^mr-i*. w ::' -r • •»v-'*? ■ seva? mmmwg!. r-n: m i - • i *; ENajTečji sUr^ndci dbrailT^ ▼ Zdruienfli državah 8 g VeUa zrn Tse leto ... $6.00 R 8 Za pol leta.....$3.00 | Za New York celo leto - $7.00 1 Za iaoicniitfo celo leto $7.00 I GLAS List slovenskih : delavcev v Ameriki« TELEFON: COKTLANDT 2876. Entered i Booond Claw Matter, September 21, 1908, the Port Office at New York, H. Y., under the Acs of Oomgreaa pri ino zemskem komisarju radi umora Williama MacKerezie, angleškega podanika, katerega so ustrelili kitajski agitatorji. Eno ina^eansko življenje za vsako kitajsko življenje, vzeto tekom izgredov v Šanghaju, — se je glasilo geslo na letpalkih v Šang-haju. Sicer pa je oatal položaj neiz-premenjen, in mesto je razburkano, polno indignacije in nemira. Poročila, ki so dospela do enaj-siih zvečer iz Čunkinga, Kjukian-ga in Nankdnga, pristanišč o!> Jangtse reki, opisujejo položaj v teh m-estih kot izvanredno resah. Domneva se, d'a so in o zorne i v Nankingu v neposredni nevarnosti. Kitajci, ki so bili uslužbeni pri japonskih in angleških tvrkah, stavkajo. Angleški konzul se je baje s svojo družino vred nastanil v ameriškem konzulatu. Angleški konzul v Svatom, pristanišču severoiztočno od Kantona. j a včeraj ibrzo javil tukajšnjim oblastim, da je izbruhnila v Svatom generalna tavfca in da je treba mornariškega izavaroVanja. Angleški kanonski čoln Blue Bell je dobil povelje, naj odplove iz Hongkonga v Svatov. WASHINGTON, D. C., 17. jun. Iz kabLogramov, katere je dobil tukaj senator Borali, načtlnik senatnega komiteja za inozemske zadeve , je razvidno na možnost, da se bodo Združene države pridružile velesilam pri intervenciji na Kitajstkt.m. Senator Borah ni hotel objaviti sporočil, a je objavil odgovor, ki ga je poslal nekemu »poročniku kablogramov, v katerem je pojasnil, da je proti ameriški intervenciji na Kitajskem in da se zavzema za to, da opusti Amerika tata ošn jo svojo iCksifcra-terštorijal-nost. V migljajih, prihajajočih iz dr-$ivnega departments, se je glasilo, da sexpoložaj na Kitaskem dčividno izboljšal. Senator Borali je mnenja,, da so nemiri na Kitajsem v večji meri izraz nacijonalističnaga čustvovanja koit pa prevladovanja halj še viške propagando. Nemčija odločno proti sankcijam Nemčija je odločno proti vsem sankcijam. — Predstavitelji vlade trdijo, da mora stopiti varnostni dogovor na mesto arbitracije. Italija je odobrila francoski odgovor. Painleve noče govoriti o Maroku Painleve noče razpravljati o maroški zadevi. Njegova brezbrižnost napram ekstremistom v lastni stranki je bila nagrajena. WASHINGTON, D. C., 1 7. junija. — Državni tajnik Kellogg je včeraj objavil, da se bo poslanik Sheffield vrnil najbrž že koncem tega tedna v Mehiko. Zakasnit« tv pa je mogoča, kajti Sheffield se mudi tukaj na iopustu radi svojega zdravja ter bo mogoče vsled t sga ostal še dalj časa. Objava drži vnega tajnika, da se bo poslanik kmalu vrnil v I^lehiko, pa je značilna, ker kaže, da ne bo v neposredni Bodočnosti izvedena pretnja tajnika Kellogga, da bo odvzeta podpora mehiški administracij i. Odgovor predsednika Callesa, v katerem je rekel, da smatra za potrebno "popraviti ugotovila Kellogga v interesu pravice in resnice", je vključeval obdolžitev, da si je ameriški poslanik napačno predstavljal razmere v Mehiki. To in še bolj direktna obdolžitev Sheffielda radi ugotovila, da se je zavzel tudi za stvar drugih i-nozemcev, ne le svojih rojakov, je značilna, da ne bo poslanik več dobrodošel v Mehiki kot zastopnik Združenih držav. Ce je ta hipoteza pravilna, bo prepuščena Mehiki incijativa glede prekinjen j a diplomatičnih odnošajev. Državni department ne bo