuro di averne carpito I'essenza. Le donne, e risaputo, sono misteriose nella loro semplicitä, e Fulvia veste questo ruolo quasi per antonomasia, la dove finisce la donna inizia I'artista e viceversa. Un enigma esposto pubblicamente e forse per questo ancora piü intrigante.
Alberghiera di Isola: materia Storia dell'Arte e Arte. Dal 1996 ha assunto I'incarico di Segre-tario Organizzativo della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Pirano. Nell'anno appena trascorso ha iniziato con ~тш	nun vivc in ui id la mostra di pittura (Piranske Dame) curata
ЏШ	d i m e n s i o n e da Nives Marvin, poi e stata invitata ad una
_ mostra a San Giovanni al Natisone (Italia),
I
Non ha la svagatezza o distrazione cosi caratteristica degli artisti, cioe non vive in una dimensione superiore o diversa, almeno nonsembrafarlo, pero porta in se, in modo impalpabile una sensibilitä artistica che si esprime definitivamente attraverso i suoi lavori. Le sue opere testimoniano la forza e l'espressivitä interiore che la attrag-gono verso spazi sempre piü ampi quando si cimenta o decide di espandere il suo estro, introducendo nella sua visuale anche altre forme o ramifieazioni artistiche che man mano le si presentano davanti. E in questo eccelle con spontaneitä e determinazione. Dall'altra parte, come persona e come orga-nizzatrice di eventi culturali, qui entriamo nel campo del suo lavoro, eccelle in razionalitä, pianificazione, diplomazia e disponibilitä a qualsiasi nuova idea che le viene proposta. Molte volte ne e la promotrice, e con tutta la mole di lavoro che si ritrova a dover espletare nell'arco di una qualsiasi giornata, alia sera e ancora presente alle varie manifestazioni di cui ha coordinato la realizzazione, durante la stagione artistico-culturale della Comunita degli Italiani di Pirano che e senza esagerare in alcun modo, la piü intensa e varia del lito-rale. E alia sua professional^ si aggiungono anche I'affabilita con cui gestisce le manifestazioni.
Fulvia Zudič e nata il 17 maggio 1961 a Capodistria, e cresciuta a S.Bortolo, ha fre-quentato le scuole dell'obbligo nel piranese, ha conseguito la maturitä all'lstituto d'Arte a Lubiana e si e diplomata all'Accademia di Belle Arti a Venezia. Tra I'lstituto d'Arte e I'Accademia ha insegnato per quattro anni educazione figurativa presso le scuole elementar! di Pirano e Sicciole.
Dopo il diploma ä ritornata ad insegnare alle scuole Italiane di Pirano e al Ginnasio sloveno di Pirano e successivamente alia scuola "Pietro Coppo" di Isola e alia Scuola
dove oltre a presentare i lavori di pittura e illu-strazioni ha presentato le poltroncine in legno decorato per bambini (lavoro giä premiato al Concorso di Arte e Cultura "Istria Nobi-lissima") che arredano I'angolo della fiaba nella biblioteca di Casa Tartini. Piü avanti ha creato i costumi e la decorazione per le barche che hanno partecipato alia Regata Storica di Venezia, in rappresentanza delle citta di Capodistria e Umago. Ha ideato e rea-lizzato la scenografia per lo spettacolo per ragazzi "I tre asinelli e la capretta Rosetta" allestito dal Teatro di Capodistria e la scenografia per la serata letteraria "Premio di let-teratura per ragazzi" organizzato dalla Scuola Elementare PR Vergerio il Vecchio a Capodistria. Con le sue opere ha partecipato a concorsi ed a Ex-tempore ottenendo ottimi risultati.
Quando e come e iniziata la tua attrazi-one verso I'arte, cioe quando hai deciso di dedicarti alia pittura e come?
Dicono che fin da piccola avevo una pre-dilezione per il disegno e mia zia Pina con-serva ancora i miei primi disegni con tanto di data, di cui e molto orgogliosa e gelosa. La cosa piü curiosa degli anni della scuola elementare era che i miei disegni erano sempre incompiuti e venivano regolarmente comple-tati a giugno, da mia madre.
Qual'e stata la reazione dei tuoi familiari alia tua idea di dedicarti all'arte?
L'idea di proseguire gli studi all'lstituto d'Arte a Lubiana e stata proposta dalla capoclasse Mirella Arzenšek e sostenuta dai miei genitori che mi hanno spedito a Lubiana a soli 13 anni, nonostante il parere negativo di parenti e conoscenti.
Non hai mai pensato di intraprendere un'altra carriera e perche?
Subito a Lubiana sono insorti problemi riguardo la scelta della sezione, io avevo
scelto moda, mentre mio padre era convinto che sarei ritornata con un diploma in design industriale, visto che I'industria della moda non era e non e presente nella regione. Perö come al solito i miei genitori mi hanno lasci-ato libera di decidere.
In tutte le tue opere sono presenti alcuni elementi che evidenziano il legame con la tua terra natia (saline, gli edifici delle citta costiere, la natura, i paesaggi e i colori), ma lo senti cosi forte questo attaccamento da non aver mai pensato di vivere in un altro posto, oppure no?
Posso vivere in qualunque posto, cioe mi adeguo a qualsiasi situazione, pero dopo un certo periodo sento il bisogno di ritornare ai posti che mi hanno visto crescere.
Come si svolge una tua giornata tipica?
E' arrivare non prima delle nove in ufficio, fare un sacco di telefonate per coordinare e programmare le attivita e le manifestazioni pianificate, non riesco quasi mai ad uscire per merenda o pranzo, visto che le giornate lavorative non si concludono mai nell'orario prestabilito, ma si protraggono in base al calendario e spesso e volentieri finiscono alia sera tardi (vedi concerti, rappresentazioni teatrali, cinematografiche), altrimenti sono occupata a coordinare i vari gruppi.
Hai visitato molti paesi, quali sono i tuoi ricordi piü belli o le cose che ti hanno mag-giormente colpito?
La Siria per la sua diversitä e la ricchezza storica incontaminata, gli Stati Uniti per la grandezza e la vita frenetica che non mi e pia-ciuta molto, il caldo e la miseria della Repub-blica Dominicana ed il freddo e la povertä della Bulgaria.
Come si definirebbe Fulvia Zudič?
Nell' insieme contenta e soddisfatta di tutto quello che sono riuscita a fare finora, ringra-ziando sempre I'appoggio della mia famiglia, dei suggerimenti di mia sorella Nives, dell'a-iuto dei miei collaborator sia nel campo del-l'lavoro che all'infuori di esso.
Che cosa ti aspetti dal 2002?
Da quest'anno mi aspetto e spero pace, nel significato piü profondo della parola, salute e comprensione per tutti.
Testo e intervista di Adriana Cah
Škodoželjneži jate cipljev razganjali s petardami
S ciplji slabo kaže
Zlatko Novogradec, vodja izlova cipljev v portoroškem ribolovnem rezervatu, nam je povedal, da letos s ciplji bolj slabo kaže. Pred novim letom so se počasi že zbirali v večje jate, vendar so jih krivolovci in škodoželjneži razgnali, tako da so ribe pobegnile iz Piranskega zaliva. Po Novogradčevi presoji se bodo ciplji, seveda ob izpolnjenih vremenskih pogojih, ponovno vrnili šele februarja.
"Bolj kot običajnih krivolovcev se bojimo ljudi, ki namerno delajo škodo. Tam okrog novega leta so namreč neznani storilci ciplje razganjali s petardami. Kaj jih žene k tako noremu početju, preprosto ne morem razu-
meti. V preteklosti se je za izlov cipljev potegovalo več skupin in vsa nagajanja se je dalo nekako razumeti kot maščevanje ribičev, ki niso dobili koncesije. Po novih razpisnih pogojih ribiči podpisujejo samostojne pogodbe za sodelovanje pri izlovu, skratka pri ulovu lahko sodeluje prav vsakdo. Drži pa, da so bili letos razpisni pogoji strožji kot prejšnja
leta."
Na letošnji razpis se je prijavilo 32 ribičev, le 16 pa jih je izpolnjevalo razpisne pogoje. Podeljevalca koncesije, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter piranska upravna enota, sta od ribičev zahtevala med drugim tudi potrdilo urada za statistiko RS o mesečnem poročanju o ulovu ter potrdilo davčnega urada o poravnanih obveznostih socialnega zavarovanja in dohodnine. Vsi ti administrativni zahtevki, ki so očitno znamenje našega približevanja Evropski zvezi (EU), so kajpada razredčili vrste kandidatov za izlov.
V pripravi nova zakonodaja
Novogradec nam je povedal še, da se pripravlja nova zakonodaja za področje morskega ribištva. Sam je zaenkrat bolj na hitro spreletel osnutek predloga zakona, vendar z njim ni najbolj zadovoljen.
"Nova zakonodaja ima svoje dobre in slabe plati. Dobro je denimo, da ukinjamo takoi-menovane popoldanske ribiče. Moteče pa je, da vsebino nekritično prepisujemo iz evropske zakonodaje. V tem našem zelo omejenem koščku morja bo zelo težko hkratno uveljavljati evropsko zakonodajo in skrbeti za dostojno preživetje poklicnih ribičev. Seveda pa sem prvi za to, da se stvari tudi na področju zasebnega morskega ribištva uredijo. Kar se dogaja danes, je blago rečeno velika zmeda. Ribiči bomo v grobem morali poskrbeti vsaj za troje: za ustrezna ribolovna sredstva in orodja, za potrebna dovoljenja in druge dokumente, urediti pa bomo morali finančno poslovanje." pravi Novogradec.
Letošnji izlov cipljev po tradiciji traja od 1 .decembra do 28.februarja. Pogostost izlo-vov določa vodja ribolova, s tem, da je v tem obdobju dovoljeno jate cipljev loviti največ petkrat, jate spremljajočih rib pa še dodatno trikrat. Dosedanja praksa je bila, da če vtem obdobju ni poštenega ulova rib, ministrstvo ribičem koncesijo podaljša še za en mesec.
Andrej Žnidarčič
Od proračuna za leto 2002, prostorskih aktov do kadrovskih zadev
Zadnjega januarskega dne je sklicana 26. redna seja občinskega sveta piranske občine. Na dnevnem redu je predlog odloka o proračunu občine Piran za letošnje leto s predlogom programa opremljanja stavbnih zemljišč. Po skrajšanem postopku je predviden sprejem odloka o preoblikovanju komunalno stanovanjskega podjetja Okolje Piran v javno podjetje in ustanovitvi družbe Okolje.
Na dnevnem redu je tudi odlok o spremembi dela zazidalnega načrta Turističnega kompleksa Bernardin - kongresni center, pa skrajšani postopek sprejema spremembe odloka o pomožnih objektih. V prvi obravnavi je odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana piranske občine, ki vključuje bodoče župno središče in dom za starejše občane v Luciji. Svetniki bodo prvič obravnavali spremembo odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za turistično stanovanjsko območje Riviera - Hotel Slovenija v Portorožu (javna obravnava v krajevni skupnosti Portorož je bila decembra), po hitrem postopku pa bodo sprejemali dopolnitve ureditvenega načrta Zdravilišče Strunjan, predlagan je tudi program varstva okolja za območje Slovenske Istre. Potem so na vrsti tako rekoč stalne točke dnevnega reda kot so premoženjsko pravne zadeve, kamor sodijo najpogosteje menjave zemljišč. Tokrat je predlagana še prodaja službenega stanovanja v stolpiču Obala 127 v Luciji nekdanji delavki Občine Piran gospe Alenki Perossa za
11.442.458 tolarjev, pa še izločitev zemljišča v lucijski obrtni coni iz
javnega dobra in odločanje o njegovi prodaji podjetju Prefab, investitorju tamkajšnjega novega trgovskega centra (novi objekt zdaj namreč posega na pločnik, ki je javna površina).
Pri kadrovskih zadevah bi naj svet za direktorico piranskega Centra za socialno delo ponovno imenoval Lucijčanko Nives Vogrič, v svet Gimnazije Piran pa dr. Milojko Pavletič Kopilovič.
L.S.Z.
Pobuda o kolesarskih stezah
Občinska strokovna služba je pripravila že tudi odgovor na pobudo podžupana in svetnika Uga Fonde, ki je predlagal opredelitev kolesarske steze skozi Portorož.
Občina Piran, v okviru vključevanja Parenzane v Evropsko kolesarsko mrežo, že pripravlja sistem kolesarskih poti na svojem območju. Bila je že dana pobuda, da bi del štiripasovnice namenili zgolj javnemu potniškemu prometu in kolesarjem. Za uresničitev takšne zamisli pa bi bilo najprej treba promet med Piranom in Lucijo preusmeriti drugam. To pa ni enostavna naloga, saj je štiripasovnica deloma opredeljena kot državna cesta...
Belokriške maškare tudi letos pripravljajo svojega pusta
Društvo O.D.S prihaja z Belega Križa nad Portorožem, bolj znano pa je pod imenom Belokriške maškare. Trudi se ohraniti tradicijo pustovanja, ki so ga na Belem Križu začeli že očetje sedanje mlade generacije v svojih ranih letih.
Belokriško pustovanje, ta že skoraj pozabljeni ljudski praznik, se začne na pustno soboto pred križem, od koder belokriške šeme krenejo v obhod. Dopoldan obidejo novejši del belokriškega naselja, nato si vzamejo čas za kosilo, po katerem jih čaka zahtevnejši del, vzpon na Šentjane in obisk pri tamkajšnjih domačijah. Dan zaključijo z večer-no-nočnim rajanjem z bogatim srečelovom in nagradami, ki ga vsako leto pripravijo v enem od hotelskih dvoran (v Fiesi, Strunjanu,...). Na pustni torek se belokriške maškare napotijo z vozili po vsej obali: od gostilne do gostilne. Za konec pustnega slavja, na sredo, na pepel-nični dan, pripravijo pustni konvoj našemljenih vozil, ki mu zmeraj vdahnejo nek pomen in vsebino.
Pustna povorka vozil se od križišča na Belem Križu na pepelnico popoldan ob 16. uri napoti preko Valete v Luciji, kjer ima postanek pred Mežiškim domom. Potem se odpelje skozi Portorož in Bernardin, svoj obhod pa sklene na štartnem mestu, na Belem Križu, kjer se začne vsakoletno slovo od Pusta. Seveda ne gre brez slavnostnega govora, Pust pa seveda konča na grmadi. Med vsem tem dogajanjem je obiskovalcem vselej na voljo kaj toplega za po grlu. Druščina žalujočih šem slovo od Pusta še pošteno zalije na sedmini, za mizo obloženo z jedačo in pijačo.
Tako nekako se bodo odvijale karnevalije na Belem Križu tudi letos. Člani Belokriških maškar z zadovoljstvom ugotavljajo, da ima njihova pepelnica vsako leto več obiskovalcev (seveda so v čimveč-jem številu vabljeni tudi letos). Da lahko izpeljejo takšno prireditev, ki je v veselje njim samim in gledalcem, pa morajo zbrati kar nekaj tako finančnih kot materialnih sredstev. Seveda ne morejo, da se ob tej priložnosti ne bi zahvalili vsem, ki jim s svojo pomočjo omogočijo pripraviti takšno prireditev, na katero prebivalci Belega Križa vsako leto nestrpno čakajo.
B.L.
V Portorožu Banka Koper obnavlja svojo poslovalnico, ki je v pritličju hotela Slovenija in je zaradi tega začasno (predvidoma do marca) zaprta. Hoteli Morje pa hitijo z gradnjo svojega kongresnega centra, zato je tudi hotel Slovenija zaprt.
