Leto 1890, Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XLV. — Izdan in razposlan dne 25. avgusta 1890 1«*. j *z ministerstva za notranje 8 Vil,'i z (tné 9. avgusta 1890.']., ^ako popisovati ljudstvo v letu 1891. ^2gZ'roiu na zakon o popisovanji ljudstva z 'Inč Poslan- ’ marca I860. 1. (Drž. zak. št. 67.) in na Mo*«"* §• 14. v predpisu, pridejanem temu 0 °^uje se, da naj se pri popisu, ki ga bo 1^9() |' v 'e*u 1891. po staleži 31. dné decembra 1% Pa '’ r^ijo nastopni obrazci in da se je pri y 11 l'o navodilih , katera so jim pridejana. °Sredirij tl'll)ravo tistih pregledov, kateri se po ll(: (koncentracijskih) obrazcih ali sploh eJ° sestaviti ali vsaj ne s tisto popol- nostjo, ki je potrebna za upravne in znanstvene namene, preložili se bodo pri c. k. statistični osrednji komisiji po izvršitvi ljudstvenega popisa in po sestavi pregledov, katere ukazuje predpis o popisovanji ljudstva, na štčlnice poplsnice vsi v nazna-nilnicah in zapisnicah obseženi podatki. V ta namen se s tém ukazuje, da naj se po dovršitvi poptsa in po sestavi pregledov, katere ukazuje predpis o popisovanji ljudstva, c. k. statistični osrednji komisiji pošljejo vse naznanilnice in zapisnice, potem ovojne pole za naznanilnice in zbiralnice, in pa krajni in občinski pregledi. Čas. kedaj je to storiti, in pa podrobnejša določila o vposlatvi omenjenih listov za popisovanje ljudstva bo ustanovilo ministerstvo za notranje stvari o svojem času. Taaffe s. r. Nön; raj: Kraj : . . . . Ulica ali trg: . Hišna štev.: Štev. stanovišča: I. a. Naziianilnica prebivalstva in imenitnejših domačih koristnih živali po staleži 31. dné decembra 1890. 1. (Za kraje, za katere je ovédeti stanoviške razmére.) J*(jtatl?Vaje razpredele te naznanilnice, držati se Knuil*1? v pridejanem navodilu podanih določil. *■ dtl(: .lca’ napolnjena kakor gré, mora se ^W|anuvarja 1891. 1. oddati lastniku hiše I Vemu namestniku. Kedör se popisu odtegne ali kaj neresničnega napove, ali pa drugače ne izpolni kake dolžnosti, katero mu nalaga predpis o popisovanji ljudstva, takemu naj se naloži do 20 gl. globe ali pa, če ne more plačati, do 4 dni zapora. aP°lnit 1 «te»fl ,V1 znotranje strani naznanilnice je podati naslednje povedi: I. o sestavi stanujoče stranke in P 'cujočih oseb, II. o leži, sestavinah in uporabi stanovišča: S e*tava stanujoče stranke in skupno število pričujočih oseh: 'Hi ' jHttiu S*ailoviškega imételja (ž njim vréd) ■ - H. * p-“mlji)' • • I V D„, ern prizemlji? . . v L0vižniku (mezaninu)? X ^rr’. : Skupna vsota pričajočih oseb II. Popis stanov iških razmér: Vsota pričujočih oseb iz razpredela 24. in 25. za nt am° Za stanovanje?.................................................................................... ,rat kaket?a opravila?................................................................................ ' 'a 3^i,lazi'c t ' ziik ji, in to: Žrebeta: “>Cpod 1 letom II. Govedo: 1. Teleta pod 1 letom 2. Biki nad 1 leto: 3. Junice (telice) nad 1 leto: aj ne še breje b) breje 4. Krave III. Mule, mezgi in osli: 1. Mule 2. Mezgi 3. Osli IV. Koze brez razločka starosti in spola V. Ovce, into: 1 Ovce biče 2. Mlada drobnica (jareta), jagnjeta, Ime posestnika Število konj goveda i mul, mezgov,oslov 1 ovac prašičev bučelnih panjev (ulov) d nad 1 leto do časa, ko so za delo. . 2- Kobile; a> zaskočene ali sè žrebeti pri sesci... hj druge kobile — — 3. Ovni in skopci nad 2 leti Vsota ovac: VI. Prašiči, in to: 1. Pujski 5. Voli nad 1 leto: a) še ne uporabljani za vožnjo ali za 3’ Žrebci: °pljenci brez razlike starosti... b) že uporabljani za vožnjo ali za pitanje 3. Drugi prašiči Vsota konj: Vsota prašičev : Vkupe: S tem potrjujem, da sem vse resnično povedal, kar sem v pričujočo naznanflnico postaviti dolžan. dné.......januvarja 189). (Prostor za podpis.) II. Navodilo, kako napolnjevati naznanilnice. (^saki stanujoči stranki je podeliti en izvod tega navodilo.) dežel; Iz naznanilnice bo treba posneti vse tiste za dobro vrejeno državo, za Odstavek 1. kat • ° 111 °bčinsko upravo in pa za znanstvo prevažne statistične podatke, Sodelovanje prebivalstva aeri se razvidijo iz nadpisov posameznim razpredelom naznanilnice. Da poda večih občin pri popisovanji Podstavo !(] '’'“oul,u ljudstvenega popisa s primerno napolnitvo posameznih razprejo0'' v naznanilnici, to se v večih občinah izroča prebivalstvu samemu, in °r z ozirom na to, ker se je v njem že do dobra razširil razum za tö, kako važno je popisovanje ljudstva, in pa v nadi, da bo prebivalstvo rado- ljudstva. 2elô v°'jn0 storilo svojo državljansko dolžnost. Oj, , Vsaka stanujoča stranka je dolžna, napolniti eno nazna-tr . lc°- Tudi posamez živeče osebe, katere imajo lastna stanovišča, zrna-i(ti • Se za posebne stanujoče stranke. Tiste stranke najemnice, katere naj s V sam" opravilnico ali delalnico (obrtišče), toda tam ne stanujejo, zn kadar stanujoča stranka obsega toliko oseb, katere je šteti, da v na-dve nic* predtiskane ošteviljene vrste ne zadostujejo več, tedaj je uporabljati n ’ 111 ato treba, še več naznanilnic, katere naj dâ posestnik hiše ali njegov Ustnik. W?« se po predpisu o popisovanji ljudstva dejalno vojaštvo popisuje po tie 1 °olastvih, zato ni priložena naznanilnica namenjena za popis dejal-a (aktivnega) vojaštva. kot jUl ose',e> katere je prištevati dejalnemu vojaštvu, ali katere je vendar eMje stanovišča, kot družinske ude ali kot deležnike stanovišča vzpreje-fiaznanilnico, naj se vpisujejo z imenom in značajem samo v razpre- 28. pa naj se ne popisujejo. se prištevajo vse v vojaški službi bivajoče ali Puščene, ali k staležu vojaških oblastev in zavodov spadajoče osebe vojnega pomorstva in deželne brambe (vštevši vojaške duhovnike, Tr‘ati v â«lU g •’ v nadaljnih razpredelih 3. ?asbo^e^a^nemu v°ja®lvu Odstavek 2. Katere stanujoče stranke naj napolnijo naznanilnico. Odstavek 3. Kedaj je rabiti več kakor eno naznanilnico. Odstavek 4. Popisovanje dejalnega vojaštva po vojaškili oblastvih, in predpis za slučaj, ako je dejalne vojaške osebe imenovati v naznanilnici. kivius^6’ v°jaške zdravnike, krdelne računarje, vojaške uradnike in vojaške °sebe'1 G- travnike ter v noben činovni razred uvrščene, gažo prejemajoče S Čast '?.Pa vse take osebe iz nadomestne reserve. Prav tako je postopati kat6j.| vojaškimi zdravniki, vojaškimi živinskimi zdravniki in vojaki, jaŠk(*!,S° "Porabljajo pri konjarskih zavodih, nadalje s častniki in vojaki vo-shaž.nega oddelka za c. k. civilna sodišča na Dunaji ter vojaškega Odstavek 5. Določilo, kedô naj napolni in potrdi naznanilriico. Odstavek t». Popisovanje oseb, katere imajo stanovišča na različnih krajih. Odstavek 7. Določilo za slučaj, ko hišni posestnik ali namestnik njegov edin stanuje v hiši. Odstavek 8. Potrebne listine je pri rokah imeti in prišiti naznanilnici, rojstvene liste za moške do-mačince, rojene v letih od 1871.