Gospodarske stvari. Ovčje garje kako jih ozdravljati. Ovčje garje nastanejo po nalezbi. Povod in vzrok garjam je neka zakožna uš (Dermatocaptes), ki se ovcam na koži zaploja in zareja. Garjeva uš je drobna živalica, ima krogličasto truplo z osmerimi nogami, ki v sesalne rivčeke končiijejo. Na glavi imajo dvoje kleščastib za grizeuje ustvarjenih čeljusti. Ta uš se redi s tem, da sesa kri i« kože in se po nji pase, kakor živina po travniku. Že v 14—1(5 dnevib potem ko je bila breja uš preneaena na kako zdravo ovco, so najti na nji mlade uši, tako da po preteku jednega meseca že drugi zarod po ovčji koži gomazi. Ako toraj vzamemo, da zaleže jedna garjeva uš le 15 mladičev, kar je gotovo malo rečeuo, in da je med njimi le dve tretjini samic, tako se poinnožitev takole godi: Zarod po dnevih samic in samcev, 1 J5 10 5 2 ¦ 30 100 50 3 45 1000 500 4 50 10.000 5000 5 75 100.000 ' 50.000 6 90 1,000.000 500.000 tedaj v 3 meaecih l'/2 milijona zaroda. Iz tega se pojasnuje bitro razalrjanje te bolezni in sama jedina garjeva ovca more v kratkem času celo čredo okužiti. Ovčje garje dobivajo pri posebnem živetji ovac v večjih čredab iu pa pri težavnem spoznanju prvib sledi v volnatem kožuhu toliko razširjavo. Pa ue le po skupnem življenju razširjajo se garje. ampak tudi v ovčarijah, kjer dostikrat v starem lesovju, v nastelji, v gnoji itd. uši živijo in se tako zopet na zdrave ovce preaelujejo. Ker v prejšnjih časih niso znali ovojib garij ozdravljati zlasti ne iz celih čred pregnati, imeli so garje za podedljive in neozdravljive. Mislili so, da so garje neki nasledek preostre krvi, kterega ni dobro bitro ozdravljati. Po raznih mažah, za kakoršne ima skoraj vsak ovčar kak recept, se še dan današnji ovčje garje nekakšno ob tla devajo in zato se nahajajo ovčje črede. v kterih garje niso posebno razširjene. Ce so se na jedni ovci pregnale, vendar še v celi čredi tičijo in vsaka ovca te črede more zopet celo čredo okužiti. Kupci kupujejo ovce, ki so bile po mazanji ozdravljene. Kmalo potem, ko pride taka ovca med novo čredo, zaredijo se na novo garje v toti čredi in ovčar jib akuša zopet z mazanjem pregnati, kar dostikrat več škoduje kakor pa koristi. Z mažo in oljnatimi tvarinami in celo s tobakovim sokom se ne pride vsem ušim do živega in ne poginejo vse. Jedino zanesljivo gotovo sredstvo garje v kratkem času pregnati je kopanje ovec po striženji. Najboljša je združena Walzova kopel, pri kteri ni uevarnosti zastrupljenja. Ta kopel tudi ni draga in se je v mnogib krajih, kjer so jo skusili, dobro skazala. Ta kopel obstoji iz sledečili tvarin: Karbolove kisline 1500, živega apna 1000, sode 3000, mazilne žajfe 8000 gramov. Vae to se raztopi v 260 litrov vrele vode. Ta množina je prerajtana na 100 ovec, ktere se s ščetjo iz koreničja pri veliki kadi izpirajo. Ce so ovce zelo garjeve, se po 4 ali 5 dnevih pranje ponovi, ker prva kopel ne pokonca vsakokrat vseh ušnjib gnjid. Dalje se morajo tudi blevi očistiti ali razkužiti. Da se to do dobra doseže, ne smejo ovce po kopanji najmanj 6 tednov v hlev, ampak morajo noč in dan pod milim nebom ostati. G-noj se mora iz hleva do čista pokidati in stene z apnenim mlekom pobeliti. Komur ae je posrečilo s takim ravnanjem in desinficiranjem zopet čredo čistih ovec dobiti, tako je potem posebna skrb in pazljivost na to obračati, da se to težavno delo po nakupu garjevih ovec zopet ne vniči in-ves trud zastonj ne stori. Premiranje bikov vršilo ae je dne 6. in 7. oktobra t. 1. v Mariboru, ob enem tudi licenciranje. Dognali so 30 bikov, 22 bilo je licenciranib, 2 pa uesposobna spoznana za pleine. Premije so dobili: 1. grajščina \ 'udenavska za lepega bika Marijaboferskega jlemena, grajšciua Langentlial (Molltbalsko koroško pleme) K. Hausner v Mariboru (Molltbal), dr. Otmar Reiser v Pekrah (Molltabl), Malia v Pobrežji. Pri sv. Lenartu v Slov. goricah je ovo delo tudi opravljeno. Premije so dobili: 1. Marija Breznik v Radehovi (bik je Miirzthalskega plemena štajerskega). 2. Jnrij Vraz v gornjih Verjanah (Marijahofer, skrižan), H. M. Skamlar v gornjih Žerijavcah (jednako), 4. Janez Zorec v gornjem Partinji (domače pleme). V Slov. Bistrici prejeli so premije za lepe bike: J. Jož. Jager v Stanovskem (Murzthaler), 2. baron Post v gornji Polskavi (Miirzthaler), 3. J. Slamberger v Peklu (Murztbaler), 4. Jurij Pernuaek iz Petreža (Miirzthaler, skrižan), 5. Andrej Vučnik iz Pretreža (jednako), 6 Lovro Sovič v gornji Bistrici (Murzthaler, skrižan). Sejmi 20. oktobra v Mariboru, 21. okt. v Celji, Sevnici in Mariboru, 23. oktobra v Ribnici, Dramljah, Vidmu, 24. oktobra v Cirkovicah, 26. okt. v Gradci. Na Koroškem 21. okt. v Kutarčab in v Crni pri Pliberku, 27. okt. v Celovci, 28. okt. v Kapiji, Trižali.