Mercator-Pegro
PORTOROŽ
tudi v novem letu
V	4	1 • V *	1
vas najboljši sosed
AVDITORIJ PORTOROŽ
vabi
na otroško pustno rajanje v soboto, 9. februarja.
Zabava se začne že ob 16. uri. Vodi jo Irena Dolinšek. Vsi klovni, čarovnice, škoromati, živalice, kavbojci in
druge šeme imajo prost vstop. Najbolj domiselne in izvirne maškare bomo nagradili. Nagrade prispevajo ljudje dobre volje.
SEMTER1
IROZU
Praznična ponudba v Hotelih Palace
Natale con i suoi, tine anno con chi vuoi, družbo zunaj.
V	portoroških hotelih je v preteklih letih vladalo pred novim letom zatišje. Letos je bilo drugače: privabili so goste že o božiču. Toplo domače vzdušje jim je pričarala prijetna glasba, vonj po prazničnih jedeh, okrasitev in božični program. Dopolnjevala sta ga bogat rekreativni in izletniški program. Ponudbo v Hotelih Palace je predstavil, vodja animacije Marino Žibert.
V	rekreacijskem programu so se lahko kopali, telovadili v bazenu, se učili plavanja, se sprehajali in kolesarili ob obali. Na predvečer božiča so piranske Flipice gostom zaigrale predstavo, Božiček je obdaril vse otroke. Po svečani večerji so bili kar trije koncerti: v hotelu Apollo sta nastopili sopranistka Eleonora Matija-šič in pianistka Elisabetta Buffolini, v restavraciji Figarola pevski zbor Aquarius Eve, v restavraciji Grand hotela Palace pa gojenci glasbene šole iz Celja. Po koncertih je hotelski animator goste pospremil v portoroško cerkev k polnočnici. Na božični dan se je Eleonori Matijašič in Elisabetti Buffolini pridružila še flavtistka Živa Bažec, ki so nastopile z najlepšimi slovenskimi, italijanskimi, francoskimi, ameriškimi in nemškimi božičnimi pesmimi. Več tematskih večerov je bilo v restavraciji Figarola. Za solinarski
pravijo Italijani. Ljudje radi praznujejo božič v družinskem krogu, za novo leto pa si poiščejo
praznik so nastopile Flipice in folklorna skupina iz Kubeda. Na ogled so bile fotografije Sečoveljskih solin. Na dveh večerih show plesov je nastopila skupina Mojce Horvat iz Ljubljane, na slovenskem večeru pa folklorna skupina Naklo.
Poseben razvedrilni program so pripravili za najmlajše hotelske goste: ogledali so si otroško predstavo, obiskal jih je Božiček in jih obdaril. Zanje je bilo poskrbljeno tudi varstvo, vse pa so tudi obdarili. Večji so se učili plavanja, rajali, žurirali, zanje so zaplesale piranske Flipice in tudi silvestrovali so lahko po svoje. Na silvestrski večer so se gostje, ki so jim
igrali skupine Aurora, Tramontana, Zlati časi
pa glasbenika Nikola in Damir, lahko zavrteli na petih plesiščih.
Izletniški program za hotelske goste v Postojno, po Istri, v Benetke in Trst, Škocjanske jame in v Lipico je pripravila agencija Sun-Tours. S polno paro pa so v tem času seveda delale tudi Terme. Gostje so si lahko privoščili nočno kopanje, savne, tepidarium, masaže in različne zvrsti nege. Izredni pestra in bogata je bila silvestrska večerja. Natakar je k vsaki mizi prišel kar enajstkrat. Najprej je gostom postregel s koktajlom, potem je bil na vrsti, kanape iz lososa in jegulje, zatem je prinesel sredozemski tris, juho, fuže z rako-vico in bučkami, škarpeno z malteško omako, sorbet, medaljone z jurčki in brusnično omako, novoletno torto, kavo in na koncu istrsko kislo juho.
Na novega leta dan so se gostje ponovno zavrteli na vseh plesiščih.
Prazniki so se nadaljevali. Drugega januarja je v Hotele Palace prispelo 200 italijanskih in 50 avstrijskih gostov, katerim so pripravili večer slovenskih ljudskih plesov in narodno-zabavne glasbe, na katerem so se predstavili plesalci in glasbeniki kranjske folklorne skupine "Sava".
Nada Kozina
Pustovanje v Piranu
Društvo prijateljev mladine od 2. do 13. februarja vabi v PIRAN, kjer za letošnji pust pripravljajo marsikaj!
•	V soboto, 2. februarja bo od 09.00 do 12.00 ure PUSTNI SEJEM: ponudba pustnih kostumov po načelu
"odstopiš - odstopim" v EPIcentru na Rozmanovi ulici v Piranu.
•	Od ponedeljka 4. do četrtka 7.2. bodo v EPIcentru otroci izdelovali pustne maske in kostume.
•	V soboto, 9.2. se dobijo v Kavarni Tartini na pustnem plesu ob 20.00 uri. Izbirali bodo najizvirnejšo, najlepšo in najbolj pisano pustno masko.
•	V torek, 12.2. ob 16.00 uri: bo v EPIcentru pustno rajanje za najmlajše.
•	V sredo, 13.2: slovo od Pusta ob 16. uri izpred Hotela Piran.

na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Piranski grbi, kje ste?
V Piranu je Turšičev trg. Po komu se imenuje? V slovenski enciklopediji sta omenjena dva Turšiča: eden je glasbenik, eden pa partizan, pri nobenemu ni omenjena kakršna koli vez s Piranom. Trg se je v preteklosti imenoval Piazza Kandier, Pirančani so mu rekli Tribio, ker se vanj stekajo tri ulice. Pietro Kandier je bil tržaški zgodovinar, ki je preučeval istrska mesta, med njimi tudi Piran. Leta 1851 ga je mestna oblast proglasila za častnega člana Pirana.
Na tem trgu, tik ob vratih v mestnem obzidju, imenovanih Porta Mugla, stoji prva občinska hiša v Piranu, sedež gastalda, predstavnika mestne gospode v času oglejske nadoblasti. V njej so volili predstavnike oblasti vse do leta 1200, ko se je mestna oblast preselila v novo občinsko palačo na Porta Domo, današnji Prvomajski trg.
Na prekladi vhodnih vrat gastaldove hiše je pet grbov: mestni grb iz leta 1272 in štirje grbi piranskih podestatov. Mimo hiše hodijo turisti
Trubarjeva 56, najstarejša hiša v Piranu. Naredili so ji omet in prekrili kamenje, iz katerega je zgrajena. Odvzeli so ji ves pridih izjemne starosti... Za mimoidočega je enaka katerikoli hiši v mestu.
generacijam ne morejo privzgojiti spoštljivega odnosa. Torej bo še slabše? Starejši še vedo, kaj se je dogajalo pred pol stoletja. Njihove none so jih še vodile po piranskih cerkvah. Po vodo k mestnim pipam. V pekarijo. In koliko poznajo Piran današnji otroci? Po piranskih ulicah vidimo številne šolarje od vsepovsod. Kaj pa piranski -vedo za palače, viseče hiše, vodnjake, mestna vrata, cerkve, grbe, beneška okna, stopnišča?
Lastnik take hiše, kakršna je gastaldova, ima v lasti kulturni spomenik evropske kulturne dediščine. Kako ravnamo s hišo, ki predstavlja kulturno dediščino? Mar lahko lastnik počne z njo, kar hoče?
s turističnim vodnikom v roki. Iščejo grbe, upodobljene in opisane v knjigi. Hišo sedaj obnavljajo. Grbov na njej ni več videti. Jih bomo po obnovi spet videli na starem mestu? To sprašuje tudi Franco Viezoli, predsednik Famee Piranese iz Trsta.
V Piranu ima sedež Medobčinski zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine. Državna ustanova, ki bdi nad obnovo Pirana, kar je težka naloga, kot bi bila prodajalka v trgovini s porcelanom, po kateri lomastijo sloni.
Ali smo mi, občani, vredni Pirana? Ali se občinska oblast zaveda odgovornosti do bogate kulturne dediščine? Dvakrat ne! Kaj pomaga zavod za spomeniško varstvo s peščico zaposlenih! Vsak meščan bi moral imeti svojega nadzornega!
Ne dojemamo, kaj je Piran. Za večino današnjih Pirančanov to niso hiše njihovih dedov. Ne čutijo jih kot dediščino, bogastvo. Novim
Jo lahko preuredi, jo posodobi, da je v njej prijetno živeti? Seveda, saj mesto je v funkciji ljudi. Kaj pa zunanjščina!? Res, tudi ta je lastnikova. Vendar lastništvo ne daje pravice spreminjati zunanjščino hiše. Kajti hiša je tudi del mesta. Mimo nje hodijo ljudje, tudi veliko turistov, ki prinašajo večini piranskih družin zaslužek.
Lani je občina začela postavljati table, ki označujejo kulturne spomenike. Zaenkrat so označene stavbe na Tartinijem trgu in na vseh piranskih cerkvah. Dela je še veliko.
Društvo prijatelji zakladov sv. Jurija je že dvakrat pripravilo razstavo Jaslice po piranskih cerkvah in enkrat razstavo Križev pot po piranskih cerkvah. Razstave so bile lepo obiskane. Nekaj obiskovalcev - piranskih meščanov - je povedalo, da so jim te razstave odkrile del Pirana.
Gastaldova hiša bo kmalu obnovljena. Bodo nanjo pritrdili tudi oznako, da je dragoceni kulturni spomenik? Ob zaključeni obnovi bi lahko pripravili odkritje portala z grbi. Takrat bi strokovnjaki lahko kaj povedali, otroci zapeli ali zaigrali, kot lani poleti gledališčniki. Prav na tem trgu.
Veljalo bi tudi razmisliti še o posebnih poteh, po katerih bi vodili na ogled obiskovalce mesta: na primer obzidna pot, pot grbov, beneških oken, balkonov, starih vodnjakov, cerkva, galerij...
Nada Kozina
Zatajeni Pirančani
Zapisano je, da živijo v piranski občini Slovenci in Italijani, zato sta uradna jezika dva: slovenski in italijanski. Zato imamo šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, javni uslužbenci morajo znati oba jezika, vsi dokumenti in javni napisi v delu piranske občine, ki velja za dvojezično, so v dveh jezikih. Predstavniki oblasti govorijo v javnosti v obeh jezikih, občinski svetniki razpravljajo v obeh jezikih. V slovenskem in italijanskem. Tako je, ker tako piše
V resnici ni tako. V Piranu govorijo ljudje in to čimprej!
tudi hrvaško, albansko, srbsko. In še kako drugače. Ampak ti so priseljenci. Niso avtohtoni. Slovenci in Italijani pa ja.
Magična beseda je torej "avtohtonost".
Moč pisane besede je neizmerna. Miselna lenoba je udobna. Tu je Balkan.
Šibko vključevanje piranskih meščanov v kulturno življenje opozarja na nek nesporazum, zamolčevanje, neiskrenost.
V slovenskih šolah je italijanščina kot učni predmet "jezik okolja" in v šolah z italijanskim učnim jezikom je slovenščina kot učni predmet "jezik okolja". Kot tuj jezik se poučuje v glavnem angleščina, veliko manj še nemščina in francoščina. Hrvaški, srbski, albanski ali še kakšen, ki je za številne Pirančane materni jezik, ni v programu nobene šole.
Na Švedskem denimo, je veliko priseljencev iz različnih koncev sveta. Švedski zakon nalaga šolam, da nudijo otrokom možnost izbire svojega materinega jezika kot drugega tujega jezika, če jih je najmanj pet iz iste jezikovne skupine. Država jim priskrbi in plača učitelja. V času Jugoslavije je bilo v osnovni šoli obvezno učenje srbohrvaščine (na našem območju le nekaj časa, potem so to obvezo ukinili). Učili smo se cirilice, spoznali smo nekaj književnikov. Danes se v slovenskih šolah uči vse jezike sosednjih narodov razen hrvaškega. Zakaj je tako? V športnem jeziku bi temu rekli kolesarski odnos: sprednjemu se klanjamo, zadnji nas ne briga. Ampak v čem smo mi sprednji, boljši? Ne pozabimo, da je bil denimo v 18. stoletju Rudjer Boško-vič iz Dubrovnika član francoske akademije znanosti.
Piranski občani z neslovenskim in neitali-janskim materinim jezikom, ki se povsem ne poslovenijo, so potisnjeni v družbeni kot, so drugorazredni državljani, nevredni pozornosti. Ljudje z napako? Če so tu, naj bodo Slovenci
Kako bi bilo, ko bi sprejeli Hrvate kot soob-čane? Davke plačujejo tudi vsi. Kot Slovenci in Italijani. Ne smemo pristajati na delitev občanov na prvo in drugorazredne, na take, ki so vključeni v družbo, se udeležujejo kulturnih prireditev in drugih družabnih dogodkov, in na one, ki jih vidimo le pri delu, v šoli, na cesti in v gostilni.
O avtohtonosti in "tujosti"
Vsi smo ljudje, imamo telo, razum in dušo.
Radi smo siti, radi kaj novega zvemo in se veselimo.
Pa vendar so med nami drugorazredni državljani. Tu so le na pol. Njihovo telo je tu, duša pa doma, tam kjer so njihovi domači, grobovi prednikov, domačija, kjer vsi govorijo po njihovo, kjer je njihova kultura: tradicija, obredi, ljudsko izročilo, umetnost, obrt, zgodovina.
Kaj je pomembnejše; biti Človek ali predvsem biti avtohtoni človek?
Kaj lahko naredimo za naše občane, ki koprnijo po svoji domovini, ker se tu še kar naprej počutijo tujce? Mi, "avtohtoni" ?
Tudi o avtohtonosti bi lahko razpravljali. Slovenci smo, vsaj v mestih, prišleki. Tudi mnogi Italijani so se priselili od drugod. Srečo imamo le, da je naš materni jezik tudi uradni jezik. Občina pa je - ali naj bi bila - vendarle skupnost vseh občanov. Lahko bi torej nekako pomagala "neavtohtonim". Denimo, pri ustanovitvi kulturnih klubov, pri predstavitvi njihove kulture. Prav gotovo bi s tem obogatili vse občane. Bolj bi se spoznali in zbližali. Potem bi jim lahko mi, "avtohtoni", lahko približali svojo kulturo, kulturo kraja, v katerem živijo. Da bi zaživeli polno, kot pravi piranski občani.
Vsi bi s tem pridobili. Z zamolčevanjem dokazujemo le svoj strah in svojo nizko samo-podobo. Mižimo pred resnico, ker se bojimo, da je ne bomo znali obvladati.
Neslovence in Neitalijane čutimo kot našo temno stran meseca. So pa naša dragocenost.
Naša piranska družba bo zdrava toliko, kolikor različnih bo voljna in sposobna sprejeti medse in z njimi ustvarjalno živeti. Sočasna prisotnost različnih kultur, jezikov, identitet in izkušenj pomeni veliko obogatitev. Gotovo pa predstavlja izziv.
Nada Kozina
...Večina množičnih medijev (pa) je pragmatično naravnanih. Tudi rockerji so takšni. Vsi so pragmatiki. Vsi so dandanes LDS. Ugajati vsem - tega ne maram. To ni rockersko (pevec rock skupine Zaklonišče prepeva Vanja Alič v intervjuju, objavljenem v januarskem Vikendu).
V knjižnici osnovne šole Lucija Društvo prijateljev mladih vsako sredo ob 16. uri prireja ustvarjalne ure pravljic.
Otroci, vabljeni!