povedal, kakšen bo njegov naslednji korak ter tudi ne bo navedel dogodkov, ki so dali povod za izvanredni napad. Ni verjetno, da bi se cela zadeva zaključila z eno samo izmeno nazorov, obstoječo v tem, da je Kellogg obvestil mehiško vlado, da ji bodo Združene države odtegnile svojo pomoč, če ne bo Mehika izpremenila svojih poti in da je Calles odločno odgovoril, da izvršuje Mehika svojo dolžnost. Izven eksekutivnih krogov prevladujejo dvomi glede primernosti nastopa državnega tajnika. Namignilo se je celo, da je ostal vsled tega položaj jresen, dočim je bil prej le vznemirljiv in mučen. Poslanik Kellogg, ki ni mogel dobiti nobenega zadoščenja za stotine protestov, katere je dobil od Amerikancev v Mehiki, je bil oči vidno mnenja, da mora vprizoriti neke vrste demonstracijo, s katero bi dokazal, da stoji vlada za njim. Spor se ni završil glede zakasnjene uravnave ameriških zahtev, ki so bile posledica različnih preteklih revolucijonarnih vznemrijenj — kot bi sodil človek iz Callesovega odgovora — temveč radi neprestanih napadov agrarcev, ki izkoriščajo dobro stoječe farme in renče. Taka zaplenjen j a naj bi bila odškodovana z bondi držav, ki so avtorizirale zemljiški program, a ti bondi niso bili niti še tiskani. Prejšnji rekord Mehike glede takih obveznosti nudi oškodovanim Amertfki pooblaščenec v Pekm-jj^j malo upanja. gu, Ferdinand Mayer, je sporočil , .v Kržavjiemu department«, da so bi-1 Nenadni opust običajnega diplomatičnega pole čete Fen Ju Hsianga nastanje- i stopanja znači baje napor ameriške administraci- ne V ponedeljek krog mesta, po- je da ustavi napredek komunizma v Mehiki, in si- sobno pri doihodih v poslanaski' BERLIN, Nemčija, 17. junija. Nemčija ne bo privolila v varnostni dogovor, ki bi dovoljeval sankcije. — je povdarjal včeraj 'zvečer tukaj neki vladni predstavi-telj, v odgovor na poročila iz Pariza, da si Francija še vedno rv-servira pravico korakati sko-zi nemško ozemlje, če bi se kršilo ver&aillslco mirovno pogodbo. Tukaj tpovdarjajo, da je edini namen dogovora odpraviti sankcije, ter nadomestiti arbitracije. No beat dogovor ne bo sprejemljiv, razveri če bo določal, d!a se uravna težkoče potom pogaja.nj, ne pa s silo, neglede na to, 'kar se priipeti. Organ nemškega ministra za zu-naje zadeve, "Die Zeit'\ je izjavil včeraj, da bi ibii dogovor, če bi dovoljeval, -kot ga razlagajo Francozi, sankcije, "nevarnostni dogovor in da ibi bil absolutno nesprejemljiv". PARIZ, Francija, 17 junija. — Danes so sprejeli tu!kae blla preložena 25- J«- zelezmskin tracmcah je ležalo v travi nekako ducat oparjenih moških, ki so strašno stokali. — Od tam smo videli prvi vagon, ki je bil pre-klan na dvoje. Videli smo truplo moža, zapičeno med razvaline. Oparjena ženska je skušala zadržati drugo, ki je hotela vstati ter oditi. Neki moški oparjen po prsih, je skušal pomagati tovarišu. — Spravljanje trupel iz razvalin je bilo naravnost grozno opravilo; Prvi pomožni vlak je pripeljal velike kane olivnega olja, da «e olajša boleči- ne oo^riex&sfi* v- \vk.......—■ Poročilo o usmrčenem rifskem voditelju FEZ, Maroko, 17. junija. — Med domačini fcrožijo vesti, da je bil usmrčen riCaki voditelj A bdel, Krim. Bajen ga je usmrtil z bombo neki francoski orakoplovec. Njegovi ljudje ao se umaknili u ievnmi breg reke UeriuL Sovjetska jetnišnica odpravljena MOSKVA, Rusija, 17. junija. V Solovetskem samostanu, ki se nahaja na otoku istega imena v Belem morju, bodo podrli. Samostan je služil boljše vikom (kot jetnišnica. V njem je bilo zaprtih več sto protLrevoluci/jonarjev. PAltljZ, Frq*neija, 17. junija. — Ministrski predsednik »Painleve, kojega potovanje v Maroko je še nadalje povečalo