48 >¦•
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade
veji petelin s koko&mi sec fn pt)j« reselo svoj kikeriki; Zaslisi ga v gozdu lislca K drevesu se splazi tatiea.
Roječe ozintjo putfre se zdaj; PtistiJe bi rade nerarni ta kraj, Pa kaj! Če z drevesa spust^ sf Za svoje življenje boje se.
,,Pete)in, danij ini le jedno kokoš Najmanjgo, ia rešil življecje si boš, Močn6 me žfe lakota tar«, Uamili se reve me stare!"
Petelin pa misli:  n,,l'e to jej storim, Po krvi §e bolj poželenje vzbndim."" »^l^ogoji,1"' on de jej,  nnso sldbi! T'e moreš, jo sama ngrdbi.""
Lisica pa ležo na to potl drevo MialeČ si:  ,,Ko spat se odpravil mi bo. Zarijem mu umno glavfeo, Da bolje poznal bo lisico."
Pa — kdo se prav tiho jej bliža od zadV! Z marilno dvoeevko to lovec je mlad. Predrana tatica, gorj(5 ti! NiČ več se ne moreš ot^ti.
Nameril je lovee — in pok 8e glaai, Prestrašeu petelin z drevesa zleti. Lisica pa k višku mi plane A zgradi fle, več se ne gane.
Domdv zdaj s kokošmi petelin hiti In poje veselo svoj kikeriki. , Lisiea mu jamo kopala Pa vanjo le sama je pala.
F. N