STRUNJANSKI UTRINKI
Otroci Centra za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu živijo s krajem
Da je december vesel in živahen kot noben drug mesec v letu, seveda vedo tudi učenci in učitelji Centra za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu. In kaj vse se je dogajalo v tistih predpraznič-nih, hladnih decembrskih dneh na šoli?
Učenci višjih razredov so si v portoroškem Avditoriju tako ogledali tudi zadnji film Harry Potter in kamen modrosti. Harry jih je tako - tako kot mnoge - navdušil s svojo čarobnostjo in glasbo. Mlajše otroke pa je navdušila plesna predstava skupine Flip "Mala morska deklica". Potem so v Centru dobili tudi obisk otrok, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v Strunjanu. Pokazali so jim razstavo njihovih izdelkov ter jim pripravili tudi nastop, na katerem so učenci Centra pokazali, kaj znajo. Člani dramsko - plesnega krožka in učenci, ki obiskujejo oddelke vzgoje in izobraževanja, so v škofijskem vrtcu otrokom zaigrali Mačka Murija, Ples v krogu, Božični ples, aerobiko ter jih naučili ples "Od glave do peta" in jih tako razveselili za praznike.
Že pred leti so učenci in učitelji Centra za usposabljanje vzpostavili stike tudi s krajani Strunjana. Učenci so jih skupaj s svojimi učitelji začeli obiskovati na njihovih domovih, se z njimi pogovarjali in od njih izvedeli veliko novega in zanimivega o njihovem življenju in preteklosti Strunjana. Spomnili so se jih predvsem ob njihovih rojstnih dnevih in božično - novoletnih praznikih. Svoje vtise so zapisali v skupnem glasilu. Letos so jih povabili tudi na prednovoletno prireditev, kjer jih je posebej pozdravil gospod ravnatelj, dr. Darko Opara.
Decembra je na šoli tudi prijetno dišalo po pečenih piškotih in drugih sladkih dobrotah, ki so jih pripravili učenci. Posladkali so se lahko z različnimi vrstami piškotov (vanilijevimi rogljički, kmečkimi piškoti...), s sirovim, jabolčnim in orehovim zavitkom, pa z obloženimi kruhki. Seveda so učencem pri pripravi vseh teh dobrot na pomoč priskočile šolske kuharice. Vse te dobrote so na lepo okrašenih in obloženih mizah ponudili tudi upokojenim nekdanjim delavcem v Centru, krajanom in staršem.
Krajani in Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan
Šola že več let sodeluje s krajani. Učenci nas večkrat na leto obiščejo, se z nami pogovarjajo o tem, kako smo živeli nekoč, kakšne jedi smo pripravljalikaj smo delali, kaj smo sadili, kako smo delali brez strojev, kako smo preživljali praznike, Božič, Novo leto, pust,...
Ravnatelj šole g. Darko Opara, učiteljice in učitelji ter osebje šole vselej radi sodelujejo na prireditvah v našem kraju. Tako je bilo tudi lani marca, ko je bila slovesnost v počastitev spomina na pokol otrok v Strunjanu, tragični dogodek, ki se je zgodil pred osemdesetimi leti. Novembra pa so na razstavi ob "Prazniku kakijev" navdušili tako Strunjančane kot tudi druge obiskovalce s svojimi izdelki iz naravnih in drugih materialov. Decembra pa so v šoli pripravili prednovoletno srečanje s krajani Strunjana, kjer so se učenci predstavili z različnimi plesi, recitacijami in petjem, nas ob harmoniki pogostili s prigrizkom in kozarčkom vina. Ogledali smo si tudi razstavo izdelkov otrok in vsakega so tudi obdarovali.
Takšno medsebojno druženje je obojim v veselje: bolje smo se spoznali in postali prijatelji.
Rikardo Knez
ЛЛЛ/А
Otroci iz strunjanskih osnovnih šol in vrtca so šli na sneg na Sviščake. Nina je potem narisala sneženega moža.

V stavbi krajevne skupnosti Portorož, Obala 16 - v sejni dvorani Pinija, 1. nad. - si lahko ob četrtkovih dopoldnevih med 10. in 11. uro izmerite krvni pritisk. Merjenje tlaka opravlja prostovoljka Rdečega križa, upokojena medicinska sestra, gospa Ivanka Ploj iz Pirana.
VPISUJEMO V RAČUNALNIŠKE TEČAJE
STIK p.p. 51, 6310 Izola tel: 6401 -370 http://www.stik.si fax: 6401 -371
Na voljo še nekaj prostih mest v tečajih za odrasle. Stalna strokovna pomoč uporabnikom info@stik.si ZAČETNI RAČUNALNIŠKI TEČAJI Delo v okolju Windows -12 ur 19.900,00 SIT Urejevalnik besedil Word - 20 ur 29.900,00 SIT Internet in elektronska pošta -12 ur 19.900,00 SIT © Inštrukcije za osnovne in srednje šole © Jeziki: angleški, italijanski, francoski, nemški Z vključitvijo v naše tečaje, si v najkrajšem času zagotovite potrebno znanje za prihodnost!
NA OBISKU PRI GOSPE HILDI
Gospa Hilda Zupanek je že dolgo Portorožanka in živi na Senčni poti. Osemdeset jih je že dopolnila, a le malokdo ne bi rekel: dobro jih skriva! Ob našem obisku je bila židane volje, kdor pa jo bolje pozna, ve, da je vedno bila polna optimizma in veselja do življenja. Življenje pa tudi njej ni vedno postlalo le z rožicami. "Če bi le zdravje ne nagajalo," potoži gospa Hilda in še doda: "Vem, da plesati ne bom več mogla!" Ko je bila mlajša, je namreč zelo rada zaplesala. Pripoveduje, da so
Portorožani, ki so sedaj njenih let, vsako soboto vrteli pete po portoroških hotelskih terasah. "To so bile prireditve tudi za domačine, ne le za turiste! 0, kako je bilo lepo!" se spominja gospa Hilda. Potem se še pohvali, da so jo dan prej obiskala mlada dekleta s piranske gimnazije - prostovoljke in ji napisale lepo pesmico s srčnimi željami za novo leto. Čestitko si je gospa Hilda dala na steno, na vidno mesto Ob slovesu nam je gospa Hilda pokazala še nekaj svojih priznanj, ki jih je v preteklosti dobila od Rdečega križa, ker je darovala svojo kri.
Dragica Mekiš
Slaščičarna
v Portorožu in butik najizvrstnejših slaščic
il:
v Luciji vas vabita, s svojimi dobrotami.
Iz portoroške župnije
Z zaključkom lanskega leta, posvečenega prostovoljcem in prostovoljnemu delu, ki smo ga v naši občini počastili decembra z lepim in doživetim srečanjem v portoroškem Avditoriju, je vendarle treba še kaj zapisati o tej temi.
Na slovesnost in razstavo s prikazom prostovoljnega dela, ki ga je v občini Piran na vseh področjih veliko, je bila povabljena tudi piranska županija. Vabilu k sodelovanju se je odzvala večina župnij iz naše občine, pod katero sodijo župnije Piran, Portorož, Lucija, Sečovlje in Strunjan. Nekatere župnije so ob tej priložnosti predstavile svoje delovanje na različnih področjih prostovoljnega dela (socialno, kulturno, vzgojno in versko). Prostovoljci, ki delujejo pod okriljem župnije Portorož, delček svojega dela z veseljem prispevajo v dobro drugih. Prav posebej so bili zadovoljni ob spoznanju, da se različne skupnosti vse bolj odpirajo, se med sabo spoznavajo in povezujejo pri nudenju pomoči potrebnim ter tako prispevajo k bogatenju medčloveških odnosov. Prostovoljci portoroškega župnišča si želijo, da bi se spletla mreža med skupnostmi, preko katere bi človeku v stiski lahko ponudili čim boljšo izbiro pomoči. Kajti država, z vso svojo mrežo institucij in ustanov ne zmore nuditi in kriti vseh potreb, posebej takšnih kakršne lahko nudijo sočloveku res le prostovoljci. Seveda pa si želijo, da se prostovoljnost in dobra dela ne bi končala s proslavo ob zaključku mednarodnega leta prostovoljstva, ampak da bi se nadaljevala še naprej - vse dokler lahko človek pomaga človeku.
Za vse, ki jih še ne poznajo, pa naj naštejemo vsaj nekatere dejavnosti prostovoljnega dela, ki potekajo v župniji Portorož, (sedež ima na Cvetni poti). To so:
-	Karitas: sprejema vedno, vse dni v letu; izdaja pa (hrano, oblačila, stanovanjsko opremo) pretežno vsak prvi petek v mesecu od 9. do 12. in od 16. do 17. ure.
-	Skupnost Srečanje - pomoč zasvojenim in njihovim družinam: Svoja srečanja imajo ob ponedeljkih ob 19. uri v župnijskih prostorih. Lahko pa jih pokličete na dve telefonski številki, ki sta vedno na voljo za vse, ki potrebujejo pomoč: 67 46 700 ter 031/733-523.
-	Počitnikovanje drugače - strokovno in duhovno vodene počitnice in organiziran program družin, invalidov, otrok, mladine ter raznih skupnosti prizadetih kot so: Vera in luč, Barka, idr.. Take počitnice potekajo na osnovi ponujenega zastonjskega dela, programa in prostora, kjer se z minimalnimi stroški in s prostovoljci omogoči počitnikovanje raznim skupinam. Portoroška župnija nudi prostore in pomaga pri pripravi programa, v katerem sodelujejo prostovoljci iz vse Slovenije. Že zdaj pripravljajo program za letošnje počitnikovanje drugače, ki ga bodo namenili predvsem starejšim, saj je mednarodno leto ostarelih
Pa še drobtinica o prostovoljcih. Mednje štejemo vse tiste osebe, ki se pridružijo delovanju iz plemenitih nagibov ter za to ne pričakujejo posebnih ugodnosti, plače ali nagrad!
H.M.
Prostovoljstvo, potreba naše dobe...
Decembra so imeli prostovoljci Rdečega križa Piran polne roke dela. Vseslovenska humanitarna akcija Nikoli sam je omogočila nabavo živilskih paketov in 85 so jih prostovoljci razdelili v naši občini. Doma so prostovoljke obiskale 133 starostnikov in jih tudi obdarile, enemu pa so izročile 20 tisoč tolarjev denarne pomoči, zbrane v akciji Sosed sosedu. Zaradi materialne stiske v družini je piranski Rdeči križ dvema otrokoma na osnovni šoli Lucija poravnal za obdobje treh mesecev stroške malice in kosila, enemu pa malico.
Prostovoljke in prostovoljci so se izkazali tudi pri organiziranju osrednje občinske prireditve ob mednarodnem letu prostovoljcev, ki jo je Rdeči križ pripravil 4. decembra v portoroškem Avditoriju. Prireditev s kulturnim programom - pripravili so ga seveda prostovoljci - in predavanjem dr. Bernarda Stritiha, rednega profesorja na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani, je bila dobro obiskana. Ves december je bil torej v duhu prostovoljstva in prostovoljcev, kar lahko napovemo tudi za prihodnost. Ta bo lahko lepša in boljša le ob zavesti vsakega posameznika in celotne družbe, da je "prostovoljstvo potreba naše dobe", kakršen je bil tudi naslov predavanja dr. Stritiha na decembrski prireditvi posvečeni prostovoljcem.
Valentina Klemše
Spomini na preteklost
Združenje borcev NOB obalnih občin je letošnjega 19. januarja v portoroškem Avditoriju pripravilo izjemen kulturni dogodek, na katerem so predstavili štiri knjige, ki so izšle lani in so za Primorsko dragoceno zgodovinsko pričevanje. Posebej je profesor Jože Hočevar predstavil Božidarja Gorjana, ki zdaj živi v Portorožu, avtorja knjige Mojih petdeset let v politiki. Italo Dellore Gambini je izdal knjigo "A ritroso nel tempo", Primorska v letih 1945 do 1955 je delo Danila Petrinje, Jože A. Hočevar pa je napisal knjigo o Bataljonu Simona Gregorčiča.
Vsako delo predstavlja pomembno zgodovinsko obdobje Primorske. Seveda tukaj ne bomo izpostavljali vsebine knjig, pač pa to, da si mnogi želijo več podobnih večerov, kjer bi lahko podoživljali polpreteklo zgodovino. Niti to, da bi nekateri želeli narodnoosvobodilni boj in prejšnji družbeni sistem prikazati kot nekaj, česar ni bilo, borcev ne moti več kaj dosti. Nesporno namreč ostaja, da ločnica med Slovenci v času NOB ni tekla po črti političnih, ideoloških ali verskih prepričanj. Bila je zgolj ločnica med tistimi, ki so se uprli okupatorju in tako zanamcem ohranili domovino - in med onimi, ki so bili pripravljeni z okupatorjem sodelovati in so tako, hote ali nehote, delali za njihove cilje, ki jih je tedaj in še danes obsoja ves demokratični svet.
Avtorja knjige Danila Petrinje zaradi bolezni na predstavitvi ni bilo, zato so mu z aplavzom zaželeli okrevanje. Drugi avtorji, ki so bili prisotni, so za svoje knjige poželi veliko odobravanje.
Večer je še posebej obogatil nastop znane slovenske gledališke igralke in pevke Jerice Mrzel. Zapela je o partizanstvu, o delavski družini in otrokih, ki Božička prosijo, naj očetu
prinese dela in ne za slaščice in igrače. Prisotne, pretežno starejše v dvorani pa je prijazno ogovorila: "Lepi ste, Primorci, s temi svojimi sivimi glavami. Preživeli ste težke čase, obenem pa uspeli nekaj, kar je enkratno in veličastno - osvoboditi domovino. Danes pa mislite nase, na svoje zdravje in dobro počutje. Veliko ste naredili. Sedaj pa je čas, da si kaj lepega privoščite. Pojdite v toplice, privoščite si lepih dni. Otroci in vnuki, ti bodo že... Zanje in za nas vse ste veliko naredili." Potem je starejšemu občinstvu, ki verjetno vse težje piše, predlagala, naj si kupijo mikro-fončke in svoje spomine za zanamce shranijo na magnetofonski trak. Se bo že našel kdo, ki bo to poslušal in zapisal za prihodnje rodove. Občinstvo sta pozdravili tudi županja Vojka Štular in direktorica Avditorija Janja Tolja, topel aplavz pa je požel tudi Italo Del-lore-Gambini, ki je v svoji knjigi Izola skozi čas uporabil misel nemškega misleca in pisatelja Bertholda Brechta: "Mi, kise borimo za humanost, humani ne moremo biti. Ampak vi, ko pride dan, da bo človek pomagal človeku, na nas mislite s hvaležnostjo."
Dragica Mekiš
Obiski pri starejših
V prednovoletnem obdobju prostovoljke Rdečega križa vsako leto obiskujejo starejše krajane. Tokrat so se odločile obiskati tiste, ki redko ali sploh več ne hodijo od doma zaradi svoje bolezni ali ker jih starost omejuje pri gibanju.
Prostovoljke so tako torej obiskale 56 takih krajank in krajanov Pirana in jim izročile skromna darila ali cvetje (božične zvezde). Še posebej cvetja so bili obdarovani najbolj veseli, ker je najbrž še najbolje izražalo dobre želje in voščila. Mnogim pa še največ pomeni sam obisk prostovoljk in zavest, da na Rdečem križu niso pozabili nanje. Veliko starejših, ki so jih obiskale prostovoljke, živijo sami, le redki v družini, pri drobnih opravkih in nakupovanju jim pomagajo svojci ali sosedi. Pri obiskih v Piranu je sodelovalo deset prostovoljk, ki sta se jim pridružili še dve dijakinji piran-
ske gimnazije. Prostovoljke so med drugimi obiskale tudi Ivanko Pir-natovo in Milana Gianinija, ki sta bila pred leti tudi sama sodelavca Rdečega križa ter Ivankinega moža Slavka, pred časom predsednika društva upokojencev. Oba Pirnatova sta še zdaj, v visoki starosti aktivna in okoli svojega doma pridno obdelujeta njive. Seveda pa se zelo razveselita tudi vsakega gosta!