-1881. Odstavek 9. Pri napolnjevanji naznanil-niee se je držati natanko staleža dné 81. decembra 1890 1. polieijsko-stražnega oddelka v Levövu in Krakovu, in pa s tistimi častniki in vojaki kraljevo-ogerske deželne hrambe, kateri so v službi v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. Nasproti pa se ne prištevajo dejalnemu vojaštvu vse druge v vojstvo, v vojno pomorstvo (vštevši pomorsko brambo) in v deželno branih0 spadajoče osebe, med temi osebe na trajnem dopustu (vštevši častnike, ki so n3 dopustu s čakarlno ali brez pristojbine), vsi častniki, ki ne služijo prezentn0; in moštvo reserve, nedejalne deželne hrambe in nadomestne reserve, v0Ja& pokojninci (penzijonisti) in vojaški invalidi, kateri žive zunaj invalidnic, in 119 posled častniki in moštvo žandaremstva. Vsem tem osebam se je glede na polnitve naznanilnice ravnati prav takö kakor civilnim osebam. Imételj stanovišča je dolžan, naznanilnico za se, za družinske 11 e’ služnike (posle), stranke podnajemnice, posteljaše itd. ali sam napolniti ali np napolnitev komu drugemu izročiti; to pa, daje napolnitev resnična in P°l,a noma, naj potrdi vsekakor imételj stanovišča sè svojim podpisom. ■" imételj stanovišča ne zna pisati ali če mu huda bolezen ali pa kaj druge8 brani, pristaviti svoj podpis, tedaj je hišni posestnik ali pa njegov nam® dolžan to potrditi. Tema pristoji tudi, da napolnita vso naznanilnico v sinih slu- lisah čaji, kadar je imételj stanovišča ne more napolniti, ker ne znâ p . ali zarad drugih posebnih okolnosli in ker tudi nima nikogar, k* . pisati znal. To dolžnost ima hišni posestnik ali njegov namestnik tudi z ° rom na nepričujoče stanujoče stranke. Ako o nepričujočih stanujočih str kah ni moči razen njih imena dobiti drugačnih ovedeb, naj se to zap v naznanilnici. Tiste stanujoče stranke, katere imajo stanovišča na različnih k* jih in prebivajo na pr. poleti na kmetih, po zimi pa v mestu, naj se popi samo v tistem stanovlšči, v katerem so bivale 31. dné decembra 1890. • isujej" Ako bi hišni posestnik ali njegov namestnik edin stanoval v hiši>11 aJ pové in potrdi na konci svoje lastne naznanilnice. Listine, potrebne za napolnitev naznanilnice, (rojstveni in poročni domovinski listi, poselske knjižice, popotne prehodnice [popotni listi I 1 ^ naj se tudi potem, ko se je naznanilnica oddala, imajo pri rokah, da ob načelnik ali organ, kateremu se je izročil popregled, lahko pogleda vanJčg|„ Za tiste moške doiriačihce, ki so rojeni v letih od 1871. vštevši do 1 • prišiti je vsaki naznanilnici, v kateri se tak doinačinec prvič na ljudstvenem popisovanji tistega kraja, posnetek iz rojstvenih bukev ali P°v prepis rojstvenega lista o tem domačinci. vinötv° Za domačince je zmatrati tiste osebe, ki imajo svoje donm v ozemlji, zastopanem v državnem zboru.*) Ker morajo, da ne bode dvakratnega popisa ali drugih naPa' ^,1, podatki, katere je vzprejemati v naznanilnico, ustrezati natanko določene111'1 se je zato ljudstveni popis zaukazal po staleži 31. dné decembra 18901-' rali se je pri napolnjevanji razpredelov vedno na ta dan; otroka na p1-' VD< Opomnja. To je: na Češkem, v Galiciji in Vladimériji s Krakovom, vsKc>-ciji, v Avstriji pod Anižo, v Avstriji na Anižo, na Salchurškem, " jarelshel<1111 ^jh' krajih ' 'n' ' Se skupna vsota postavi na poslednjo naznanilnico. sti večih krajih, kjer je z ljudstvenim popisovanjem združen popis to i V! . razmčr in kjer se vsled tega uporablja obrazec naznanilnice 1. a., tl je na sprednjo vnanjo stran naznanilnice v zmislu tamkaj natisnjeni® • S,l^a tu(i' še podatke o sestavi stanujoče stranke in o skupnem števliu Da' oseb- potem o leži, sestavinah in uporabi stanovišča. Tudi ti podatki S(i ti'1 postavijo še le po izpolnitvi notranje strani naznanilnice I. a. Posl /■? *'s^1 krajih, kjer se uporablja naznanilnica 1. b, ni treba dajati teli e* “jih podatkov (alinea 2. tega odstavka). Odstavek 12. Ime in red vpisavanja. Polnjevaje posamezne razpredele v naznanflnici, držati se je natančno naslednjih določil: Das|(, ra*predélu 1. V tem razpredelu so za osebe, katere je v zmislu Odstavek 11. ŠW||itl'^1 opomenj vpisati v razpredél 2., predtiskane zaporedoma tekoče Zaporedoma tekoče štvilo kdo,-;-.Za l,0(lutke o vsaki posamezni osebi je določena tista vrsta, ki spada 9‘’h,u"ezl1' ose je. Ct" številki. K *uzpredelu 2. V ta razpredél naj se vpišejo po naslednjem redu: i' ^uiételj stanovišča; “• Zeua njegova ; 4 Vii',s'llov' in vse hčere, ki se udeležujejo stanovišča; Č;io lsu sinovi in tiste v samskem stanu bivajoče hčere, ki se ne udeležu- 'ut*), eVl^''a ‘n kar jih še ni samopravnih (doletnih ali za doletne spozna- iMov." so z doma za delj časa (trajno), na pr. v študijah, za posle, na tj1 v Sejalni vojaški službi itd.; littst; Ul.ßa^ni stanovišča se udeležujoči sorodniki, posvačenei ali drugi 6. ^ 7 ',SI1° pričujoči gostje, in to družinski udje in pa druge osebe ; e*ji in ki so z imeteljem stanovišča v honorarnem ali plačilnem raz- bitji, i, ' "‘taležujejo stanovišča, kakor na pr. odgojitelji, odgojiteljice, hišni • ^ 1 *n pomočni delavci (rokodelski pomočniki, komfji, učenci itd.); 'Dkjjjjj 'll,ke podnajemnice, posteljaši (prenočevalci) i. e. sè svojimi ljudmi hosli^ v ;siein re(ju jn držeč se istih določil, kakor pri glavni stranki. 79 Odstavek 13. Razmerje k imételju stano-višča. Odstavek 14. Spol. Odstavek 15. Datum rojstva. Odstavek l(i. Kraj rojstva. Odstavek 17. Domovinstvo in državljanstvo. Za podnajemnike je pri tem zmatrati tiste osebe, ki so od imételja stanovišča prevzele v podnajem določen, prostorno omejen dél stanovi^8 (sobo, kabinet itd.), za posteljaše (prenočevalce) pa je zmatrati take osebe, katerim je za odplačilo odkazana samo postelja. V kolikor je v razpredél 2. vzprejeti osebe, katere spadajo k dejalnefl>u vojaštvu, držati se je tega, kar je rečeno v odstavku 4. (alinea 2.) tega navodil8. Pri sodno ločenih zakoncih (zakonskih) naj se zakonska polovica, ki se ne udeležuje stanovišča, z otroci vred, kateri soji sodno priznani, ne vzpr«' jema v naznanilnico. Osebe, ki se navadno udeležujejo stanovišča glavne stranke ali P0^' stranke, naj se v naznanilnico vzprejemajo tudi tedaj, ko so časno neprič'jj°°e’ na pr. na potovanji, v bolnici, i. e. K razpredel« 3. Tukaj je natančno povedati sorodstvo ali drug8^n° pri 11 razmerje med posameznimi osebami, navedenimi v razpredélu 2., in pa med i® . teljem stanovišča. Poslednjega je oznameniti z „imételjem stanovišča“-vsaki drugi osebi je povedati, ali mu je žena, sin, hči, oče. mati, brat, ses^_ itd.; ali je ta oseba njegov gost, ali pa pri njem v prehrani ali košti. ali v n1®, nem ali služabnem razmerji, n. pr. za odgojitelja, pomočnika, posla itd.; 8 U ta oseba podnajemnik, posteljšš itd. pri imételji stanovišča, ali spada li k str8® podnajemnici. V poslednjem slučaji je povedati razmerje njeno k podnaj niku prav tako, kakor je to zaukazano za glavno stranko. Stanovnike k«8 zavoda za skupno bivanje je oznameniti po značaji tega zavoda za g°Je' samostanščake, bolnike, jetnike, goste itd. K razpredélu 4. in 5. Za vsako v razpredélu 2. zapisano 111 ^ osebo je v razpredélu 4.. za vsako žensko osebo pa v razpredélu 5- P°' številko (cifro) 1. K razpredélu (5. Ako bi ne bilo mogoče rojstvenega dne in ^ natančno povedati, podali je kar se dâ približno dan, oziroma leto r°jst'a K razpredélu 7. Pri osebah, ki so rojene v ozemlji» z"1 stop»06 državnem zboru, povedati je poleg rojstvenega kraja tudi politični okraj1 deželo. Ako je rojena dotična oseba v deželah ogerske krone, nave: sti je žup8' skeiP' «lavons*.• nijo (komitat) ter povedati, ali je rojena na Ogerskem, na Hrvaško-s*1 eg0vifl*’ ali na Reki in v njenem okoliši. Pri osebah, rojenih v Bosni ali 1 1 °, rv in"' povedati je ti deželi in ob enem dotično okrožje. Pri osebah, roje» ^ p0]eg zemstvu, povedati je dotično državo, n. p. Bavarsko, Francosko ih^ tega še dotični upravni okraj (vladni okraj, département itd.). ii lju^1'* K razpredélu 8. Na podstavi §. 