Članice piranskega krajevnega odbora RK pa želijo vsem starejšim, ki jih niso uspele obiskati, posebej še bolnim, veliko zdravih in mirnih dni.
Darinka Šušteršič
Med novoletnimi prazniki je piranska županja obiskala Dom upokojencev v Izoli. Posebno pozornost je posvetila stanovalcem iz občine Piran. Spomnila se je tudi tistih, ki jih je bolezen priklenila na posteljo. Na fotografiji je z gospo Pino Ruzzier, ki je že peto leto stanovalka izolskega doma.
	Nega obraza
	Neg a teles a
	Arujveda masaža
	Klasična masaža
	Tui-na masaža
9(pzmetiAa £ana J}ozi.č t.p.	Depiladja
JOfifa. cesta 7. 6320 (fottotož ■	Manikura
	Pedikura
	Infrardeča savna
	Solarij Refleksna masaža stopal
1. srečanje upokojencev OŠ Cirila Kosmača Piran:
OB LETU OSOREJ
Na pobudo ravnateljice, gospe Alenke Aškerc Mikeln in predsednice sindikata gospe Zdenke Petruša so na osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu 9. januarja pripravili prvo srečanje upokojenih učiteljev in drugih delavcev šole, čeprav so se srečevali že prej.
Vabilu se je odzvalo okoli trideset upokojenih nekdanjih zaposlenih v piranski šoli, ki so tako potrdili, da so takšna srečanja dobrodošla. Učenci in učiteljice šolskih klubov so povabljenim pripravili polurni program s predstavitvami in video posnetki. S še posebnim zanimanjem so si ogledali potopise iz vodnega življenja, ki jih je pripravil upokojeni hišnik Ivan Štader, aktiven potapljač in popotnik. Šolske kuharice Silva, Sabina in Darinka so pripravile dobro jedačo iz morskih sadežev, ob dobri kapljici pa je stekel tudi sproščen pogovor z obujanjem spominov. Upokojeni kolegi in še aktivni so si obljubili, da se ponovno srečajo čez leto dni...
Mojca Švonja
KOZMETIKA - PARFUMERIJA
Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20
V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš. Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto V oft! mi ni. Naročite se lahko po telefonu 674-84-20.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
Piranska Bratovščina sinjega galeba
Skupina za samopomoč s težavami v duševnem zdravju z imenom Bratovščina sinjega galeba pri Centru za socialno delo Piran je začela delovati v oktobru leta 2000. Člani skupine so ponosni, da so se v letu dni uspeli zbližati do te mere, da so postali resnični prijatelji.
Srečanje v skupini je namenjeno mlajšim odraslim, ki imajo težave psihičnega izvora, zaradi katerih morajo svoj način življenja prilagajati svojim potrebam in zmožnostim. Skupina naj bi svojim članom pomagala živeti v domačem okolju in vzdrževati duševno zdravje brez hospitalizacije. Pri tem jim seveda pomagajo tudi starši in prijatelji. Bratovščina sinjega galeba se sestaja vsak drugi torek dopoldne. V skupini je pet rednih članov in voditeljici Katarina in Nives. Zanimanje zanjo narašča. In kako skupina deluje? Člani se pogovarjajo, skupina skuša svoje člane vzpodbujati k avtonomnemu življenju, razvija medsebojno pomoč, pomaga k vključevanju v širše okolje, ohranjanju stikov z domačim okoljem, krepitvi skrbi zase, vzpodbuja k vključevanju v delovne programe, razvijanju odnosa do narave in okolja, sprostitvenih dejavnostih... Bratovščina je zmeraj zelo dejavna in tudi ustvarjalna. V poletnih mesecih in ob lepih dnevih hodijo na krajše izlete, obiskujejo zanimivosti v naši občini: na primer piranske galerije, pomorski pa solinarski muzej, cerkev v Strunjanu, Fieso, večkrat zaidejo tudi v kakšno slaščičarno na tortico in sok. Ko vreme ali razpoloženje članov ni najboljše, se skupina odloči za ustvarjalno druženje, ko izdelujejo najrazličnejše izdelke. Tako so delali voščilnice za materinski dan, novoletne voščilnice, pustne maske, ipd. V vsakemu se skrivajo velike ustvarjalne možnosti. Tako na primer E. veliko piše in pravi, da bo napisala knjigo, drugi sklada klasično glasbo, ga zanima zgodovina in zato prebere veliko zgodovinskih knjig, K. se rad pogovarja in ima veliko prijateljev. To je le nekaj utrinkov iz piranske Bratovščine.
Pa naj se člani bralkam in bralcem predstavijo rajši kar sami! Mi smo izbrali dva njihova izdelka, eden je sestavek o nastajanju skupine, drugi pa risba galeba, simbola človeškega hotenja k duhovni rasti.
N.V.
Članica Bratovščine o njihovih srečanjih
Pri prvem zmenku je prišel Klavdijo! Kak mesec ali več sva bila samo midva, potem se je nabralo; prišel je še Elvis, Liljana, Jan. Bila sem presenečena in začudena ter vesela. Sedaj je postala to že resna stvar. Izdelujemo čestitke za novo leto. Zelo sem sproščena. Rada bi za to našo skupino nekaj naredila, pokazala svoje sposobnosti in darove z idejami o nadaljnji duhovni rasti naše skupine. Tudi s humanitarnimi dejavnostmi razveseliti naše družinske člane, spoznavati samo sebe, dopolnjevati se v potrpežljivosti do okolice in soljudi, si med seboj pomagati v raznih življenjskih situacijah - bodisi duhovno ali materialno. Vzgajati drug drugega, iskati pot k ozdravitvi, razveseliti eden drugega in tudi žalovati eden z drugimi, ko nas nekaj spravi iz tira. Zahvaljujem se Nives in Katarini za vestno prizadevanje in sprejemanje naše drugačnosti, za vztrajnost pri obveščanju o srečanjih, za prijazen klic ter potrpežljivost pri naših težavah. Prepričana sem, da smo doslej od vsega tega vsi že veliko pridobili, novih in zdravih ter modrih izkušenj. Hvala za zaupanje. Mi nismo samo skupina, mi smo prijatelji, ki ne gledamo na stan in položaj, pri nas ni negativnih predsodkov in kritik. Včasih razmišljam: "Ko bom v skupini, bom tako povedala , kako jaz verujem v Boga,..." Skupina mi daje občutek, da smo izven prostora in časa.	Ester
Za stranke je pričel poslovati
ODVETNIK BOJAN HOJNIK
Liminjanska 96, Lucija (v Obrtni zbornici Lucija, pri trsovini Tuš)
uradne ure: tor. - čet. od 9.00 do 12.00 tor. in čet. od 17.00 do 19.00
ter po dosovoru na tel. 05 6777385 in 041 687 113
- zaključna gradbena dela - celotna adaptacija kopalnic - montaža predelnih sten in stropov - polaganje porfida in tlakovcev in draga gradbena dela
franjo PERÄS s.p.
Senčna pot 17, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126
Pot do duhovne uresničitve obstaja...
0 njej so govorili Buda, Mohamed, Kristus... Vsak človek lahko pride do tega naravnega stanja zavesti. Sahaja joga preko nove zavesti in s preprostimi metodami omogoča, da se z življenjem soočimo na nov način. Sprošča napetost, prežene težave in strahove, predvsem pa odpira nov pogled na pot evolucije. Na delavnice sahaja joge lahko pridete
-	vsak petek ob 18. uri v vrtec Morje Lucija, Fazanska 3 in
-	vsako soboto ob 17. uri v osnovno šolo Cirila Kosmača v Piranu.
Vstop je prost.
Jože Pohlen - brezčasen in vesoljni
Ob svoji drugi obletnici je galerija Duka v Piranu 22. decembra pripravila razstavo del akademskega kiparja in slikarja Jožeta Pohlena. Umetnika in njegove stvaritve je predstavila umetnostna zgodovinarka Nives Marvin. Jože Pohlen je sodeloval tudi na razstavi Jaslice po piranskih cerkvah, ki so bile postavljene od 20. decembra: v piranski krstilnici je bil na ogled njegov kipec matere z otrokom.
Rodil se je 1926 v Hrastovljah, leta 1946 je zaključil študij kiparstva na Inštitutu za likovno umetnost v Firencah, leta 1951 diplomiral in nato še specializiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. V njegovem kiparskem svetu kraljujeta Istra in ženska. Njegov je visoki kip Šavrinke blizu hrastoveljske cerkvice z znamenitimi freskami, ki jih je odkril prav Jože Pohlen leta 1949. Večkrat je bil nagrajen doma in na tujem, nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1960. Ob ustvarjalnem delu se je z vsem žarom posvetil še pedagoškemu delu. Dvaindvajsetega decembra smo lahko obiskovalci otvoritve razstave njegovih del v Duki doživeli pravi pohlenovski večer.
Jože Pohlen je erudit, mislec in umetnik. Danes bi rekli, da je interdisciplinaren. Pri njem so brisani čas, razdalje, preteklost, sedanjost in prihodnost. Njegova vsepričujočnost mu podarja možnost, da je povsod, kjer želi biti, čeprav ostaja na mestu. Vse, kar sam tako jasno vidi, skuša izraziti z besedo in umetninami.
V pol ure je uspel spregovoriti o svojih umetninah, o položaju moških v današnjem času, o arheoloških dobah in geoloških plasteh, o klesanju kamna, o rimskem obdobju na naših tleh, o psihologiji, o črnih luknjah v vesolju, o Einsteinovi iskrivosti, o pridnih Šavrinkah, o svojem otroštvu v Hrastovljah, o dijaških letih v Firencah in študentskih v Ljubljani... Z velikim zanosom. Zdelo se je, kot bi vihtel čopič pred platnom in razmišljal, ali naj nariše stvarjenje sveta ali vesoljni potop.
Njegovi kipi so okamenele sanje. Gladko obdelana magma iz vulkana v njegovem srcu.
Dragi Jože Pohlen, še.
Prosimo!
Nada Kozina
Razstave:
•	RAZSTAVIŠČE KRKA - ZDRAVILIŠČE STRUNJAN: od 16. januarja razstavlja Anton DOLENC, doktor medicinskih znanosti, ki pa je že več kot petdeset let tudi slikar. Rojen je bil leta 1930 v Rečici ob Savinji, bil je univerzitetni profesor, predstojnik inštitutov za patologijo in sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani ter avtor številnih strokovnih knjig in člankov. Že od leta 1966 je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Imel je več kot sto osebnih in sodelovanj na skupinskih razstavah. Dolenc se je že kot otrok soočal z likovnim ustvarjanjem pri očetu rezbarju in podobarju, kar mu je - ne glede na poklicno usmeritev - zaznamovalo njegov modus vivendi in čemur se je od upokojitve popolnoma posvetil. V strunjanski Krki je predstavljen izbor slik iz cikla Portreti.
•	STUDIO GALERIJA GASSPAR PIRAN, Savudrijska 5: od 18. januarja razstavlja Jože PETERNELJ MAUSAR; umetnika in njegovo delo (tudi kot pisatelja) je na otvoritvi predstavil Jože Hudeček. Jože Peternelj Mausar j sodeloval na več kot 260 samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Kot najuspešnejši predstavnik žirov-ske šole je poznan na vseh kontinentih. Njemu drage slike in motive ni uporabljal samo kot slikar, svojo očaranost nad njimi je izpričeval tudi z glasbo in pisanjem. Napisal je osem knjig, povesti in romanov, v katerih opisuje iz sreče in zablod stkane usode svojih sovaščanov na prelomu političnih in socialnih sprememb sredi preteklega stoletja. Prva knjiga Vrnitev je izšla leta 1978, sledijo ji Krtar in Dolinci, Dreni-kov kot, Bukovci, Mateja, Štirideset let pozneje, Kolhoz v Butalah in leta 1966 Greh v dolini. Leta 1999 je izšla umetnikova monografija. Živi in ustvarja v Žireh.
•	MESTNA GALERIJA PIRAN: od 24. januarja do konca februarja je na ogled pregledna razstava ilustracij Marije Lucije STUPICA, ki je že med študijem ilustrirala knjige za otroke. Tako je že leta 1973 prejela Levstikovo nagrado za slikanico Kraljična na zrnu graha in študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo. Na razstavi v piranski Mestni galeriji je predstavljen izbor njenih originalnih ilustracij, objavljenih v več kot tridesetih knjižnih izdajah (njen celoten opus pa zajema več kot štirideset publikacij - slikanic v slovenskem jeziku in več izdaj v hrvaškem, makedonskem, slovaškem in nemškem jeziku).
I VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH I IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.p., Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
Mladi praznujejo kot so videli odrasle
Novoletnega praznovanja nismo še popolnoma pozabili. V spominu nam odmeva pokanje petard, razbijanje praznili steklenic, pa spomin na ogromne količine hrane, ki smo jo zaužili v prazničnih dneh. Nam je ostalo res samo to?
Ko sem se z mladimi pogovarjala o tem, katero voščilo, ki so ga bili deležni v novoletnem času, jim je bilo najbolj pogodu, so največkrat rekli: "srečno novo leto, veliko zdravja." Dobili pa so tudi precej novoletnih daril: računalnike, smučarsko opremo, video igrice...
Toplih misli, iskrenih želja svojih staršev pa...
Povedali so tudi, koliko petard so počili in kako pozno so šli spat.
Le kaj je z našo mladino?
Nič ni narobe z njo. Mi, odrasli jim z lastnimi vzgledi kažemo, kaj naj bi bilo "ta pravo", kaj za praznik potrebujemo, da ga zapolnimo. Vzgojiteljice v vrtcih, učiteljice in učitelji v šoli na lastno ali pobudo staršev otrokom pripravijo zaključne piknike ob koncu šolskega leta. Pikniki so namenjeni otrokom. Toda starši, vzgojitelji, učitelji na otroških piknikih pijejo tudi alkoholne pijače, tudi kadijo. Pikniki se zavlečejo pozno v večerne ure. Otroci postajajo utrujeni in nestrpni. Starši pa se imajo "fajn". In kaj s takšnim vedenjem odrasli sporočamo otrokom?
Preprosto sporočilo: Zabavaš se lahko le,
če piješ alkoholno pijačo, pokadiš cigareto... Spomnimo se tudi na praznovanja rojstnih dni naših otrok. Namenjena so otrokom. A le v redko kateri družini ob otroških praznovanjih na mizah ni alkoholne pijače. Res je namenjena odraslim, toda otroci morajo samo še počakati nekaj let, da odrastejo, pa bodo tudi oni lahko spili kaj močnega... Otroci pa bi bili radi čimprej odrasli. Da bi tudi oni lahko delali tiste "odrasle", zdaj prepovedane stvari.
Starši bi se lahko vprašali, kako (ali sploh) praznujemo prehod iz starega v novo leto v družbi svojih otrok. Ali znamo prilagoditi novoletno zabavo njihovi starosti in potrebam? Se zmoremo odpovedati nočnemu veseljačenju, da bi lahko novoletni čas preživeli z otroki? Koliko alkoholne pijače, pokajenih cigaret, počenih petard je bilo na zabavi? Ali so nas otroci, po novoletni zabavi, 1. januarja videli spočite, dobre volje, pripravljene, da se igramo z njimi?