14. v predpisu o popisoval ^ tistJ' naj se za domače v krajni občini, kateri pripada kraj, vpišejo ne sj ta"1 ki imajo tam svoje domovinstvo (domovinsko pravico), ampak tu do pričujoči avstrijski državljani, o katerih ni znano, v kateri občini inj|')|ll0vi"s^ movinskem zakonu domovinsko pravico. Pri osebah z neznano pravico, pri katerih je, kakor gori rečeno, v razpredel 8. vpisati občino njih bivališča, naj se za imenom té krajne občine pristavijo besede „po §. 14. predpisa o popisovanji ljudstva“. Ako ima oseba, katera se popisuje, doniovinstvo v kaki drugi občini ozemlja, zastopanega v državnem zboru, povesti je poleg domovinske občine tudi politični okraj in deželo. Ako dotična oseba pripada deželam ogerske krone, naj se navede županija (komitat) ter pové, ali ima ta oseba svoje domovinstvo na Oger-skem, na Hrvaško-Slavonskem, ali na Reki in v njenem okoliši. Ako dotična °seba spada v Bosno ali Hercegovino, povedati je ti deželi in ob enem dotično okrožje. Pri inozemcih je navesti inozemsko državo, n. p. Bavarsko, Francosko in poleg tega še dotični upravni okraj (vladni okraj, département itd.). H razpredélu 9. Tukaj je povedati, ali je oseba rimsko-katoliška, grško-združena, armensko-združena, staro-katoliška, grško-vzhodna, armensko-vzhodna, evangeljska avgsburškega veroizpovedanja (luteranska), evangeljska helveškega veroizpovedanja (reformirana), ohranovska (herrnhutska), anglikanska, menonitska, unitarska, lipovanska, izraelska, mohamedanska itd., ali Pa brez veroizpovedanja. K razpredélu 11. Ta razpredel je napolniti samo za take, ki spadajo v ozemlje, zastopano v državnem zboru. Za vsako osebo naJ se pové jezik, katerega rabi v navadnem občevanji, vsekakor pa samo eden izmed tu imenovanih jezikov, in to: nemški, češki-moravski-slovaški, Poljski, maloruski, slovenski, srbski-hrvaški,italijanski-ladinski, rumunski, ina-djarski (tâ samo v Bukovini). Za osebe, katere zavoljo svoje mladosti, zavoljo telesne napake ali zavoljo popolnega nedostatka duševnega razvoja prav za prav ne rabijo nobe-®e8a jezika, naj se izmed gori imenovanih občevalnih jezikov zapiše tisti, Katerega je z ozirom na razmere šteti za občevalni jezik takih oseb in kakor Ba povedo njih roditelji ali njihovi namestniki. K razpredélu 12. Tukaj je za vse osebe, katere so dopolnile 14. leto Sv°jega življenja, m pa za liste osebe pod 14. letom, katere so v službi ali “aJ° «praviti v kakem določenem poklici ali delu, povedati vrsto glavnega Poklica tako natančno, kakor le mogoče. Povedati je tedaj na primer: • pri osebah, katere kot lastniki, uradniki, zakupniki, posli, dninarji ali Kar si bodi delujejo sosebno v poljedelstvu: poljedelstvo; pri obrtnikih, tvorničarjih, rokodelcih, kupčevalcih in pri njih osebji, .vznikih, delavcih, učencih in dninarjih posebno vrsto rokodelstva, r,učarstva (fabrikacije), trgovine ali drugačnega obrta; v Prijavnih uradnikih in drugih javnih nastavljencih posebno služabno rSt0 njih uporabe; 0, pri tistih, ki imajo tako zvane proste poklice, n. pr. pri zdravnikih, etoiikih. slikarjih, kiparjih, pisateljih posebno vrsto poklica, pri čemer liri u,llehiiki, ki so slikarji ali kiparji, oznamenijo poleg tega še za inietnike; Vtsto Pri poslih, ki se uporabljajo samo v gospodinjstvu ali za osebne službe, "jih uporabe; itd. Poki' ^n'na,.ii> katerih opravilo se menjava, naj povedù samo tisto vrsto Cii> v katerem so večinoma imeli opraviti. Odstavek 18. Véra. Odstavek 19. Občevalni jezik. Odstavek 20. Vrsta glavnega poklica. 79* Odstavek 21. Stan v glavnem poklici. Odstavek 22. Postranski zaslužek. Za delujoče v poklici je zmatrati tudi žene, otroke in druge stano-vlšča se udeležujoče osebe, ki vrše kako določeno lastno delo ali redoma pomagajo družinskemu glavarju pri njegovem poslu. Pri osebah brez določenega poklica je povedati ali način, po katerem dobivajo svoj živež n. p. kot rentniki, hišni posestniki, pokojmnci, užftkarji, ubožnlnci (podéljenci z ubožnino) itd., ali pa gospodinjstvo, pomaganje pri njem, obiskovanje šolskih in obrazovalnih zavodov in e. r. Samo pri osebah, pri katerih se ni mogla podati poved tudi v zmish' spredaj stoječega pododstavka, sme se razpredél 12. izpolniti s črto po črez. Osebe, katere bivajo v bolnicah, porodllnicah in najdenšnicah, v blaznicah , in pa v kaznilnicah in jetnišnicah ter drugih zapornicah, naj se v razpredel 12., ali po okolnosti, tudi v 13. zapišejo po kategoriji svoje samo časn° ustavljene zaslužnosti, kakor je katera zabeležena v zapisih dotičnih zavodov za stan ali posel. K razpredel» 13. Tukaj je za vsako osebo, ki je v razpredélu 12-zapisana sè svojim glavnim poklicom, povedati stan v glavnem poklici) namreč razmerje v posesti, službi in delu takö, da se iz tega najprej razvidi, ali se poklic vrši samostojno ali ne. Povedati je torej na primer: ali je oseba, katero je šteti, zemljiški posestnik, zakupnik, gospodarski uradnik, kolon, ali posluje pri poljedelstvu za letno, mesečno ali dnevno plačo; ali je posestnik, samostojen voditelj, opravllnik ali délu voditelj, delavec ali dninar itd. kake tvornice ; ali je ta oseba mojster, pomočnik, delavec, učenec, dninar itd. kakeg* obrla ; ali je posestnik, knjigovoj, komi, učenec ali drugačen služnik kak trgovine; lllŽ* ali se v službi uporablja pri gospodinjstvu ali za osebno s bovanje; itd. Ako poleg spredaj povedanih in enakih slučajev svojci, posli, stanovlšča se udeležujoče osebe redoma pomagajo družinskemu ^ v njegovem poklici in so se zato tudi z vpisom v razpredél 12. računile k v* njegovega glavnega poklica, oznameniti je stan njih poklica v razpredélu^ s pristavkom kakor: „pomaga v opravilu“, „pomaga pri poljedelstvu enako. ali druge jrlavarj1' sa.nd ** rgèd ga’ K razpredélu 14. in 15. Ta dva razpredéla je napolniti liste osebe, katere poleg svojega glavnega poklica, ali sploh nt ■- ^ imajo kako zaslužnost samb postrani, toda rédoma. Pri osebah. ^ brez osebnega dela prejemajo kak dohod iz svoje posesti, ne vpisuje tem mestu ničesar, ampak morebitno hišno ali zemljiško posest je na videž v razpredélu 16. in 17. Gledé natančnega oznamenfla postr»*^^ zaslužka (prislužka) v razpredélu 14. in pa stanu, to je F"“" jajsia služabnega ali délovnega razmérja pri njem, v razpredélu 15. veljaju določila, kakor za dotične ____pri njem, v razpredem m. «v-', ^ 1-)- vpise pri glavnem poklici (odstavek -c). j K razpredélu 1(5. ill 17. Ako je oseba, katero je šteti, lastnik kake Kjer si že bodi stoječe hiše, postaviti je v razpredél 16., ako pa je lastnik kake kjer si že bodi ležeče, zemljartni zavezane nepremičnosti, postaviti je v razpredel 17. številko 1. Ako je ta oseba posestnik hišni in pa zemljiški. Postaviti je številko 1 v razpredél 16. in 17. Ako je dotična oseba samo solastnik, napravi se vpis prav tako; vendar je omenjeno razmerje postaviti na videž s tém, da se v takem slučaji pod vpisano številko 1 postavi še znamenje X- K ra/predélu 18. in 19. Da znâ kedo brati in pisati, to naj se po-stavi na videž takö, da se v razpredélu 18. zapiše številka I. za osebe, ki znajo brati in pa pisati, v razpredélu 19. pa za osebe, ki sicer ne znajo pisati, Poč pa brati. Ako oseba, katero je šteti, ne zna ni brati ni pisati, postaviti je v oba razpredčla črto po črez. K razpredélu 20. do 23. Z vpisom številke 1 v dotični razpredél aaJ se pové, ali je oseba, katero je šteti, na obéh odéh slépa, gluhonema, ali •Ie blazna ali slaboumna, ali pa bebasta (krettn). Drugih, tukaj neomenjenih hib ni treba navajati. K razpredélu 24. do 27. Z vpisom številke 1 v razpredél 24. je Z'a časno pričujoče oznameniti tiste osebe, ki so 31. dné decembra 1. samö vsled začasnega povoda pričujoče na kratek čas v stanovtšči, v katerem se štejejo; za trajno pričujoče v razpredélu 25. pa tiste, JOdstva v svojem rednem stanovišči. ki so pri popisovanji kate čas Za časno nepričujoče je oznameniti v razpredélu 26. liste osebe, re so 3 I. dné decembra 1890. 