Na koliko vprašanj ste odgovorili z da?
Otroci odraščajo, nas gledajo, opazujejo, posnemajo in se od naših dejanj učijo.
Vsa preventiva, govorjenje o škodljivosti petard, alkoholnih pijač in cigaret, v šoli in doma, ne prinese nobenega rezultata, če so
naša dejanja nasprotna tistemu, kar govorimo. Ni je šole, ne učbenikov in zvezkov, ki bi lahko otroke naučili o moralnih vrednotah, o bontonu, kot jih lahko odrasli naučimo prav s svojim obnašanjem in vzgledom! Ko se otroci pri 11,12 letih (prezgodaj) odločajo, da bodo sami preživeli novoletni večer, se nikar ne zgražajmo, če jih vidimo, da se zabavajo s steklenico v roki, cigareto v ustih in petardami v zraku. Odrasli smo jih s svojim vedenjem naučili prav tega!
Za otroke si moramo odrasli jemati čas: biti z njimi, delati tako kot bi si želeli, da delajo oni, ko bodo odrasli. Praznujte novo leto z njimi, vse dokler bodo želeli praznovati z vami. Nobena obleka, drago silvestrovanje, večerja in zabava niso vredni toliko, kot iskreno druženje z našimi najmlajšimi. Predvsem pa je to naložba, ki se obrestuje z bogatimi obrestmi.
Pa še:
Smo jim iskreno povedali, kaj bi njim osebno želeli v novem letu? Pa smo se znali odpovedati nakupu petard, ker vemo - kako nevarne so?
Neva Strel Pletikos
PRAZNIČNI MESEC
December je mesec obdarovanj in veselja. Po Miklavžu je Božiček in nato še - dedek Mraz. Za nas, šolarje, se je praznovanje začelo že pred božičnimi prazniki. Začele so se počitnice. To je čas lenarjenja, televizije in igranja.
Bližalo se je novo leto. Zdi se mi, da je cela Lucija v velikem pričakovanju. Vsi nekam hitijo in kupujejo. Lučke in okraski so na skoraj vsakem oknu. Vse diši po prazničnem pecivu. Tudi jaz sem se pripravljal na silvestrovanje in polnoč. Skoraj vse prihranke sem porabil za nakup raket, petard in majhnih daril.
Po silvestrski večerji sem pripravil rakete za polnočni ognjemet. Pogled mi je ves čas uhajal na uro. Težko sem dočakal odštevanje do polnoči. In končno se je začelo: 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1. SREČNO NOVO LETO sem voščil mami in očetu in hitro stekel na balkon. Nebo nad Lucijo je bilo osvetljeno zaradi ognjemeta. Zelene, rdeče, rumene in modre rakete so zablestele na nebu in ugasnile v temi. Pokalo je in odmevalo na vseh koncih in krajih. Pridružil sem se otrokom na igrišču. Tam sem popokal vse rakete in petarde.
Mraz in utrujenost sta me kmalu pregnala domov. Novoletno darilo me je čakalo pod jelko. Bil sem vesel in zadovoljen. Predem sem zaspal, je moje veselje zmotila misel na vse revne in bolne otroke, ki te noči niso bili veseli.
Denis Verner Benčič, 6.b, O.Š. Lucija
Tudi letošnjega decembra je Piransko Društvo prijateljev mladih v mesto pripeljalo starega dobrega dedka Mraza. Tokrat ga je pripeljal vlakec Jakec, tako da se je zdelo, kot bi se vrnili v stare čase, ko je še vozil Tramvaj. Dedek Mraz je otrokom razdelil bonbone, potem pa so se z njim še popeljali naokrog.
SUCCESSI DEL CLUB CALCISTICO PORTOROSE-PIRANO NEL TORNEO DI NATALE
Mentre molti di noi in dicembre erano impegnati con i preparativi per le feste, molti piccolissimi del nostro comune stavano parteci-pando ad una simpatica quanto importante manifestazione sportiva. Si tratta dei ragazzi del club calcistico Portorose-Pirano impegnati nell'oramai tradizionale Torneo di Natale del Montebello Don Bosco, a Trieste. Squadre Slovene e triestine si sono confrontate sul campo del-TOratorio deirOpera Salesiana. In campo i nati fra gli anni 1989-1995. Quest'anno la manifestazione ha raggiunto il record di squadre partecipanti, ben 38, suddivise negli Anni Verdi, Esordienti e Pulcini. Per le prime due categorie in palio c'era il Trofeo del "XIX Memorial Mario Parovel", per gli esordienti invece, quello del ventennale del Memorial "Carmine Moccia".
Le squadre del nostro comune hanno fatto veramente bella figura ottenendo due ottimi secondi posti e altri riconoscimenti di partico-lare rilevanza. Le finali disputate il giorno sei gennaio hanno infatti visto scendere in campo ben due nostre compagini. Sia nella categoria Pulcini che in quella Esordienti la lotta per il primo posto era tutta slovena, fra il Portorose-Pirano e il Koper. II primo tempo della gara dei Pulcini si chiude sull'1-1 con i goal di Artur Jermanis per i capo-distriani ed Alex Scher per i piranesi. I nostri hanno il gioco in mano e sfiorano piu' volte il vantaggio ma devono arrendersi davanti al goal di Frankarli che regala una sofferta vittoria al Koper. Un vero peccato
Srečanja ob svetlobnem križu ponovno v Izoli
Gibanje za razvoj zavesti v Izoli ponovno organizira srečanja ob svetlobnem križu - nenavadnem pojavu, o katerem so govorili že mnogi mediji. Srečanja so namenjena vsem, ki želite doživeti njegove blagodejne energije, ki prinašajo pomiritev in izpolnjenost. Osrednji del je namenjen zdravljenju, na koncu pa spregovorimo tudi o številnih drugih aktualnih in nenavadnih pojavih, ki s svojim pozitivnim sporočilom nakazujejo izjemnost časa, v katerem živimo. So odgovor na težave, s katerimi se soočamo v svetu na različnih področjih življenja in ob katerih spoznavamo, da so nujne spremembe v zavesti in dejanjih človeštva.
Prvo srečanje bo v torek, 19.2.2002 ob 19.uri, v prostorih Rdečega križa v Izoli, Ob starem zidovju 15/a
Za dodatne informacije se obrnite na Gibanje za razvoj zavesti, telefon 041 866 725 (pon.-pet. med 14. in 16. uro), spletni naslov http://www.ts-grz.org
perche' il Portorose-Pirano ha mostrato veramente qualita' e prepa-razione tecnica e di saper costruire un buon gioco, nonostante gli avversari siano veramente un osso duro. Anche la finale degli esordienti vede in campo piranesi contro capodistriani. E anche qui i nostri devono accontentarsi del secondo posto. Con un po' di amarezza, ma
10	stesso con tanta felicita' per il traguardo raggiunto i nostri ragazzi hanno ritirato anche numerosi riconoscimenti nei Teatro salesiano, gremito di gente, dove si sono trasferiti dopo le finali. Oltre ai due ottimi secondi posti, la squadra Portorose-Pirano ha ricevuto anche
11	premio "Fair Play" (andato a Denise Tabar) e la Coppa disciplina. Entrambi andati ai Pulcini. Di questa stessa categoria sono stati pre-miati anche due calciatori: Alex Scher come miglior giocatore '91 e come secondo marcatore nonche' Adis Lizalovič come miglior giocatore '92.
Tanti auguri quindi a questi ragazzi a cui auguriamo tanti successi e ancora tante vittorie. Non devono dimenticare pero' che il calcio e' soprattutto un gioco e un momento di incontro. Ed infine, complimenti vanno all'allenatore, Božo Tabar, che con tanta passione, amore e pazienza segue questi ragazzi. Vanni ricordati anche i genitori sempre presenti e pronti a sacrifici per venire incontro alia passione calcistica dei figli.
Monika Bertok
PISMA PORTOROŽANU
Toponomastica Piranese ob rob
(reakcija na članek v Portorožanu št. 12, december 2000, str. 15)
Zelo lepo in prav je, da vsaj nekdo skrbi za pravilna poimenovanja krajev, ulic itd. Skupnost Italijanov "G. Tartini" iz Pirana je organizirala okroglo mizo o piranski toponomastiki, kar je hvale vredno - vendar - dokler stvar ne presega meje dobrega okusa.
Iz tretjega odstavka omenjenega članka izvemo, da gospoda Franco Viezoli iz Trsta in Flavio Forlani iz Kopra obžalujeta, ker je bilo veliko preimenovanj in sta menila, da bi kazalo ponovno obuditi in zapisati italijanska imena. Tudi za vasi in kraje v Slovenski Istri, ki niso bili italijanski (verjetno niso v dvojezičnem pasu). Zdi se mi, da bi zapisovanje italijanskih imen - za slovenske vasi v Istri lahko močno poenostavili: dovolj bi bilo odpreti ustrezne arhive v Italiji, kjer je bila stvar že davno opravljena in to ne samo za slovenske vasi v Istri, tudi za celotno Slovensko Primorje, pa še za Hrvaško Istro, Dalmacijo in, da ne bi pozabili, tudi za Libijo, Abesinijo, Albanijo...
V četrtem odstavku že omenjenega članka pa bi k Viezolijevemu mnenju kazalo pripomniti, da Ljubljana prevedena v Lubiana oz. Zagreb v Zagabria ni nikakršno bogastvo, pač pa navadna italijanizacija imen, kar nima nobene zveze s kraji, ki imajo v resnici več imen in je res lahko nekemu narodu v ponos in pravo bogastvo kot na primer: Venezia -Benetke, Udine - Videm, Wien - Dunaj itd. Pa brez zamere!
Jože Sorta, Lucija
**v0<y	STUDENTSKI SERVIS
ŠTUDENTEK
Servis z nasmehom Zavod za posredovanje del študentom in dijakom
Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim.
-	Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje!
-	Subvencioniranje mesečne kino karte!
-	Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail!
-	Nov popustnik, in še in še...!
Piran, Župančičeva 14/111, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si
Praznični december
Decembra so dnevi kratki, ampak prav ob koncu meseca se začnejo dnevi daljšati. In tega se veselimo. Eni mirno, razmišlju-joče, pričakujoče in prijazno, drugi bolj veselo, hrupno, pivsko, raz-bijaško, razuzdano, streljaško.
V Avditoriju sta bila dva koncerta: - v adventnem času je nastopil New Swing Quartet, pred novim letom pa simfonični orkester RTV Slovenije s pevci. V Piranu je bila razstava Jaslice po piranskih cerkvah. Polnočne maše so bile v piranskem sv. Juriju, v portoroški Mariji rožnovenski, v lucijski telovadnici... (Nekateri verniki so povedali, da niso imeli občutka, da bi bili - v telovadnici - v svetem kraju in niso dobro vedeli ali naj bi se ob vstopu prekrižali ali ne. No, upamo, da bodo v Luciji vendarle prišli do večje cerkve!)
Veselo je bilo v portoroških hotelih. Škoda le, da hotelirji niso obvestili domače javnosti, kaj vse se pri njih dogaja. Morda bi se kdo le udeležil katere od hotelskih zabav. Druženja z domačini bi bil vesel marsikateri hotelski gost.
Na Tartinijevem trgu v Piranu je bilo silvestrovanje na prostem. V veselje takim, ki radi pokajo petarde, razbijajo steklenice, se polivajo s šampanjcem, se zapijajo in poslušajo divjo glasbo. Škoda lepega Tartinijevega trga! Pa vendar tudi priložnost za razmišljanje o stanju duha.
ISPK
Na silvestrski večer je po Tartinijevem trgu v Piranu vlekla lahna, a do kosti segajoča burja. Glasbenemu ozvočenju in ušesom so detonacije petard in vseh mogočih pirotehničnih izdelkov napovedovale naporen večer, ki se je začel z nastopom predskupine Crimson, triom mladih kitaristov, dijakov piranske gimnazije (Samo Turk, Simon Omahen in Aljoša Žnidaršič - na fotografiji od desne k levi med ogrevanjem množice na trgu), ki so odigrali repertoar za glasbene gurmane. Že pred njihovim nastopom se je pod spomenikom slavnega violinskega virtuoza zbralo kakšnih dva tisoč veseljakov, pol ure pred polnočjo pa se je njihovo število vsaj podvojilo. Med skoraj neprekinjenim pokanjem in eksplozijami takšnih in drugačnih pirotehničnih teles ter slapovih penine je izvenelo v nebo tudi voščilo piranske županje. K praznovanju so prispevali še glasbeniki skupine Heaven-x, znani rocker Slavko Ivančič, rosno mlada pevka Lili Žigo (da niti ne omenimo točilnih pultov, okoli katerih se je trlo kuhanega vina željnih, rahlo podhlajenih dobrovoljčkov).
Novoletno popoldne v Portorožu je bilo letos izredno živo, še posebej, ker ga je popestrila glasba, stojnice s pijačo in ognjemet. (Foto: A. Susman)
Nekateri so odpotovali, eni v tople kraje, drugi na sneg, tretji k sorodnikom... Eni so ostali doma.
Na televiziji smo lahko gledali Pirančanko Natašo Raljan in Gašperja Tiča. Ali pa se preprosto pogovarjali, okušali dobrote in si nazdravljali. Veliko jih je delalo. Eni pa so šli kar spat tako kot druge dneve v letu.
1. januarja smo si prišli voščiti na portoroško ploščad. Turistično združenje je v sodelovanju z Avditorijem, hotelirji, gostinci in Obalnimi galerijami pripravilo veselo popoldne. Zvečer je bil lep ognjemet. Portoroško sprehajališče je bilo polno kot julija.
Da bi nam bilo lepo v letu 2002!
N. K.
Če vašo pozornost pritegnejo tuji kraji, ljudje, njihovi običaji in kultura, vas vabimo na potopisno predavanje o MAROKU - DEŽELI ISLAMA. Z glasbo, sliko in besedo se bomo v Maroko podali v torek, 5.2. 2002 ob 19. uri v prostorih Rdečega križa v Izoli, Ob starem zidovju 15/a.	Vabi vas KLUB CDK OBALA
Razigrana množica... (Foto: M. Starič)
•	mladinski servis
#	Internet storitve,web design
v
Zupančičeva 14, 6330 Piran
tel./fax 05/673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož
tel./fax 05/674-70-18
http: //www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si
Sodni sistem kot vzgojna ustanova
V slovenskih zaporih je vse več mamil. Slovenska zakonodaja ne omogoča alternativnih oblik kazni. Na primer v skupnostih za zdravljenje odvisnosti.
vzgojnejše civilno služenje kazni. Takšen, uspešnejši način so komune. Odstotek tistih, ki po življenju v skupnosti ponovno padejo v brezno droge, je zelo majhen. Večina si jih uspe ustvariti družino in postati zaupanja vredni in dostojni državljani.
Skupnost Srečanje je življenjska šola. Zanima jo celovit človek, način, kako ponovno najti samega sebe in se podati na novo pot. V človeku skuša prebuditi nov način življenja, nov stil vedenja in predvsem tiste kvalitete, ki so bile dotlej potisnjene na rob. Prej je bil "nečlovek", v skupnosti spet postane človek.
Učijo jih, da je potrebno dajati, ne da bi zahtevali povračilo. Ljubezen je čisto darovanje. Naj iščejo in se trudijo, da bodo razumeli druge. Naj ne čakajo, da bi drugi razumeli njih. Ta misel velja za vse ljudi.