1. samö vsled začasnega povoda na kratek nepričujoče v svojem rednem stanovišči; Za trajno nepričujoče v razpredélu 27. pa tiste, katere so 31. dné ecembra 1890. 1. v svojem rédnem stanovišči nepričujoče na daljši čas, 0 n. pr. študirajo, mikajo se za svoj poklic, ako so kje za posle, v uku itd. Potemtakem je za vsako osebo, katero je šteti, v eden izmed štirih azPredelov 24. — 27. zapisati številko 1. , K razpredélu 28. Ako je dotična oseba z doma v kakem drugem, k . 'čini popisnega kraja spadajočem kraji, zapiše naj se samo ime tega ri(.a*aak° Pa ncPr*čujoča oseba biva v kaki drugi občini ozemlja, zastopa-p.k'* y državnem zboru, povedati je deželo, politični okraj in krajno občino. q Va h oepričujoča oseba v deželah ogerske krone, povedati je, ali biva na Ijf 'skein, Hrvaško-Slavonskem ali na Reki in v njenem okoliši. Ako je do-^ oseba z doma v Bosni ali Hercegovini, povedati je ti deželi. Ako je sk ? ^0,lla v inozemstvu, navesti je samo inozemsko državo, na pr. Bavar-°’ ^rancosko itd. se ^ ^eh, k nji spadajočih), kjer stanuje njih posestnik, mora on sam 11 Podatke o koristnih živalih v svojo naznanilnico. Ako pa ni takô, Odstavek 23. Hišna in zemljiška posest. Odstavek 24. Zna brati in pisati. Odstavek 25. Kake telesne ali dušne napake (hibe). Odstavek 26. Pričujoč. Nepričujoč. Odstavek 27. Bivališče nepričujoče osebe. Odstavek 28. Podučilo o povedih gledé domačih koristnih živali in njih posestnikov. 366 Kos XLV. 162. Ukaz ministerstva za notranje stvari z dné 9. avgusta 1890. mora tisti, kateremu so izročene te koristne živali, dotične vpise napraviti v svoji lastni naznanilnici. Vpisavši podatke o stanji živine, povedati je pod B, koliko glav ^vsake vrste živine ima v hiši vsak živinski posestnik, katerega je treba z imenom navesti. Konji v konjarskih zavodih naj se zapišejo v naznanilnico. Tako naj se tudi v naznanilnice vzprejemajo tisti konji, katere so oddala krdela vojstva ali deželne hrambe zasebnikom v porabo. Ostali konji, ki pristojé vojaškemu erarju, in pa konji in tovorne živili za lastno rabo častnikom (oficirjem), popisujejo se po vojaških oblastvih 1er se zato ne vzprejemajo v naznanilnico. III. Za ljndstveni popis: prosto kolka in pristojbine. •......................................... sin (očeta) . . ere)...........................................rojen je v •..........meseca leta Izdano v dné 18 (Pečat.) Podpis voditelja matici Dežela:...................................... Kraj:.................................................... Politični okraj : .......................... Ulica ali trg : . . . Krajna občina:............................... Hišna štev.: . . . . Ime hišnega lastnika: . IV. a. Ovojna pola (kazalo zbranih naznanllnic) za kraje, v katerih se ovedujejo stanoviške razmere. (Spisuje jo hišni posestnik ali njegov namestnik.) N a v o <1 î 1 o. a) Hišni posestnik ali njegov namestnik naj na odkazanih mu naznanflnicah, prodno jih razdeli ^ strankam, napiše ulico (trg), v kateri stoji hiša, potem številko hiše in pa stanovišča. Številke, katei°^ ^ priznanici (fasiji) za hišno najmarfno (davek od hišne najemščine), naj se ohranijo tudi tukaj- ^ kraji ni hišne najmarine, naj se obdrži številba stanovišč, ki je v hiši dosedaj bila v rabi; ako pa ^eii-1 sploh ne bilo, oštevilijo se za popisovanje ljudstva sè zaporedoma tekočimi številkami vsa stanovi»' prizemlja, ali kjer se nahajajo tudi stanovišča v kleti, od kleti do najvišega nastropja. ,riiec napolnjevati (° ' ke sl f c) če hišni posestnik ali njegov namestnik sam v hiši stanuje, naj napolni naznanflnico tudi zase, j* (j v hiši edin, naj to potrdi na konci svoje naznanilnice. (Prim. odstavek 7. v navodilu, kako napol j Hišni posestnik ali njegov namestnik naj razdeli naznanilnice in navodilo, kako jih 29. dne decembra 1890 1. med vse stanujoče stranke v hiši. minice, obrazec II.) rabi*1' d) Ako kaka stanujoča stranka obsega toliko oseb, da ne zadostuje ena naznanilnica za njih P°P*s’e]j, sluf)' ako treba tudi več naznatnlnic, katere naj daje hišni posestnik ali njegov namestnik- V ®^ v razpredelu 26. naslednje tabele omeniti, koliko naznanflnic se je pri vsaki taki stanujoči stran „g# c) Pobirajo naj se naznanilnice 3. dne januvarja 1891. 1. Pri tem naj se hišni posestnik ah uje“ prepriča, da so vse stanujoče stranke naznanilnice popolnoma napolnile iu podpisale, in takoj naj polniti, kar bi še bilo treba. iiaZ1111" p f) Pobiraje naznanilnice naj se hišni posestnik ali njegov namestnik prepriča tudi o tein, da so se pre^P' povsod prišili posnetki iz knjig rojstvenic ali poverjeni prepisi rojstvenih listov, katere je po S-popisovanji ljudstva douašali za moške domače osebe, rojene v letih od 1871. vštevši do 1881- ^pO1 ^ ij) Zbrane naznanilnice naj se potem vredé po vrsti stanovlških šlevilek, in številke slanoviške naj .val, Ier. : zapišejo v prvi razpredel nastopne tabele, in sicer tudi tedaj,J kadar bi v stanovišči nikedo ne s ^ paje ^ torej o njem ne bila napolnila nobena naznanilnica — bodi si, da stanovišče sploh ni 1 m pa, da se uporablja za obrat kakega opravila. Na tô naj se posamezni razpredčli nastopu0 Opomnjn. Obrazec IV. n ima 4 strani, katerih prva stran obsega napis, navodilo in začetek Državnega zakonika); naslednje tri strani obsegajo nadaljevanje tabele. tabele (=tra" ' •V ®hislu podatkov, ki stoje na vnanji strani naznanllnic o sestavi stanujočih stranek, o skupnem številu pričuje 24 °Se^ *n Pa 0 1)0P1SU stanoviških razmér, pri čemer naj se povedi v razpredelih 9. do 18., potem v 23„ }tj Podajo s tém, da se v dotične razpredéle zapiše številka 1. 0 bi v enem ali v več stanoviščih 31. dné decembra 1890. 1. ne stanoval nihče in sicer bodi si, da ali pa, ako bi v njem lovišče sploh ni dano v najem, ali da se uporablja samo za obrat kakega opravila tak ,°Va*0 sam kateremu je naročeno, prevzemati jih. številka 1. v Število pričujočih oseb stnuovišča •nietolju 1 C S3 M m Stanovišče je 1 p. ■s a a.! > 1. 2.' 3. 4 5. nastropji 9 toil 12.13n ir»K; 1718 Stanovišče ima I I t- I I Ph 19l20;21|22 Stanovišče se rabi '5° I I 23 I 24 %, "•«h \ Opomnja Dežela:..................................... Kraj:...................................................... Politični okraj : . .... . Ulica ali trg: . . . Krajna občina:.............................. Hišna štev.: . . . Ime hišnega lastnika: . IV. b. Ovojna pola (kazalo zbranih naznanilnic) za kraje, v katerih, se ne ovedujejo stanoviške razmere. (Spisuje jo hišni posestnik ali njegov namestnik.) Navodil o. a) Hišni posestnik ali njegov namestnik naj na odkazanih mu naznanilnicah, predno jih razdeli stanujoči®s napiše ulico (trg), v kateri stoji hiša, potem številko hiše in pa stanovišča. Številke, katere se rabijo ' ^i (fasiji) za hišno najmarino (davek od hišne najemščine), naj se ohranijo tudi tukaj. Ako v dotičn ^ hišne najmarine, naj se obdrži številba stanovišč, ki je v hiši dosedaj bila v rabi; ako pa bi té števd ^^j0dr n ,l!;1 Čens c) bilo, oštevilijo se za popisovanje ljudstva sè zaporedoma tekočimi številkami vsa stanovišča zemlja, ali kjer se nahajajo tudi stanovišča v kléti, od kleti do najvišega nastropja. , Hišni posestnik ali njegov namestnik naj razdeli naznanflnice in navodilo, kako jih napolnjevati (. 29. dné decembra 1890 1. med vse stanujoče stranke v hiši. . Če hišni posestnik ali njegov namestnik sam v hiši stanuje, naj napolni naznanilnico tudi zase; 1 . v hiši edin, naj to potrdi na konci svoje naznanilnice. (Prim. odstavek 7. v navodilu, kako napolnj nilnice, obrazec II.) ^jjj je d) Ako kaka stanujoča stranka obsega toliko oseb, da ne zadostuje ena naznanilnica za njih popis> V.;je’ * ako treba tudi več naznanilnic, katere naj daje hišni posestnik ali njegov namestnik. V tem s',u^. nap0^ predélu, za opomnje v naslednji tabeli omeniti, koliko naznanilnic se je pri vsaki taki stanujoči str®1^ e) Pobirajo naj se naznanilnice 3. dné j an u varja 1891. 1. Pri tem naj se hišni posestnik ali njeg . o°' prepriča, da so vse stanujoče stranke naznanilnice popolnoma napolnile in podpisale, in takoj naj z,u' niti, kar bi še bilo treba. nazD®11!jn f) Pobiraje naznanilnice naj se hišni posestnik ali njegov namestnik prepriča tudi o tem, da so se 1 ‘ j g pr1' povsod prišili posnetki iz knjig rojstvenic ali poverjeni prepisi rojstvenih listov, katere je p° 3‘ o popisovanji ljudstva donašati za moške domače osebe, rojene v letih od 1871. vštevši do 1881 • ^ Zbrane naznanilnice naj se potem vredé po vrsti stanoviških številek, in številke stanoviške naj * j tet zapišejo v prvi razpredél nastopne tabele, in sicer tudi tedaj, kadar bi v stanovišči nikedé ne sil y torej o njem ne bila napolnila nobena naznanilnica, — bodisi, da stanovišče sploh ni ^gPcir pa, da se uporablja za obrat kakega opravila. Na to se napolnijo razpredéli nastopne tabele. 1 déla je spodaj posneti vsoto za vso hišo. i:-«M ------------- ran 37°' ' Opomnjn. Obrazec VI. b ima 4 strani, katerih prva stran obsega napis, navodilo in začetek tabele U Državnega zakonika); naslednje tri strani obsegajo nadaljevanje tabele. 9) ^ Ako bi v enem ali v več stanoviščih 31. dné decembra 1890. 1. ne stanoval nihče — in sicer bodi si, da . ovišče sploh ni dano v vajem, ali, da se uporablja samo za obrat kakega opravila — ali pa, ako bi v njem ovalo samo dejalno (aktivno) vojaštvo, katere ga ne popisujejo nevojaški organi, treba je to v razpredélu za ij ^0tnnje v nastopni tabeli izrečno povedati. se katera stranka brani, prevzeti naznanilnico, ali ako opusti, oddati napolnjeno naznanilnico o pravem Su’ orneniti je tudi to v razpredélu za opomnje v nastopni tabeli. Tamkaj je tudi opomniti, če se je v poza-k) X-, . 1 naznanflnicah zapazilo kaj neresničnega. aPösled je treba sešiti vse naznanilnice z rojstvenimi listi vred, kateri so jim prišiti, ter jih položiti v to ovojno pol°’ na konci tč pole naj se potrdi, da se ni nobena stanujoča stranka izpustila. Vse naznanilnice z ovojno Vréd je oddati 5. dné januvarja občinskemu načelniku ali organu, kateremu je naročeno, prevzemati jih. D°višCa 1 III c s t a n « y 1 š c a i m é t e 1 j n Skupno število pričujočih oseb 0 p o m n j a V. Zapisnica za popis prebivalcev in imenitnejših koristnih domačih živali P° staleži 31. dné decembra 1890. 1. [Zapisnica, katere ne napolnjuje stranka, ampak popisni uradnik, obsega iste razpredéle ka naznanilnica I. b s tém razločkom, da je razpredel 1. razdeljen v zapisnici v razpredela 1 a in 1 b, >znl katerih nosi razpredel 1« napis: „Številka stanovišča“, razpredel 1 b pa napis: „Zaporedoma tek« ^ število oseb, spadajočih k vsaki stanujoči stranki“. Razen tega se zapisnica razločuje od naznanilnice — ne glede na drugačen naslov — tudi s tem, da naj pri nji odpadejo opomnje, katere stojé na čelu ta v naznanilnici I. b, ter na konci imenovane naznantlnice pridejani potrdilni završek, in pa s tém, ua se na zapisnici izpustita oznamenili „Ulica ali trg“ in „Štev. stanovišča“, kateri se nahajata v nadp naznantlnice ]I. b, in da naj se tamkaj se nahajajočemu oznamentlu „Krajna občina“ pristavi bes „(graščina)“.] VI. Navodilo, kako napolnjevati zapisnico. Odstavek 1. Določilo, katere stanujoče stranke je vzprejeti v zapisnico in po katerem redu. Odstavek 2. Uporaba reč zapisnic kakor samč ene. Odstavek il. Stanovišča brez stanovalcev. Odstavek t. Določilo za slučaj, ko bi kaka hiša ne imela številke. V zapisnico je zapisati vse osebe, katere stanujejo v hiŠii P° stanujočih stranek in v zmislu določil odstavka 12. v tem navodilu. -yta ^[e. stranke se pišejo po vrsti stanoviških številek. Ako stanovišča še nis<^ |,jCr viljena, naj se za popisovanje ljudstva oštevilijo od stanovtšč pri tleh, so stanovišča v kléli, od kleti do najvišega nastropja. ,jsujejl’ Posamič živeče osebe, katere imajo svoja lastna stanovišča. sglBo se kakor posebne stanujoče stranke. Stranke najemnice, katere unaj v0]jo opravilnico ali obrtišče v hiši a ne stanujejo v nji, naj se ravno tega ne zmatrajo za stanujoče stranke. Ako obsega katera hiša toliko oseb, katere je šteti, da v zapisu vrste ne zadostujejo, uporabljati je po potrebi dve ali še več zapisnic- Ako bi v katerem stanovišči 31. dné decembra 1890. 1- nej^nico i” nihče, vpisati je vendar treba to stanovišče sè svojo številko y zap stiska«* to okolnost posebe postavili na videž s tém, da se v razpredélu opomnja „brez stanovalcev“. ' ni k00,1:. • • Ako bi, proti nadi, kaka hiša ne imela številke, naj se poP1^ . 0gtevil,lt nemudoma obrne do občinskega načelnika, kateri naj hišo takoj 1 in to popisnemu komisarju naznaniti. is»r V . ,^er se po predpisu o popisovanji ljudstva dejalno vojaštvo popisuje po J sluh oblastvih, zato zapisnica ni namenjena za popis dejalnega (aktiv- ega) vojaštva. kol1 ^''s^e ose^e> katere je prištevati dejalnemu vojaštvu, ali katere je vendar Pisnit etelje stanovišča. družinske ude ali deležnike stanovišča vzprejemati v za-j °’ naj se vpisujejo z imenom in značajem samo v razpredelu 2., aaynih razpredelih 3. — 28. pa naj se ne popisujejo. ^asno ^e^a^nemu vojaštvu se prištevajo vse v vojaški službi bivajoče ali iz v ^0Puščene, ali k staležu vojaških oblastev in zavodov spadajoče osebe 4vdito ' VOjne°a Pom°rstva in deželne brambe (vštevši vojaške duhovnike, Ž;vj rle> vojaške zdravnike, krdelne računarje, vojaške uradnike in vojaške 0 '«.zdravnike ter v noben činovni razred uvrščene, gazo prejemajoče s Č e ,'n. Pa vse take osebe iz nadomestne reserve. Prav takö je postopati kate[..tuai’ vojaškimi zdravniki, vojaškimi živinskimi zdravniki in vojaki, jaške uPorabljaj° pri konjarskih zavodih, nadalje s častniki in vojaki vo-p°li .?a strašnega oddelka za c. k. civilna sodišča na Dunaji ter vojaškega v°jak 'i °'stražnega oddelka v Levövu in Krakovu, in pa s tistimi častniki in dežel ,Kra*Jevo-ogerske deželne brambe, kateri so v službi v kraljevinah in ’ Zastopanih v državnem zboru. v°jstvo asproti pa se ne prištevajo dejalnemu vojaštvu vse druge sPad; vojno pomorstvo (vštevši pomorsko brambo) in v deželno brambo e osebe, med temi osebe na trajnem dopustu (vštevši častnike, ki so >a Qlošt tu s čakarino ali brez pristojbine), vsi častniki, ki ne služijo prezentno, Pok°jn.'0 reserve, nedejalnc deželne hrambe in nadomestne reserve, vojaški Pos!e (penzijonisti) in vojaški invalidi, kateri živč zunaj invalidnic, in na-Polji(tve astn.'ki in moštvo žandaremstva. Sè vsemi temi osebami je glede na-Zapisnice ravnati prav take* kakor s civilnimi osebami. Pos, !