Don Pierino je opozoril, da odvisnik ni samo tisti, ki si vbrizgava mamilo. Odvisnikov je na žalost veliko več: lahko smo odvisni od materialnih dobrin, potrošništva, egoizma. Današnji človek je vklenjen v verigo proizvodnja - potrošnja. Ne vidimo, da postajamo zaradi naglice vase zagledani, brezbrižni, včasih celo kruti. Tisti, ki teče, ne opazi tistega, katerega je pohodil. Potrošnja se uveljavlja na račun človečnosti.
Jasmina Kozina
Zakonodaja omogoča le zdravljenje odvisnosti zunaj zapora, če je izrečen ukrep obveznega zdravljenja.
Letos 11. januarja so se v glavni dvorani sodne palače v Ljubljani slovenski predstavniki pravosodja srečali z duhovnikom Donom Pierinom Gelminijem, ustanoviteljem in voditeljem skupnosti Srečanje, očetom Francem Prelcem, portoroškim župnikom in predstavnikom skupnosti v Sloveniji in s senatorjem Ferdinandom Impo-simatom, sodnikom vrhovnega sodišča v Italiji. Z gosti sta se pogovarjala tudi Imre Jerebic, direktorjem slovenske Karitas in slovenski pravosodni minister Ivan Bizjak. Don Pierino je s primeri ponazoril neustreznost sedanjega načina kaznovanja odvisnikov in preprodajalcev mamil. Odvisnik je po zaporniški kazni le še bolj zasvojen. Včasih se celo zgodi, da mora človek v zapor po desetih letih od storjenega prekrška. Medtem pa se je na primer po triletnem bivanju v skupnosti rešil odvisnosti in postal boljši človek. Da takega človeka zapor zlomi in vrne na stari tir, ni dvoma. Don Pierino meni, da odvisnika nikakor ne moremo dati v isto celico s storilci hudih kriminalnih dejanj. Pa vendar se to dogaja. Kazenski sistem bi se moral preusmeriti: od zaporne kazni, ki stanje nedvomno poslabša, na
Z NARAVNIMI ANTIBIOTIKI NAD POVZROČITELJE BOLEZNI
Zima. Čas prehladov in najrazličnejših viroz. Antibiotiki, ta čudežna zdravila, velikokrat preko noči vidno izboljšajo naše počutje in povrnejo zdravje. Toda, ali je res vse tako idealno?
Odkritje penicilina leta 1928 je sprožilo eno največjih sprememb v zgodovini medicine. Učinkovitost penicilina in kemičnih antibiotikov, ki so jih razvili pozneje, je medicinski svet popolnoma prepričala, da je boj nad nalezljivimi boleznimi dobljen. Vendar je čas pokazal povsem drugačne razsežnosti, saj se mikrobi - kakor vsa živa bitja - znajo prilagajati spremenjenim življenjskim razmeram. Bakterije so nekoč odmrle že ob samem "pogledu" na penicilin, danes pa se v njegovi prisotnosti naravnost hihitajo, če poskusimo uporabiti prispodobo, ki bi vsaj približno ilustrirala veliko odpornost teh mikroorganizmov. Danes so nekatere bakterije zmožne preživeti navkljub trem, štirim, petim, sedmim ali celo osmim različnim antibiotikom.
Še posebej nespametna je uporaba anti-
biotikov za zdravljenje virusne okužbe. Antibiotiki so namreč proti virusom popolnoma nemočni, če že niso celo škodljivi, saj v organizmu, razen škodljivih, uničijo tudi za nas koristne bakterije. S tem povzročijo v človeškem organizmu neravnovesje (med najbolj znane stranske učinke pretirane uporabe antibiotikov sodi bohotna rast kvasovk v črevesju ali vagini). Precej antibiotikov zaužijemo še nezavedno z uživanjem mesa in mesnih živil, saj mnogo živine vzrejajo z dodajanjem antibiotikov.
Kakšna je lahko alternativa? Kako si ob začetnih in blažjih zdravstvenih težavah lahko pomagamo sami?
Pri številnih blažjih bolezenskih primerih nam lahko zdravilna zelišča nadomestijo sintetične antibiotike. Njihova prednost je tudi v
tem, da so snovi v naravi nastale v tisoče letih kot posledica različnih poskusov in zmot. Delujejo drugače kot sintetični laboratorijski izdelek. Predvsem krepijo obrambno sposobnost organizma, spodbujajo delovanje nekega organa ali sistema ali njegovo ozdravitev. Pri zdravljenju z zelišči pogosto ne čutimo takojšnjega olajšanja, kakršnega dosežemo z uporabo sintetičnih antibiotikov. A vendarle! Če se ravnamo po preprostih merilih za dozi-ranje in uporabo, si bomo prihranili veliko neprijetnih stranskih učinkov.
Vendar je pri vseh vnetjih in okužbah pomembno vedeti, kje so meje samozdrav-Ijenja!
Samozdravljenje je, kot smo že omenili, primerno in uspešno le pri lažjih tego- ^ bah, posameznih bolezenskih simpto-
mih ali motnjah v počutju. Zdravilna zelišča in eterična olja sama po sebi ne morejo nadomestiti strokovnega nasveta zdravnika!
Ko pa nam zdravnik vendarle predpiše sintetični antibiotik, je izredno pomembno, da ga ves predpisani čas dosledno jemljemo! Če prekršimo to pravilo, uničimo le najšibkejše bakterije, močnejše pa osta-
nejo in postanejo celo še odpornejše na vneseni antibiotik, saj se začnejo množiti novi, odporni rodovi povzročiteljev.
Naj še omenimo nekatere med najbolj znanimi uporabnimi zdravilnimi zelišči in njihove učinke!
RASTLINA
DELOVANJE
UPORABA
KAKO JIH PRENAŠAMO
arnika, cvetovi	razkužilno, preprečuje vnetja, lajša bolečine	pri poškodbah in ranah, vnetju sluznic, turih, vnetju venskih žil	Možne so alergije; neprimerni za notranjo uporabo
bor, vršički	razkužilno, pospešuje izkašljevanje, krepčilno,	pri katarju dihalnih poti, zunanje pri bolečinah mišic in živcev izboljšuje prekrvljenost	dobro
česen	protibakterijsko, protiglivično, pospešuje izločanje sluzi, preprečuje napenjanje, znižuje maščobe v krvi, podaljšuje strjevanje krvi, povečuje prekrvljenost	za preprečevanje arterioskleroze, pri povišanih vrednostih maščobe v krvi, za spodbujanje prebave, pri kašlju in prehladu	dobro
lipa, cvetovi	krepi odpornost, pospešuje potenje in izločanje seča, sprošča krče, lajša bolečine	pri prehladu, gripi, revmatskih težavah	dobro
pravi timijan	protibakterijsko, razkužilno, sprošča krče, pomaga pri izkašljevanju, krepi obrambno moč	pri katarju dihal, želodca in črevesja, pri astmi, prebavnih motnjah, za povečanje odpornosti in krepitev	Ne pri previsokem krvnem tlaku in med nosečnostjo!
rožmarin	splošno krepčilo in poživilo, pomirja napenjanje	za spodbujanje prebave in splošno okrepitev, pri nizkem krvnem tlaku	Ne med nosečnostjo in pri previsokem krvnem tlaku!
sivka	blago protibakterijsko, lajša vnetja, pomirja, sprošča krče, pospešuje prebavo	pri nervoznem črevesju in želodcu, nespečnosti in notranjem nemiru, za pomirjanje vnetij kože in sluznice	dobro
zelje	pospešuje prekrvljenost, celizeljev rane, pospešuje izkašljevanje in izločanje sluzi	sok pri razjedah na želodcu in dvanajstniku, kot obloga za celjenje ran, pri artritisu in bronhitisu	Možno je draženje kože.
žajbelj	protibakterijsko, protiglivično in protivirusno, krepi, preprečuje potenje, spodbuja obrambno moč telesa	pri vnetjih v ustih in grlu, pri prehladu in gripi, za okrepitev	Ne med nosečnostjo!
janež	protibakterijsko, sprošča krče, pomaga pri izkašljevanju	pri prebavnih motnjah in katarju dihalnih poti	Možne so alergije.
kamilica	protibakterijsko, pospešuje celjenje ran, zmanjšuje otekline, pomirja vnetja, sprošča krče, spodbuja presnovo	pri vnetjih kože in sluznice, obolenjih dihalnih poti, analnega predela in genitalij, želodca in črevesja	dobro
limona	razkužilno, protibakterijsko, poživlja, hladi, znižuje krvni tlak, krepi in spodbuja prebavo (lupina)	za osvežitev in krepitev, pri vročini, bruhanju, slabosti	dobro
majaron	razkužilno, pospešuje prebavo, sprošča krče, pomirja	pri lahkih okužbah in za spodbujanje prebave	dobro
ognjič	preprečuje vnetja, celi rane, spodbuja delovanje žlez, pospešuje izločanje seča	pri ranah in poškodbah, razjedah želodca in dvanajstnika, vnetjih v ustih in grlu, proti glivicam	Redko so možne alergije.
Čimbolj zdravo v pomlad!
Okrepimo si odpornost: infrardeča savna
Že dolgo je znano, da potenje človeškemu telesu koristi.V severnih predelih zemlje so celo odkrili način, kako - navkljub eks-tremnemu mrazu in malo sončne svetlobe -sprožiti potenje. Izumili so savno.
V tistih prvotnih časih to ni bila več kot z ilovico prekrita koliba, ki so jo ogrevali z v ognju razgretim kamenjem. Kar se je potem razširilo po vsem svetu in le malo je ljudi, ki še niso bili v savni. Seveda so danes vroče kamenje zamenjale električne instalacije. A nekdanje savne z razbeljenim kamenjem so človeka popolnoma oskrbele z infrardečo toploto. V današnjih klasičnih savnah pa se le 20 odstotkov energije spremeni v infrardečo. Infrardeči žarki nimajo nič skupnega z ultravijoličnimi, ki lahko na koži povzročijo poškodbe in opekline. Terapevtski infrardeči grelci ustvarjajo toplotno žarčenje, ki je natanko prilagojena energiji telesa. Tako lahko telo sprejme do 93 odstotkov infrardeče energije. V običajnih savnah je temperatura zraka
90 do 100 stopinj Celzija. V infrardeči savni prodira do štiri centimetre globoko v tkivo. Kljub bistveno nižjim temperaturam - med 40 do 60°C - lahko torej toplota prodre globje v kožo in je učinkovitejša. Količina izločenega potu se poveča za dvakrat. Znoj pri običajnem savnanju vsebuje 95 do 97 odstotkov vode, v infra savni pa 80 do 85 odstotkov, preostali del znoja sestavljajo maščobe, holesterol, v maščobi topni strupi, kisline, natrij in amoniak.
KAKO LAHKO POMAGA INFRARDEČA SAVNA?
-	HUJŠANJE: v infra savni človeško telo v 40 minutah porabi 900 do 2000 kalorij (kar velja za 75 kilogramov težko osebo).
-	LEPOTA: pomaga pri zdravljenju aken, ekcemov, psoriaze, opeklin in drugih poškodb kože.
-	KOŽNE BRAZGOTINE: odebeljene brazgotine postanejo občutno bolj gladke, opekline
se zacelijo z manj vidnimi brazgotinami.
-	CELULIT: je želatini podobna snov iz vode, maščobe in odpadnih snovi in se nalaga pod kožo; infrardeča savna pospešuje mikrocir-kulacijo, s čemer se v koži vzpostavi ravnovesje.
-	LAJŠANJE BOLEČIN: učinkuje pri artritisu in bolečinah v hrbtu, pri mišičnih krčih, itd.
-	MOTNJE V DELOVANJU LEDVIC: zaradi intenzivnega izločanja strupenih snovi so ledvice razbremenjene, pri čemer se zmanjšajo težave, ki nastanejo zaradi motenj v delovanju ledvic (otekli gležnji, podočnjaki).
Pred in po savnanju ne pozabite na pitje; najboljša je mineralna voda. Uživajte sadje, saj pomaga pri normaliziranju ravni kalcija. Izgubo magnezija nadomestimo z zeleno listnato zelenjavo. Savnanje okrepi tudi odpornost telesa in omeji razmnoževanje virusov, kar je koristno proti prehladom in gripi.
Farmacevtski in kozmetični tehnik Jana Božič
Zakaj toliko ljudi raje posluša glasbeni kič?
Januar naj bi bil mesec, ko si kulturna panoga navadno privošči zasluženi počitek po napornem prazničnem obdobju. Enako naj bi veljalo za glasbeno industrijo, kjer prodaja plošč naglo pade in le redki izvajalci tvegajo izdajo novega albuma.
Kot kaže letos ni tako. Svetovna glasbena scena je že v prvih urah novega leta napovedala kopico novosti. Če na hitro pokukamo na svetovno orto-komercialno pop sceno, ugotovimo, da so nove posnetke napovedali: George Michael, Eminem, Oasis, Prodigy, Chris Isaak, Roland Gift. Drugi bodo pozornost pritegnili z dueti: Elton John in Tom Jones, pa skoraj pozabljeni ikoni šestdesetih Marianne Faithful, zadnje čase bolj znana kot igralka velikega ekrana, ki na novem albumu sodeluje z alternativcem Bil-lyjem Corganom (ex Smashing Pumpkins) ter Lulu z albumom napolnjenim s samimi dueti.
Tudi na domači pop sceni je kar nekaj novosti. Ne bi posebej izpostavljal samozvanih pevcev, ki imajo bolj malo prstov vmes pri glasbi in katerih nerodni poskusi posnemanja MTV-jevskih tekočetračnih pop produkcij slovenskemu prostoru ležerne glasbe ne koristijo veliko. V Cankarjevem domu v Ljubljani pa je pred slabima tednoma svojo drugo zgoščenko predstavila avant skupina Terra Mystica, ki bo 15. marca premierno gostovala tudi v dvorani Avditorija v Portorožu. Seveda si ne upamo napovedovati, da se bodo obiskovalci te karizmatične skupine prerivali za vstopnice v dvorano, kot se je skorajda zgodilo na njihovi predpremi-
eri. Vsekakor pa pričakujemo manj moreče prazno dvorano, kot se je zgodilo na nedavnem koncertu Janeza Škofa in ansambla Čompe v piranskem gledališči Tartini. Za obe zgoraj omenjeni skupini velja, da sta se na tujem komercialnem trgu uveljavili, še preden ju je spoznala slovenska javnost. To je moč pripisati tudi pogumnim potezam tujih organizatorjev, ki si "upajo" uvrstiti na svoj program tudi kako bolj avandgardno profilirano skupino glasbenikov, ki pogumno združujejo različne, včasih tudi ne ravno homogeno tvorne glasbene zvrsti - denimo od simfo ročka, prek nabrušenega post punka in popa, do prvinskih elementov jazza in celo klasične glasbe.
Še zanimivost s koncerta Terre Mystice v Ljubljani: člane zasedbe in goste večera (Luciano Kleva, Dario Marušič z ansamblom Is-Trio) je s svojo prisotnostjo na koncertu posebej počastila županja Občine Piran, prof. Vojka Štular.
Naj svoj prispevek h glasbenim novostim zaključim s citatom novinarja Radia Koper-Capodistria Armanda Šturmana, ki je takole poročal o koncertu skupine Čompa v Gledališču Tartini v Piranu: "Če sem iskren, sem prvič slišal zanje, a po tistem, kar sem slišal in doživel ob njihovem nastopu, lahko rečem, da so zreli za Prešernovo nagrado.
Vsaj za Prešernovo pohvalo, če je že institucija, ki jo podeljuje, tako rigidna. Pisana in neverjetno ubrana druščina se z vsem spoštovanjem loteva pesniških besed treh velikih sodobnih poetov - Daneta Zajca, Edvarda Kocbeka in Milana Jesiha. Ta skupina izžareva osupljivo glasbeno inovativnost. Sproščen nastop, brez balasta in klientelizma, pa je na veliko žalost in sramoto slišala in videla le peščica."