>ik; s° tiče nepričujočih stanujočih stranek, naj se od hišnega ^kih g.'Ka a^ njegovega namestnika pozahtevajo potrebna pojasnila. Ako glede ,Jt»enj <:a ni moči razen njih imen dobiti nadaljnih pojasnil, naj se to Zapisniei. Tiste 'rekiva,0 ^ stanujoče stranke, katere imajo stanovišča na različnih krajih in 'slein stanovfšči, v katerem so bivale 31. dné decembra 1890. 1. 5am0 pr. po leti na kmetih, po zimi pa v mestu, naj se popisujejo ll°toîhe ]j^n* komisar je upravičen, da sme pogledati v listine (rojstvene in Po'- '^.) ki' ^omovinske liste, poselske bukvice, popotne prehodnice [popotni P'She^ so potrebne za napolnitev zapisnice, in taiste se morajo pokazati °naisarju, ako hi to zahteval. v 2a %ki ZaPW ke don,a«nce. r°jene v letih od 1871. do 1881-, prišiti je p0a dotig(1 Cl’ v kateri se tak domačinec prvič nahaja pri popisovanji ljud-V!Sa o V . seza imenom té krajne občine pristavijo besede „po §.14. pred-Vlns‘v0 V!plS0Vanji ljudstva“. Ako ima oseba, katera sc popisuje, domo-Pol6[; aai ‘'rugi občini ozemlja, zastopanega v državnem zboru, povedati utnovinske občine tudi politični okraj in deželo. Odstavek 17. Domovinstvo in državljanstvo. Ako dotična oseba pripada deželam ogerske krone, naj se navede županija (komitat) ter pové, ali ima ta oseba svoje domovinstvo na Oger-skem, na Hrvaško-Slavonskem, ali na Reki in v njenem okoliši. Ako dot®3 oseba spada v Bosno ali Hercegovino, povedati je ti deželi in ob enem dotiri10 okrožje. Pri inozemcih je navesti inozemsko državo, n. p. Bavarsko, Francos^0 itd. in poleg tega še dotični upravni okraj (vladni okraj, département itd.)- Odstavek 18. Vera. K razpredélll 9. Tukaj je povedati, ali je oseba rimsko-katoli»^' grško-združena, armensko-združena, staro-katoliška, grško-vzhodna, arniensk® vzhodna, evangeljska avgsburškega veroizpovedanja (luteranska), evangelij, helveškega veroizpovedanja (reformirana), ohranovska (herrnhutska), an?j. danska, menonitska, unitarska, lipovanska, izraelska, mohamedanska itd-- a pa brez veroizpovedanja. Odstavek 19. Občevalni jezik. K razpredélll 11. Ta razpredel je napolniti samo za tak®* ki spadajo v ozemlje, zastopano v državnem zboru. Za vsako ose ^ naj se pové jezik, katerega rabi v navadnem občevanji, vsekakor pa sa*f-eden izmed tu imenovanih jezikov, in to: nemški, češki-moravski-slova3 ' poljski, maloruski, slovenski, srbski-hrvaški, italijanski-ladinski, rumunskb djarski (ta samo v Bukovini). Da najde, kateri izmed teh jezikov je °^eVjrU. jezik kake osebe, katero je vpisati, naj popraša popisni komisar o tem , žinskega glavarja ter naj se zdrži vsake zvaje (zapeljave) po načinu, K vprašanja stavi, ali s tém, da bi na odgovor hotel vplivati. 1, p ab Za osebe, katere zavoljo svoje mladosti, zavoljo telesne naPa je. zavoljo popolnega nedostatka duševnega razvoja prav za prav ne rabijo n nega jezika, naj se izmed gori imenovanih občevalnih jezikov zapiše 1 r katerega je z ozirom na razmere šteti za občevalni jezik takih oseb m ga povedo njih roditelji ali njihovi namestniki. Odstavek 20. Vrsta glavnega poklica. K razpredélll 12. Tukaj je za vse osebe, katere so dopolnile l^.^j svojega življenja, m pa za tiste osebe pod 14. letom, katere so v sluz imajo opraviti v kakem določenem poklici ali delu, povedati vrsto gtaV poklica tako natančno, kakor le mogoče. Povedati je tedaj na primér: pri osebah, katere kot lastniki, uradniki, zakupniki, posli, dninarJ‘ kot kar si bodi delujejo sosebno v poljedelstvu : poljedelstvo; ^ji, pri obrtnikih, tvorničarjih, rokodelcih, kupčevalcih in pri "j'*1 ,°iätva> pomočnikih, delavcih, učencih in dninarjih posebno vrsto rokou tvorničarstva (fabrikaeije), trgovine ali drugačnega obrta; « upo pri javnih uradnikih in drugih javnih nastavljencih posebno slu vrsto njih uporabe; vtàïfc \ pri tistih, ki imajo tako zvane proste poklice, n. pr. pri z' r‘. a vtšča se udeležujoče osebe, ki vršč kako določeno lastno delo ah pomagajo družinskemu glavarju v njegovem poslu. Pri osebah brez določenega poklica je povedati ali način, po katerem '‘“bivajo svoj živež n. pr. kot rentniki, hišni posestniki, pokojninci, užitkarji, ““ožninci (podéljenci z ubožnino) itd., ali pa gospodinjstvo, pomaganje pri nleiû, obiskovanje šolskih in obrazovalnih zavodov in e. r. Samö pri osebah, pri katerih se ni mogla podati poved tudi v zmislu sPredaj stoječega pododstavka, sme se razpredél 12. izpolniti s črto P° črez. Osebe, katere bivajo v bolnicah, porodilnicah in najdenšnicah, v blaz-1Cah, in pa v kaznilnicah in jetnišnicah ter drugih zapornicah, naj se v raz-P^dél 12 pQ okoinosti tudi v 13. zapišejo po kategoriji svoje samo časno stavljene zaslužnosti, kakor je katera zabeležena v zapisih dotičnih zavodov Za s‘an ali posel. . K razpredélu 13. Tukaj je za vsako osebo, ki je v razpredélu 12. P'sana sè svojim glavnim poklicom, povedati stan v glavnem poklici, f toreČ razmerje v posesti, službi in delu tako, da se iz tega najprej al> ali se poklic vrši samostojno ali ne. Povedati je torej na primer: Ur a .a'' oseba, katero je šteti, zemljiški posestnik, zakupnik, gospodarski Plač . k°'on' al* posluje pri poljedelstvu za letno, mesečno ali dnevno del ie Posestnik, samostojen voditelj, opravilnik ali déla voditelj. cbrta.a * J6 ta osel)a mojster, pomočnik, delavec, učenec, dninar itd. kakega tf, . aH je posestnik, knjigovoj, komi, učenec ali drugačen služnik kake bovine ; bo» -a^ se v službi uporablja pri gospodinjstvu ali za osebno služ- be ; itd. siaûo Ako poleg spredaj povedanih in enakih slučajev svojci, posli, ali druge v Bj visßa se udeležujoče osebe redoma pomagajo družinskemu glavarju t>jeg °Vem poklici in so se zatô tudi z vpisom v razpredél 12. računile k vrsti s pj.0Vega glavnega poklica, oznameniti je stan njih poklica v razpredélu 13. «HakoS aV'Wm kakor: „pomaga v opravilu“, „pomaga pri poljedelstvu“ in K » tiste ' t'ftzpredélll 14. ill 15. Ta dva razpredéla je napolniti samö za katere poleg svojega glavnega poklica, ali sploh ne vršeč ga, bte2 fj a‘c° zaslužnost samö postrani, toda ré doma. Pri osebah, katere 1% ^Se Jtlega dela prejemajo kak dohod iz svoje posesti, ne vpisuje se na t'a vi(jgylu ničesar, ampak morebitno hišno ali zemljiško posest je postaviti Zaslttžk^ V razPredčlu 16. in 17. Gledé natančnega oznamenila postranskega *lužabna (Ptislužka) v razpredélu 14. in |a stanu, to je posestnega ^loêil.^'t ttli délovnega razmérja pri njem, v razpredélu 15. veljajo taista kakor za dotične vpise pri glavnem poklici (odstavek 20. in 21.). , v , te si ž 'azpredélu 16. ill 17. Ako je oseba, katero je šteti, lastnik kake fke v a °di stoječe hiše, postaviti je v razpredél 16., ako pa je lastnik V tazPrt(UiS* bodi ležeče, zemljarfni zavezane nepremičnosti, postaviti je , ^7. številko 1. Ako je ta oseba posestnik hišni in pa zemljiški, po- ,0^.u, Odstavek 21. Stan v glavnem poklici. Odstavek 22. Postranski zaslužek. Odstavek 23. Hišna in zemljiška posest. 