K temu bi dodali še, da ansambla Čomp z Janezom Škofom vred ne zanemarjajo le tisti, ki bi jim - za razširitev glasbenega obzorja - koristilo prisluhniti koncertu, katerega je Avditorij Portorož organiziral tudi na pobudo dijakov piranske gimnazije (slednje je predstavljala le ena od njihovih profesoric in s svojim dejanjem morda ponudila iztočnice za nadaljnje ravnanje svojih kolegov) ampak - zdi se - od celega sveta. Še lastnega posnetka ne premore. Zato pa imamo Mambo Kingse in podobne, ki svojemu muziciranju dodajo ščepec ekscen-trične esence in nato vse skupaj zavijejo še v šelesteč celofan etno glasbe. Tej pa smo Slovenci v zadnjem obdobju še posebej naklonjeni. Skratka, veliko kiča in god-benega žaganja - vsi zadovoljni in mirna Bosna.
Ervin Berce
VESLAŠKI KLUB PIRAN PRVIČ V ČLANSKI REPREZENTANCI SLOVENIJE
Trenerska komisija Veslaške zveze Slovenije je v začetku januarja uskladila program reprezentanc za leto 2002 in pripravila smel program. Za vsako od reprezentanc so opredeljeni cilji za letošnjo tekmovalno sezono, kandidati za reprezentanco, kriteriji za udeležbo na svetovnih prvenstvih, tekmah svetovnega pokala in kriterijskih regatah. Določeni so tudi termini in vsebina testov za kandidate za reprezentance, skupni treningi in dinamika. Med trenerji in veslači je pripravljenost za povečan obseg treninga in sprejemanje ostrih kriterijev kvalitete.
"Člansko reprezentanco vedno delimo na člansko A in člansko B reprezentanco. Prva predstavlja vrh članskega veslanja, B reprezentanca članov do 23. leta pa je namenjena veslačem, ki so iz mladinskih vrst prestopili oziroma tistim, ki še nimajo možnosti nastopiti za A reprezentanco", razlaga trener VK Piran Milan Kocjančič. "Mi se trenutno vidimo v članski B reprezentanci, saj je Simon Ganza letos drugo leto član B, Matej Rodela, Damir Pere in David Bubnič so člani prvo leto, ponovno pa je začel s pripravami tudi Aleš Lapajne, dobitnik bronaste medalje na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 1998. Po prvih testiranjih sta Ganza in Rodela najbolj verjetna kandidata za člansko B reprezentanco, medtem ko si morajo ostali to mesto še priboriti. Damir Pere bo verjetno veslal za lahke člane in ima po lanskoletnih rezultatih tudi dobre možnosti za uvrstitev v člansko B reprezentanco." Podobno kot doslej bodo posamezne posadke določene na osnovi testov in dosežkov na posameznih tekmovanjih. Testiranja so predvidena v vseh pripravljalnih obdobjih. Pri testiranjih sodelujejo z
Inštitutom za šport Fakultete za šport v Ljubljani, tu so še klasični testi na ergometru, določeni so tudi termini in načini testiranja na vodi. Tudi skupni treningi reprezentanc bodo pogostejši. Če bo vreme ugodno, bodo v februarju organizirali nekajdnevne priprave za obe članski reprezentanci v Ankaranu.
Za mlajše člane bo letošnje svetovno prvenstvo konec julija v Genovi. Ker pa so najboljši mlajši veslači zasedeni v članski A reprezentanci, bo udeležba v Genovi nekoliko skromnejša. Zato seveda pričakujejo tudi skromnejše dosežke, kot so bili v zadnjih petih letih, ko so na vsakem prvenstvu osvojili najmanj dve medalji. "Naš letošnji cilj je prestopiti prag mladinskega veslanja in vključitev v članske vrste. Prvi korak je člansko B veslanje. Manjka nam sicer izkušenj, vendar smo na dobri poti. Selektor članske B reprezentance bo letos Miloš Janša. Ker gre za mlade veslače, je cilj sestaviti dobro ekipo, ki bi se naslednje leto še okrepila. "Za svetovno prvenstvo za člane B v Genovi bomo poskusili pripraviti vsaj dve ekipi za A finale. Vendar je v tem trenutku težko napovedovati,
ker gre za nove veslače v članskih vrstah", pravi Milan Kocjančič.
Mladinski svetovno prvenstvo bo letos v začetku avgusta v Litvi. Glede na lanskoletna dogajanja in rezultate prvih testiranj bodo glavnino mladinske reprezentance sestavljali veslači iz mariborskega kluba.lz vrst piranskih veslačev bi se lahko eden ali dva uvrstila v reprezentanco, ne vedo pa še, v katerih čolnih in kako visoko bi se lahko uvrstila.
Tako pri mlajših članih kot mladincih bodo izbirali predvsem za manjše discipline(eno-jec, dvojec brez krmarja), kjer imajo boljše možnosti za sestavo "udarnejših" posadk.
"V Sloveniji je člansko veslanje zasičeno", komentira Milan Kocjančič, "zato bodo morali vsi mlajši veslači, ki se bodo želeli prebiti, biti odlični skifisti. Pri mlajših članih in mladincih bodo letos najpomembnejši rezultati v enojcih. Če bo kdo med člani B uspel doseči res dober rezultat v enojcu, se bo lahko tudi kot mlajši član pridružil članski A ekipi. Letos se bo treba izkazati predvsem kot odličen posameznik."
Alja Tasi
Razglasitev športnika leta letos v gledališču Tartini
Tudi letos bodo 1. februarja s pri-četkom ob 19. uri - tokrat v Tartinijevem gledališču v Piranu svečano razglasili športnika občine Piran za lansko leto. Kdo je (so) bil(i) najboljši, vam bomo izdali naslednjič.
Sicer pa organizatorji prireditve obetajo bogat in zabaven program (v gosteh bodo menda imeli znanega radijca Saša Hribarja z radia Ga ga).
APPUNTAMENTI DI FEBBRAIO DELLA COMUNITA' DEGLI
ITALIANI
*	Martedi 5 febbraio alle ore 17.00 nella biblioteca di Casa Tartini Lora della fiaba "Storia diuna marionetta" con Doriana Kozlovič..
*	Martedi 12 febbraio alle ore 17.00 in Casa Tartini POMERIGGIO INSIEME dedicato al CARNEVALE laboratori per bambini con Fulvia Zudič, seguira alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute lo spettacolo con il gruppo dei Minicantanti guidato da Dolores Barnaba. La serata si concludera con danze e giochi con Boris Palakovič.
*	Giovedi 14 febbraio alle ore 18.00 nella Sala delle Esposizioni di Casa Tartini MOSTRA dei lavori del gruppo di ceramica guidato da Apollonia Krejačič. La mostra rimarra aperta al pubblico fino a giovedi 28 febbraio 2002.
*	Giovedi 14 febbraio alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini CONCERTO al pianoforte Ferdinando Mussutto, premio speciale alia V edizione del Premio pianistico inter-nazionale "Stefano Marizza". In programma R. Schumann, M. Moussorgsky.
*	Martedi 19 e 26 febbraio alle ore 17.00 nella Mansarda di Casa Tartini POMERIGGIO INSIEME laboratori per bambini con Apollonia Krejačič e Claudia Markovič.
*	Giovedi 21 febbraio nella Sala delle Vedute di Casa Tartini Daniela Paliaga e Maurizio Tremul leggeranno PASSI DALLA DIVINA COMMEDIA (PURGATORIO).
*	INCONTRO CON GLI AUTORI: i ragazzi della II, III e IV classe incontreranno Grazia d'Aprile autrice del libro "CHISSA PERCHE CAPITANO TUTTE A ME" - diario di un bambino di otto anni.Organizzato in collaborazione con il Centro Studi di Letteratura Giovanile A. Alberti di Trieste.
O Avditoriju dobronamerno
Sem redni bralec vašega časopisa in spremljam zelo natančno prireditve, oglaševanje prireditev in delo organizatorjev prireditev. Sicer ne opravljam dela s področja kulture, sem pa oboževalec kulturnih prireditev vseh vrst (gledališče, ples, glasba itd.).
Zelo cenim vaš trud in vaše delo pri Portorožanu. Zelo cenim kulturne ustvarjalce in organizatorje prireditev, da ne bo pomote. Do sedaj še nisem nikoli javno spregovoril o zadevah, ki se mi zdijo pomembne za našo občino, sploh kar zadeva omenjene teme.
Imam veliko prijateljev, ki enako kot jaz spremljajo prireditve v naši občini - veliko znancev z najrazličnejših delovnih področij in različne izobrazbe - od nedokončane osnovne, poklicne, srednje do višje ali visoke šole. Družimo se, skupaj obiskujemo prireditve in se o njih pogovarjamo. Pišem v imenu vseh tistih (in teh ni malo), ki se pridružujejo sledečemu apelu.
Vse pogosteje opažamo, da raven kvalitete edinega kulturnega hrama na obali - Avditorija Portorož - rapidno pada. Tako po kvaliteti kot po uslugah, ki jih nudi obiskovalcem prireditev. Če omenim samo nekatere: reklame oz. obvestila o prireditvah so vse pogosteje napačna ali netočno objavljena. V vsakem časopisu se vsaj enkrat na mesec pojavijo nepravilnosti, ravno tako velja za radijske napovedi. Videti je, kot bi bila organizacija prepuščena naključju. Lahko da jim delam krivico, vendar se navzven tako kaže. Velikokrat se pri kino predstavah zgodi, da trak med filmom preskoči (preskakuje sekvence). Hostese se vedejo, kakor da ne vedo, kakšna je njihova vloga (to velja skoraj pri vseh prireditvah - izjema sta morda dve ali tri dekleta, ki so ustrežljiva, seznanjena z dogodki, se znajo obnašati situacijam primerno in so urejena. O tem, da večina žveči, medtem ko se z njimi pogovarjaš, raje niti ne razpravljam. Plakati, ki jih Avditorij razobeša, so "kriminalni" - brez
Ali je (res) mogoče...?
domovanja prva zagledala valeči se dim ter poklicala pomoč. Pozneje sem z grozo gledala opečenega človeka, z ožganimi visečimi tkivi in kožo. Tako se zdaj sprašujem:
-	Ali je bilo res neizbežno, da se v naši občini kaj takega zgodi?
-	Zakaj je moral nesrečni Tomo deset let živeti v leseni baraki brez elektrike-,brez vode, brez komunalnih naprav, pred očmi vsega Pirana?
V človeku dostojnejšemu bivališču bi njegovo življenje zagotovo bilo kvalitetnejše,
kot je bilo...
- Ali res ni bilo nobene možnosti, da bi se v deset let dolgem obdobju za Toma našlo boljše bivališče?
Če nesrečni Tomo preživi hude opekline in se vrne v naš lepi Piran, upam, da odgovorni za reševanje stanovanjskega vprašanja občanov ne bodo križem rok čakali, da si Tomo ponovno zgradi kakšno leseno barako kje v kakšnem vrtu, vsem na očeh..., ampak mu bodo kako pomagale!
Ilonka Hajnal, Piran
osnovne grafične in oblikovalne estetike, velikokrat s popravljenimi ali napačnimi datumi... Nizka raven kakovosti plakatov se pojavlja tudi pri drugih prireditvah, ne samo Avditorijevih.
Dalje: lističi z mesečnim programom niso podobni ničemur (za tako ustanovo bi bilo pričakovati nekoliko boljši papir - in naj se nikar ne izgovarjajo na finance, ker jih imajo dovolj, če bi jih znali smotrno uporabljati oz. razporediti, poleg tega pa imajo najbrž osebo, ki se ukvarja s sponzorji. Dvomim, da v njihovi stavbi obstaja ekipa ali posameznik, ki bi se ukvarjal z marketingom! Tudi prevodi so šokantni.
Upam, da ni razumeti, da bi bil negativno nastrojen proti tej, predvsem kulturni instituciji, da bi imel kaj proti osebam, ki delajo v njej. Tipično je, da se po kritiki, ki doleti kako osebo ali podjetje, tiste osebe branijo s protinapadom, ker se počutijo ogrožene in ne znajo povleči iz tega drugega, kot da iščejo
krivca, ki je to napisal - nesramneža v podobi zmaja, ki bruha ogenj. Ne, zadeva ni tako tragična, če jemlješ kritiko kot pozitivno sredstvo, iz katerega se utegneš česa naučiti!
Dejstvo je, da ima Avditorij tudi veliko pozitivnih in dobrih lastnosti, le da žal negativne mečejo nanje vse bolj veliko senco. Veliko ljudi se jezi nad organizatorji raznih prireditev. Vedno več je takih, ki opazijo to ali ono, vendar se s tem ne ubadajo, ker jih ne briga. Meni oziroma nam, pa ni vseeno in prav je, da se zadeve obelodanijo, morda pa bo kaj koristilo. Morda!?
Želim si, da bi se raven kulturnega centra zvišala, poleg tega pa, da bi se odnos do obiskovalcev izboljšal.
Lepo vas pozdravljam in vam želim veliko uspeha pri delu.
Vaš zvesti bralec Roman Tanko iz Sečovelj.
Bila je nekoč Zlata roža Portoroža.
Vem, da bodo novinarji pisali o dogodku, ki je razburil Pirančane zgodaj zjutraj na novega leta dan (1.1.). Kljub temu bi rada, kot piranska občanka, zapisala nekaj dejstev in zastavila nekaj vprašanj.
Res je, da so bivalno barako Toma Kuno-viča požrli ognjeni zublji in da je nesrečni Tomo takrat v baraki trdno spal, da se je komaj rešil, a je ob tem dobil hude opekline po vsem telesu. Sem njegova najbližja soseda in sem iz smeri njegovega
PORTOROŽANOV RECEPT:
Le "omelette" della nonna Teresina
Questa ricetta e' una variante dei soliti involtini ed e' poco conosciuta, anche se la miscela assomiglia alia pastella del dolce arrotolato (rolada) e si puo' spalmare differentemente con ripieno dolce oppure salato. La dose che vi daro' e' sufficente per 6 o 8 omelette, dipende se le volete piu' o meno spesse. Provate a fare una prova per la prima volta per sapervi regolare in seguito.
Dosi: 2 uova, 150 gr. di farina, latte, una puntina di bicarbonato sciolto in un po' di latte, sale e per la versione dolce anche limone grattugiato.
Mettere in terrinetta la farina, i tuorli d'uovo, sale, limone e bicarbonato. Mischiare a lungo, aggiungere tanto latte da fare una pastella abbastanza scorrevole. In ultimo amalgamare gli albumi battuti a neve ben dura. Friggere in padella con un po' di burro o una goccia d'olio in dose abbondante, velocemente e su fuoco forte. Spalmare il ripieno e piegare a meta'. Se il ripieno e' dolce cospargere di zucchero e cioccolato in polvere, se invece e' salato (prosciutto, funghi, ecc.) cospargere di formaggio grana.
Vi auguro una buona riuscita!
Cesarina
OBČINA PIRAN OB KULTURNEM PRAZNIKU
Februar je tudi mesec slovenskega kulturnega praznika. V portoroškem Avditoriju želijo letos z novim, vsebinsko nekoliko spremenjenim konceptom prireditve, ki mu je namenjena, vzpostaviti most med segmentoma »visoke« in popularne, ljubiteljske kulture. V duhu kolektivne ustvarjalnosti bo v sožitju različnih umetnostnih panog v ospredju zažarela ljubiteljska dejavnost, pestrost in raznovrstnost mladostne kreativnosti. Prireditev bo tako razdeljena v dva sklopa:
*	v sredo, 6.2. bo ob 18.00 uri, v Gledališču Tartini Piran potekal kulturni maraton z naslovom »Otroci piranu ob kulturnem prazniku«. Nosilec in organizator te prireditve bo ZKD »Karol Pahor« Piran. K udeležbi pri oblikovanju pestrega in zanimivega programa smo povabili vse vrtce, osnovne šole in zavode. Koordinatorka programa in režiserka je Stasja Mehora.