81 Odstavek 24. Zna brati in pisati. Odstavek 25. Kake telesne ali dušne napake (hibe). Odstavek 20. Pričujoč. Nepričujoč. Odstavek 27. Bivališče nepvičujoče osebe. Odstavek 28. Podučilo o povedih glede domačih koristnih živali in njih posestnikov. staviti je številko 1 v razpredél 16. in 17. Ako je dotična oseba sa®, solastnik, napravi se vpis prav tako; vendar je omenjeno razmerje post* na videž s tern, da se v takem slučaji pod vpisano številko 1 postavi znamenje X- K razpredel« 18. in 19. Da zna kedo brati in pisati, to naj se P stavi na videž tako, da se v razpredélu 18. zapiše številka 1 za osebe, znajo brati in pa pisati, v razpredélu 19. pa za osebe, ki sicer ne znajo p1®3 pač pa brati. Ako oseba, katero je šteti, ne zna ni brati ni pisati, postavi v oba razpredéla črto po črez. K razpredélu 20. do 23. Z vpisom številke 1 v dotični razpredél n*J se pove, ali je oseba, katero je šteti, na obéh oôéh slépa, gluhonema, -blazna ali slaboumna, ali pa bebasta (kretln). Drugih, tukaj neomenjenih ni treba navajali. K razpredélu 24. do 27. Z vpisom številke 1 v razpredél 24-J® j časno pričujoče pznameniti tiste osebe, katere so 31.dné decembralb samö vsled začasnega povoda pričujoče na kratek čas v stanovišči, v ka se štejejo ; za trajno pričujoče v razpredélu 25. pa tiste, ki so pri j)opis°va ljudstva v svojem rednem stanovišči. 0£g|)6t Za časno nepričujoče je oznameniti v razpredélu 20. tiste ^tek katere so 31. dné decembra 1890. 1. samo vsled začasnega povoda na čas nepričujoče v svojem rédnem stanovišči; za trajno nepričujoče v razpredélu 27. pa tiste, katere decembra 1890. 1. v svojem rédnem stanovišči nepričujoče na ako n. pr. študirajo, mikajo se za svoj poklic, ako so kje za posle, so 3D daljši v uku d»‘; Čas. itd' Potemtakem je za vsako osebo, katero je šteti, v eden razpredelov 21.—27. zapisati številko 1. iznci St** jrUgeP|’ K razpredélu 28. Ako je dotična oseba z doma v kakem ^ lega a k občini popisnega kraja spadajočem kraji, zapiše naj se saim» kraja: ako pa nepričujoča oseba biva v kaki drugi občini ozemlju, ^„o. nega v državnem zboru, povedati je deželo, politični okraj in krajno Ba Biva li nepričujoča oseba v deželah ogerske krone, povedati je, » 1 -e do-Ogerskem, Hrvaško-Slavonskem ali na Reki in v njenem okoliši. A ^dd tična oseba z doma v Bosni ali Hercegovini, povedati je li deželi. i ° iVarsk°' z doma v inozemstvu, navesti je samo inozemsko državo, n. Pr- j Francosko itd. Hlede povedi o domačih koristnih živalih se je držati strogo teg*\ 'ih >n **'e' se té povedi tičejo samo tistih živali, ki stojé v hiši in pa v poslopl^^pjil' v hiši'(oziroma dh, k nji spadajočih. Če so torej živali spravljene . ...... v— . n hlevih, k nji spadajočih), kjer stanuje njih posestnik, mora ti1 ^ rebna pojasnila. Ako pa ni tako, mora to storiti listi, kateremu s ^lik3 c koristne živali. Vpisavši podatke o stanji živine, povedati je 1,0‘ ^ je tre ‘ ;lav vsake vrste živine ima v hiši vsak živinski posestnik, katere» : imenom navesti. Konji v konjarskih zavodih naj se zapišejo v zapisnico. , Tako naj se tudi v zapisnico vzprejemajo tisti konji, katere so oddala rdela vojstva ali deželne hrambe zasebnikom v porabo. Ostali konji, ki pristojé vojaškemu erarju, in pa konji in tovorne živali 2a lastno rabo častnikom, popisujejo se po vojaških oblastvih ter naj se zatö ne VzPrejemajo v zapisnico. Dežela:................................... Krajna občina (graščina): . . . • Politični okraj :......................... Kraj:.............................................................• VIL Zbiralnica zapisov, napravljenih za vsak kraj pri popisovanji ljudstva 31. decembra 1890.1. (Spisuje jo po krajih občinski načelnik.) V to zbiralnico naj se po vrsti, kakor so hišne številke, vložč: Za kraje, kjer se popisuje z naznamlnicami: 1. Naznanilnice I. a ali I. b s posnetki iz matrik 111., ki so jim prišiti. 2. Ovojne pole IV. a ali IV. b. Za kraje, kjer se popisuje sè zapisilicami: Zapisnice V. s posnetki iz matrik III., ki so jim prišiti. —^1 Hišna štev. Število naznanilnic ali zapisnic Število stanujoCih stranek Skupno število pričujočih oseb Opoinnja j f ^ _ j Hla: P°lltiŽDi okraj: Krajna občina (graščina): Kraj:.................... VIII. Krajni pregled. ivalstvo po spolu, bivališči, starosti, veri, družinskem stanu, občevalnem jeziku, domovinski pravici in državljanstvu, in pa pregled domačih koristnih živali. NilS, 'll 383>r5*?c VIII. obsega 5 strani, * Urž. 7:iV • ctvuii IV iicicflvo d 0- _____, in to: Si run I. ustreza strani 381. Drž. zak.; strani II. in III. ustrezata rz* zak.; stran IV. ustreza strani 384. Drž. zak.; stran V. pa stranema 385. in 380. Drž. zak. Hišna štev. Hiše, v katerih 33 'a § "S 01 C/l Pričujoče (domače in tuje) prebivalstvo ■a t ju rt bo ►g ’= rt c/i -Srt c/i p» *3 rt o* ö f- > a Po spolu ! Izmed teh trajno časno pričujoči Državljanstvo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru domovinska pravica (domo-vinstvo, pristojnost) o-l 14 15 It o-g 'Is, s « ^.3 m. ž. g 3 « > o m. ž. tü 11 m. ž. 20 21 M cn o» to o rt -05 XSJ 03 §3 <33 33 33 .5 (Vložne pole stran II. in III. naj se natisneta na eni in drugi strani enako.) v Boi ! pos Nepričujoce domače osebe Opomnja polu JD CO S >N ir Izmed téh Izmed téh biva 3 ^ S r° £•3 ?! . p Š v5 0 1 S O 1 £ O» Pl* 3 M > moški O» 1 QJ Cu 3 M > m. ž. m j ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. 31 32 1 33 34 35 36 37 38 39 1 40 41 42 43 45 46 47 48 49 50 51 - — — — — — — — — ■ — ■ Pričujoče (domače in tuje) prebivalstvo po starosti. Moški spol Roj- stva Sta- rosti Število Roj- stva Sta-! rosti Število leto leto 1S90 1 Prenos : 1889 2 1838 53 1888 8 1837 54 1887 4 1830 55 1880 5 1835 50 j 1885 0 1834 57 1881 7 1833 58 1SS3 8 1832 5!) 1882 9 1S31 00 1881 10 1830 01 1880 11 1829 02 1870 12 1828 03 1 1878 13 1827 04 is;; 14 1820 05 j 1870 15 1825 00 1 1875 10 1824 07 1874 17 1823 08 i 187» 18 1822 09 j 1872 19 1821 70 ; isti 20 1820 71 j 1870 21 1819 72 ; lsoo 22 ISIS 7» 1868 23 1817 74 ! 1807 24 1810 75 j 1800 25 1815 70 j 1805 20 1814 7Ï ; 1801 27 1813 78 ! 180» — 28 1812 79 I 1802 29 lsll 80 j 18(il 60 1810 81 1 lsoo 31 1809 82 1859 82 1808 M IS.-,s 33 1807 84~ 1887 84 1800 86 1850 85 1805 80 1855 86 1S04 S7 IS5I 117 1803 88 185» »8 1802 89 1862 89 1801 90 ISÖI K) 1800 91 1S50 J H 1799 92 IS 11) 42 1798 93 1 8 Is , 43 1797 94 1847 n 1790 95 1840 46 1705 90 isir, 10 1791 97 1844 1 47 1793 98 1848 48 1792 99 1848 isti 40 1791 100 50 I7IM) 101 ls|0 51 Grez to : 1889 i 52 Odnos : Vseh vknpe: Ženski spol Roj- I Sta- stva [ rosti Število Prenos Odnos : «° o p-a o b-> i » 5.0 IX. Navodilo, kako sestavljati krajni pregled. Sestava krajnega pregleda je izmed najimenitnejših délov v popisovanji ljudstva, ker se v njem od °vedbe, tu in tam z besedo opravljene, prestopi popolnoma k razložbi z golimi števili. Komur je torej sestava izročena, tega naloga je, da vse povedi v naznanilnicah ali zapisnicah, kolikor jih je 'izkazovati v krajnem pregledu, z največo natančnostjo prenese v krajni pregled in iž njih posname vs°te za kraj. To delo naj se tem vestneje opravlja, ker bi se drugače s poznejšimi popravki in dostavki frnam, katere so dolžne napravljati krajne preglede, nabrali viši stroški in bi ne bilo moči držati se rokü, kateri je postavljen za predložbo posameznih pregledov. Daši je po §. 