*	v četrtek, 7. februarja, ob 19.00 uri bo v dvorani Avditorija Portorož v sodelovanju z ustvarjalci kulturnih in izobraževalnih ustanov ter posameznimi že uveljavljenimi kulturnimi ustvarjalci iz piranske občine potekala tradicionalna, osrednja prireditev v počastitev kulturnega praznika - »Akademija ob kulturnem prazniku«. Program prireditve pripravljata in oblikujeta režiserka in scenaristka Lada Tencer in Ervin Berce. Prireditev bo otvoril pesnik, pripovednik in prevajalec Tone Pavček. Zbrane goste bo pozdravila županja Občine Piran, prof. Vojka Štular. Sledila bo slovesna podelitev občinskih priznanj za kulturno udejstvovanje najzaslužnejšim mladim ustvarjalcem. Povezovalka in animatorka večera bo igralka Mateja Golob. Gosti večera bodo Dario Marušič in člani ansambla Is-Trio.
V sklopu spremljevalnega programa bo v preddverju Avditorija Portorož potekala razstava izbranih izdelkov skupin in društev. Razstava bo na ogled predvidoma 7 dni.
Organizatorji prireditev so: Občina Piran, Avditorij Portorož ter ZKD »Karol Pahor'< v sodelovanju z območno izpostavo JSKD.
matmsmm vmmmm
GRAND HOTEL METROPOL
SOBOTA-SABATO 09.02.2002
CL MAR1ACHIA BKASQ. SHOW
metropolgroup
PORTOROŽ - SLOVENIJA
BENCINSKI SERVIS PORTOROŽ
NUDI:
v Portorožu, Fizine 17 oskrbo z gorivom nakup gospodinjskega plina izbor različnih izdelkov v mini marketu osvežitev v BOLERO BARU
enota v Piranu
prodajo goriva za ladje na pomolu prodajo kurilnega olja
Informacije na tel. št. 674-86-50 in 041/884-571 Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo.
PORTOROŽANOVI MAU OGLASI
>	ŠKODO FORMAN, letnik '91,73.000 prevoženih kilometrov, regi-! strirano do decembra 2002, ugodno prodam. Tel.: 041/553-826.
>	V Piranu kupim manjšo hišo ali večje stanovanje. Tel: 05/673-I 25-47.
>	V Luciji oddam utečeno trgovino z zanimivo ponudbo; ostalo po dogovoru. Za informacije pokličite na GSM 031/346-580.
>	Peč na petrolej, zamrzovalno omaro, kuhinjsko mizo, preprogo in jogi zelo poceni prodam. Tel.: 673-25-47.
>	Termoakumulacijsko peč 2,5 kW 220 V prodam (okolica Lucije). Tel.: 041/975-355.
>	Poljski fiat calimero, nove gume, dobro ohranjen, registriran do novembra 2002 ugodno prodam. Tel.: 673-25-47.
>	Brezžični telefon Panasonic, nov, še v garanciji prodam.
Tel.: 041/641-619.
>	Satelitsko anteno, novo ali rabljeno prodam.
Tel.: 041/398-934.
>	Kupim garsonjero v območju Bernardina. Tel.: 041/609-518.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel.:674-09-47 in 674-09-48).
Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro).
Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
Številka/Numero 1*januar/gennaio 2002* letnik/anno XII* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ /COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE* Naslov uredništva/ L'indirizzo della reda-zione.Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ/ Lungomare 16, 6320 PORTOROSE* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, Nada KOZINA, Livija SIKUR ZORMAN, Cesarina SMREKARa* urejanje: Livija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: Edi ZADNIK * tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhaja: mesečno * nakla-da/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. * Tel.uredništva: 05 674-09-47 ali 674-09-48 * E-mail: ks.portoroz@amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Mojca ŠVONJA, Dragica MEKIŠ, Alja TASI, Andrej ŽNIDARČIČ, Jasmina KOZINA, Valentina KLEMŠE, Neva STREL PLETIKOS, Peter ŠTEFANČIČ, Slavko GABERC, Rikardo KNEZ, Adriana CAH, Heidi MIKUŽ, Jana BOŽIČ, Darinka ŠUŠTERŠIČ, Monika BERTOK, Sonja POŽAR iz Lucije in še kdo.
Društvo Obzorje, Skupnost za novosti v duševnem zdravju Piran nudi brezplačno pomoč ljudem v duševni stiski. Pokličite med 10. in 14. uro na GSM: 041/954-769.
ZALJUBLJENI, NE POZABITE NA VALENTINOVO (14. februar)!
PORTOROŽANOV SLAVLJENEC
Človek dobre volje, poštar Toni Kobal
V prejšnjem Portorožanu smo objavili vestičko, da se je priljubljeni poštar Toni Kobal, sicer doma iz Portoroža, upokojil. Pravzaprav je bila to predvsem zahvala Strunjančanov in Šentjanča-nov svojemu poštarju za njegovo dolgoletno vestno delo, prijaznost in dobro voljo, ki jim jo je vselej prinašal s pošto.
Ni pogosto, da bi se kdo ljudem tako "usedel" v srce, da bi tako enoglasno za koga rekli: "To je krasen л človek!" Mi smo medtem l-^ЛШЈ uspeli dobiti Tonijevo fotografijo iz njegovih nekoliko mlajših let (slikan je seveda - pri poštnem nabiralniku). Pa saj je Toni še dandanes kot kakšen mladenič!
Srečanje Medgeneracijskega društva Pristan
Medgeneracijsko društvo "Pristan" Piran je lanskega decembra v piranskem hotelu Tartini organiziralo družabno srečanje za članice in člane medgeneracijskih skupin za kakovostno starost. Tovrstne skupine delujejo v naši občini že dobro desetletje. Njihov poglavitni namen je zadovoljevanje nematerialnih potreb starejših ljudi, zlasti potreb po medčloveških odnosih in smiselni starosti. Tokratnega srečanja se je udeležilo štirideset ljudi iz sečoveljskih, lucijskih in piranskih skupin. K dobremu počutju udeležencev in prijetnemu vzdušju je prispevalo tudi prijazno osebje hotela.
.....
Razvoj in delovanje skupin ves čas podpirajo nekatera podjetja in posamezniki bodisi s sponzoriranjem različnih dejavnosti, ki jih organizira društvo za skupine ali z drugimi oblikami pomoči. Letošnje srečanje sta v veliki meri omogočila hotel Tartini in občina Piran. Za materialno pomoč in podporo se društvo zahvaljuje direktorici hotela, gospe Mariji Pukl in njeni namestnici, gospe Majdi Dobrave ter županji občine Piran, prof. Vojki Štular.
Predsednica društva Dragica Rihter
Ml MED SEBOJ
čestitamo * zahvaljujemo se4 pozdravljamo
ф In questa bellissima ricorenza del 14 febbraio, giorno di San Valentino, festa degli innamorati di tutte Teta' inviamo i nostri piu' fervidi auguri per il 75-esimo compleanno a Nini ROSSI di Pirano dalla moglie Anna, dai figli Silvana e Mauro, genero Rudi, nipoti Erik e Niko.
# Za pomoč pri organiziranju silvestrovanja na Tartinijevem trgu v Piranu se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali, posebej pa še Robiju LIČEN-u za ozvočenje, Miranu STA-RIČ-u in njegovim sodelavcem z Občine Piran ter upravne enote Piran, direktorju Turističnega združenja Portorož, giz gospodu Ivanu SILIČ-u, Barbari KRT in Matjažu UKMAR-ju, g. TISNIKAR-ju iz Hotela Emona Bernardin, sponzorjem CASINO PORTOROŽ, HOTELOM PIRAN in TARTINI, predvsem g. DIDETIČ-u iz Olimja, ki je še enkrat odstopil prostor bodoče Čokoladnice, Turističnemu društvu Piran za silvestrovanje, Hariju KOVAČEVIČ-u za petardodrom in prevoze -Zora Mužinič
Ф Filatelistično društvo, Združenje borcev NOB, Kinološko društvo, Hrvaško društvo prijateljev in krajevni odbor Rdečega križa Portorož se toplo zahvaljujejo DROGI d. d. Izola za podarjeno pisarniško opremo.
Krajevni odbor Rdečega križa pa se še posebej zahvaljuje Vrtnariji ČERNE-RUZZIER za podarjeno cvetje - božične zvezde, ki so ga ob novem letu kot skromno pozornost
podarili nekaterim najstarejšim sokrajanom. Enako se zahvaljuje tudi DROGI d. d., za darilne vrečke, s katerimi so skupaj z božično zvezdo obdarili krajane.
& Lahko bi rekli diamantno obletnico rojstva je konec leta 2001 praznovala Celestina GRLJ, v preteklosti aktivna članica krajevnega odbora rdečega križa Portorož. Številnim čestitkam se iskreno pridružujemo tudi današnje članice portoroškega RK in ji želimo veliko lepega, predvsem zdravja in veselja.
*	Prostovoljke Rdečega križa želijo za rojstni dan veliko uspehov in zdravja Emiliji VUK (praznuje ga 30. januarja), Mariji BUBIČ (rojstni dan ima 7. februarja) in podpredsedniku OZ RK Piran Jožetu GANTAR-ju, ki slavi rojstni dan 6. februarja. Per Emilia VUK anche gli auguri speciali del gruppo delle sempreverdi!
Ф Sonja KNEZ slavi rojstni dan 12. februarja! Vse najboljše k rojstnem dnevu ji iz srca nazdravljajo prijatelji in sosedje!
*	V družini BARRILE bo dvakratno veselo: Anja bo praznovala 12. februarja, nono Vincenzo pa bo nazdravljal 24. februarja. Naj-iskrenejše čestitke od vseh njunih domačih.
Renato ŠRAML z Belega Križa bo praznoval 10. februarja. Vse najboljše, veliko sreče in zdravja od prijateljev!
Ob 23. rojstnem dnevu želiva Barbari Rugelj prave prijatelje, srečno ljubezen in uspeh pri učenju. Vse dobro! Ana in Edi.
Tonijeva zahvala
Za zaupanje, prijaznost ter tako lepa, srcu prijetna darila in pozornost pri odhodu v penzijo bi se prisrčno zahvalil krajanom Strunjana, KS Strunjan, krajanom Šentjan in pošti Portorož.
Spoštovani prijatelji, za vedno vas bom imel v srcu!
Vaš dolgoletni poštar Toni Kobal.
II ringraziamento del postino Toni
Agli abitanti di Strugnano, Santiane ed agli amici un grande grazie di cuore per i bellissimi regali, per la festa che mi avete preparato. Con tutto cio' mi avete dimostrato quanto bene mi volevate. Ancora un grazie infinito.
II vosto "ex" postino Toni
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd. brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47,674-09-48), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16,1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za Portorožana so tokrat darovali: družina s Koprske ceste 3.000 tolarjev, Sonja DEVIČ 2.000 tolarjev, Josip UZOVIČ 2.000 SIT, družina KOBAL 5.000 tolarjev, Katica PIRNAT 1.000 tolarjev, Franjo PERAS 3.000 SIT, gospa z Lepe ceste v Portorožu 2.000 SIT, Anna ROSS11.000 SIT, Sonja CUJNIK 2.000 SIT in Magda VADNOV 5.000 tolarjev.
Portorožan se vsem zahvaljuje.
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
V Mestni knjižnici Piran so uvedli novo storitev, ki bo zagotovo dobrodošla vsem uporabnikom, še posebej pa tistim iz bolj oddaljenih krajev. Od 23. januarja dalje je podaljševanje roka izposoje gradiva mogoče 24 ur na dan, torej tudi tedaj, ko je knjižnica zaprta. Pokličite telefonsko številko 031 90 90 22 in sledite navodilom!
Še veliko bralnih užitkov
borzno posredniške družbe
Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj donosen.
Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov
PFC
Interfin
Primorski Finančni Ctnter Interfin
4
v Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00
r
Jli
NASMEJMO SE S PORTOROIANOM
VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA
dsEdrih
RESTAVRACIJA Z ZNANJEM
Privoščite si, Asterina vas pričakuje.
Podvozna 11, Lucija tel: 677-32-02 fax.: 677-09-50
Asterina slovi med ljubitelji dobre hrane po svojih okusnih in raznolikih jedeh. Zabeležite svoje dragocene trenutke s skrbno izbrano jedjo in s prefinjeno pripravo.
Kateri živalci ne grozi izumrtje?
Cipljem v Piranskem zalivu: najprej jih ne lovijo zaradi pričkanja okrog dovoljenj, ko se stvar končno uredi, pa ribolov prepreči burja.
Kaj imajo skupnega Univerza na primorskem in Sečoveljske soline?
Oboje so odvisne od končnih odločitev ljubljanskih škricev namesto od domačinov.
Kaj pravzaprav hoče doseči država s svojo turistično strategijo, o kateri se toliko govori?
Ponavljati stare, znane slovenske burke, v katerih zasanjani teoretiki učijo poklica tiste, ki ga že vse življenje opravljajo.
Anteno mobilne telefonije v Piranu so končno odstranili po zaslugi skupine trezno mislečih občanov. Kako to, da se ni prva oglasila kakšna inšpekcijska služba, kjer so ljudje plačani za to, da opazijo, preprečijo ali odstranijo nepravilne posege v prostor?
Ko pa nobeden iz teh služb ne stanuje tam blizu!
Zaradi proračunskega primanjkljaja piranska občina prodaja nekaj zazidljivih parcel. Ali bo vsaj kupcem v mestnem delu Portoroža postavila kakšne pametne pogoje (gradnja zaradi turistične ali kakšne druge gospodarske dejavnosti)?
Pametne pogoje? Saj jih še črnogradite-Ijem ni postavila!
Gradnja Morske biološke postaje se je zataknila, soline propadajo, plovne morske kanale zaliva blato, obalo in priobalna zemljišča zalivamo z betonom... Ali smo sploh še vredni imena obmorska država?
Lahko bi ti povedali kvečjemu to, česa so vredni tisti, ki so zakrivili vse, kar naštevaš...
Kakšna je razlika med piransko občino in drugimi evropskimi občinami?
Drugod zaradi neprimernega hrupa v gostiščih zadostuje, ako se bližnji stanovalci pritožijo organom varstva javnega reda in miru, pri nas pa mora za te stvari poskrbeti sama županja...
Pravijo, da v piranskem Okolju piha ugoden veter. Je to res?
Upajmo, da je! Bo vsaj odpihal vse, kar bodo okoljski smetarji po svoji stari navadi spregledali!
Kdaj bo že končno začela obratovati nova avtobusna postaja v Luciji?
Ko bo tehnološko zastarela in bo treba že misliti na gradnjo nove...
Ali je res neko portoroško podjetje s pomočjo varnostnikov in psov zavzelo avtokamp v Luciji?
Ljudje pa res napihujejo govorice! Šlo je namreč samo za rutinsko vajo specialcev, da fantje ne bodo brez kondicije, ko bo treba poleti delati na plaži red med priletnimi turisti in otroki z gumijastimi rokavčki!
Kje je Branko Đurič snemal svoj zmagoviti film Nikogaršnja zemlja?
Na gradbišču nove ceste v lucijsko industrijsko cono.
Sonja Požar