21. predpisa k zakonu o popisu ljudstva z dné 29. marca 1869. 1. (Drž. zak. ' ”'•) natanko preskusiti naznanflnice ali zapisnice, predno se začne sestavljati krajni pregled, naj si v®ndar sestavljalec poslednjega v vseh slučajih, ko mu prihajajo kaki pomisleki o posameznih povedih, Preskrbi potrebno pojasnilo z ovedbami, in ako treba s povpraševanjem ter poznejšim preiskavanjem. Pravljaje krajni pregled, pa je nadalje paziti tudi na to, da se vsi podatki v naznanilnicah ali zapisnicah Prejmö v prave razpredele krajnega pregleda. , čredno se začne napravljati krajni pregled, naj se, kakor se koristno kaže po izkušnjah pri prejšnjih v if * . ’ 'zvrše na naznanilnicah in zapisnicah samih ona pripravljalna dela, katera zlajšujejo prenašanje rajni pregled. Pripravljalna dela so : aj. '■ Nepričujoče osebe v naznanilnicah in zapisnicah se oznamenijo s posebno barvo (z rudečim bodrim svinčnikom), ker je treba té osebe vpisavati v krajni pregled ločene od pričujočih. za ■ ?' Osebe, pripadajoče dejalnemu vojaštvu, ki se nahajajo v razpredélu 2. naznanllnic in od * DlC’ oznanienjajo se enako, ker se té osebe nikakor ne prenašajo v krajni pregled. (Prim. poslednji s avek tega navodila). 19 številke 1 v naslednjih razpredélih naznanllnic ali zapisnic, in to: v razpredélu 4., 5., 18., kat -i’ 22., 23., 26. in 27. se seštejejo. Gledé razpredela 24. in 25. v naznanilnicah ali zapisnicah, Se, 1 vpise so sešteli že imetelji stanovišča, oziroma popisni komisarji, preskusiti je, ali se je prav alo> in eventuvalno je treba napako popraviti. ktevi I ain* pregled razpada v dva oddelka: za *1 * (stran II. in III. in ako treba vložne pole); Us kraj predpisani (stran IV., in V.) ter n. okla slučaja je koristno, rabiti en izvod obrazca, predpisanega za krajni pregled, kot ročni izvod v doti<< atnen‘t' podatke za vsako posamezno osebo (ali po hišah ali pa za kraj skupno) z navpično črtico Ves k n.ena razpredélu; po tem se te črtice pri II. in III. strani za vsako hišo, pri nadaljnih stranéh pa za So ^ Preštejejo in vsote prenesö s črnilom v drug izvod krajnega pregleda. Toda na prosto voljo je iti takih slučajih si napraviti posebna pomočna izkazila, katera je narediti kolikor mogoče priprosto °’ (ta jih je moči rabiti prigledoma, ali je vse prav vpisano. v tistega, pri katerem naj se izkazi vrSé po vrsti hišnih in 2. v onega, pri katerem so izkazi sam6 sumarno Da se števila prav vpisujejo v dotične razpredéle, ustanavljajo se za vodilo naslednje točke: V razpredel 1. naj se vpisujejo hiše po aritmetični vrsti hišnih številek. Če je o kateri hiši naznanjeno, da nima stanovalca, mora se vendar vpisati sè svojo številko; drugi razpredeli pa naj se prečrtajo v tem slučaji s poprek potegnjeno črto. Kadar bi se zgodilo, kar je komaj misliti, če se natanko ravna po zakonitih predpisih, da vsled nepremožne zapreke n! bilo moči ovédeti številke hiše, v kateri se stanuje, tedaj naj se tako poslopje uvrsti za poslednjo hišno številko; tu se pa samo umé, daje treba tudi v tem slučaji vse rubrike krajnega pregleda napolniti s prim črnimi številkami. To, ali se v kaki hiši stanuje ali ne, postavi naj se na videž v razpredčlu 2., oziroma 3. se številko 1. Število stanujočih stranek k razpredčlu 4. v krajnem pregledu se posname iz tretjega razpredčla v zbiralnici VII. Za vse ostale razpredéle krajnega pregleda posnamejo se povedi iz naznanilnic, oziroma iz zapisnic. Razpredčli 4. do 27. na strani II. so namenjeni za izkaz pričujočega (domačega in tujega) prebivalstva po posameznih hišah. Nepričujoči domačinci se posnamejo iz razpredčla 26.,27.in28. naznanilnic, oziroma zapisni0, in številkoma postavijo v razpredéle od 29. do 50. krajnega pregleda (stran III.); na to se v razpredčl" 28. potegne vsota pričujočih obojega spola za vsako hišo. Toda v razpredčlih prejšnje strani II. se ne sme nanje nikakor jemati ozir, ker se v teh ra2 predčlih uvrščuje samo zares pričujoče prebivalstvo. Ako katera za nepričujočo zapisana oseba biva v drugi hiši istega kraja, naj se, da ne bode dvakrat šteta, pri sestavljanji krajnega pregleda nikakor n® vpisuje v hiši, od katere je z doma, ker je misliti, da se je v hiši, kjer v resnici biva, že štela za pričujočo. Ker je po §. 14. predpisa o ljudstvenem popisovanji izmed samo domačince. to je tiste, ki imajo domovinsko pravico v ozemlji, zastopanem v državnem zboru, ““ smčjo se v krajni pregled prenašati inozemci (vštevši tiste, ki so iz dežčl ogerske krone, potem iz B°sne in Hercegovine), kateri se nahajajo v naznantlnicah ali zapisnicah. nepričujočega prebivalstva popis°v ah Ko so vse za vsako posamezno hišo ovedene osebe prenesene v krajni preglčd, priporoča ?e’ napraviti pri vsaki hiši računske poskušnje za vsa tista števila, katera se morajo zlagati, ker se tako napake v številjenji mnogo laže najdejo kakor potem, ko se je že završil krajni pregled. H in Ko je vse vpisano, seštejejo se številke za kraj. Najprej naj se sešteje razpredel 5. na strani • razpredel 28. na strani III.. ker dajeta ta dva prvotna števila, s katerimi se morajo vjemati vsote 'h11'’, razpredelov. In sicer se morajo z razpredelom 5. „Glavna vsota pričujočega prebivala vjemati: a) Na strani II. krajnega pregleda: Vsote razpredela 6. 4- 7. (pričujoče prebivalstvo po spolu); Vsote razpredela 10. -t- 13. (pričujoče prebivalstvo po času prebivanja); Vsote razpredelov od 14. do 27. (pričujoče prebivalstvo po državljanstvu). b) Na strani V. krajnega pregleda: ati Vsota „pričujočega prebivalstva po veri*; Vsota „pričujočega prebivalstva po družinskem stanu“; Vsota „pričujočega prebivalstva po izobraženosti*. vieil11 Z razpredčlom 6. na strani II. krajnega pregleda (pričujoče moško prebivalstvo) se mora dotična konečna vsota na strani IV. (pričujoče moško prebivalstvo po starosti), in isto tako z razp’ na strani II. krajnega pregleda (pričujoče žensko prebivalstvo) dotična konečna vsota na strani • • K joče žensko prebivalstvo po starosti). ? razpredelom „Vkupe“ v tabeli, razkazujoči prebivalstvo po občevalnem jeziku na strani V., mora se : » atl vsota razpredelov 14. do 21. na strani II., ker naj se občevalni jezik izkazuje samo za priču-e domače prebivalstvo. Kar se tiče „neoričujočega domačega prebivalstva“ (stran III. krajnega pregleda), morajo fdavno vsoto v razpredelu 28. zopet vjemati: Vsote razpredelov 29. 30. (nepričujoče domače prebivalstvo po spolu); Vsote razpredelov 33. -+- 36. (nepričujoče domače prebivalstvo po trajni dobi nepričujočnosti); Vsote razpredelov 37. do 50. (nepričujoče domače prebivalstvo po bivališči). Matk, Tabela o „Domačih koristnih živalih“ na strani V. v krajnem pregledu se napravlja iz ov na zadnji strani naznanilnic ali zapisnic. . ^kazi o osebah, ki pripadajo dejalnemu (aktivnemu) vojaštvu in katere naj priobči „j 0 °blastvo, naj se vpišejo v krajnem pregledu na strani II. in III. na konci v eni vrsti. Nasproti pa v°jaäkem oblastvu podani izkazi na stranéh IV. in V. prištejejo dotičnim razpredelom in po-°m nevojaškega prebivalstva. S3 Občinski pregled. [Občinski pregled se vjema z obrazcem VIII. (s krajnim pregledom), izvzemši izpreméne, v naravi stvari same.] Okrajni pregled. [Okrajni pregled se vjema z obrazcem VIII. (s krajnim pregledom), izvzemši izpremčne’ v naravi stvari same.]