njegovo vedno naraščajočo priljubljenost meti splošnim občin-irvom, je Včeraj pokazal ekstremistom v poslanski zbornici svojo neodvisnost, ko ni hotel govoriti o položaju na rif-ski fronti ter rekel, da bo storil to, ko se mu bo zdelo primerno. Po>lan^ka zfoornica je odobrila njegovo stališče z veliko večini*, kajti glasovala je za zaupnico s 136 glasova proti 34. Le polovica skrajnih socijali-stov se je pridružila komunistom v glasovanju za neposredno razpravo glede komunistične interpelacije, tikajoče se Maroka. Ministrski predsednik je izjavil, da je maroško vprašanje narodne važnosti dn da je pripravljen nuditi vse zažeijive informacije kom-petentnim komitejem zbornice, vendar pa je vztrajal pri mnenju, ila ni mogoče priče Iti iz debato glede vprašanja, dokleT se ne posvetuje s parlamentarnima komitejema glede inozemskih zadev in glede vojne. Fra.ncosko-španako sodelovanje proti četam Abdel Krima v Maroku se je že pričelo, — je povedal časnikarskim poročevalcem po včerajšnji seji ka'bdneta. Rdkel je. da patrulirata dve francoski bojni ladji ošb maroški obali in da je bil dosežen med Francijo in Špansko provizotričfin d&govoT $lede skupnega patnili-ranja bojnih ladij obeih dežel, da se po možnosrti prepreči vtihotap-ljanje orožja v Maroko. Nemški uradnik hvali Enrighta BERLIN", Nemčija, 15. junija. Badenska vlada je danes svečano pozdravila newyorske pol> }?ke delegate, ki so prišli sem na teh-i:i'\no policijsko raizsttavo. V imenu vlade je govoril dr. Bare k ter v svojem govoru proslavljal delo in uspehe newvor-il'.ega policijskega komisarja Enrighta. -r V zve^i s tem se je treba spomniti, da je govoril tajnik Kellogg pred enim tednom o rdeči nevarnosti in o širjenju rdeče propagande. To je mistifi-ciralo ljudi, kajti justični department, ki se peča s takimi stvarmi, rii zapazil nobenega obnovljenja komunistične delavnosti. V luči mehiških razvojev pa so postala njegova tozadevna izvajanja precej jasna. , Ameriška vlad^ bi ne mogla zreti ravnodušno na ustanoyljenje sovjetske vlade onstran reke Rio Grande ter konfisciranje vse lastnine ameriških državljanov v Mehiki od strani oboroženih mož, ki bi ne imeli skoro nobene resnične avtoriteto« izvirajoče iz naroda. DENARNA IZPLAČILA t JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum bo ns|» mm iledihi JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.50 2000 Din. —$36.80 5000 Din. — $91.50 M MkMilifc, H snmiaje nanj krni k* m IM iterJer ni»—i pinlij lf MBttr n pefttnlM in drug« itnike. li^iillji mm iidnji fite te Isplataje Trftii Hrrri mrmf. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 200 lir ...:...... $ 8.70 500 lir...........$20.75 300 lir ............ $12.75 1000 lir ..........$40.50 M mrdHllh, ki tiafr tat W Ur nlwi pmH w If «—* m pattniM te drage Mm ■aipiHlii mm mmšmia pdtt« te teliliji f Jil'Ji ■ ^i« tuBli tanka v Trate. Trn poSnjktr«, ki prcacgajo PETTISOC DENARJEV alt pa DVATISOC LIB dovoljujemo po mocočnoctl te poMtm popoat. PO^HjJATVB to^^^AVNM'PSMU IZVBŠTJJKMO ft najkbajSbm Času tbb baCunamo sa stbo6km New M * M,II,J FRANK 8 AKSEB STATE BANK 88 Odrttsndt IUnI, • Jlsw To^ X. 7. ":. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. _Telephone: Cortlandt 2876.__ si pije denar ter ga takorekoe z •bema rokama skozi okno ven meče. Smatra se za duševnega velikana, a je živalca tako omejena, da še zdaj ne more pogruntati tega, kar tu vsak že davno ve in o čemer čivkajo že vrabci na strehi, da igra vlogo zabitega idijota či-kaškega Koverte in njemu podrer jenih ter podobnih priveskov, ki ga neusmiljeno izrabljajo v. svoje namene. Ko se mota okoli teh naših ljubih- gospodov, . prirejajoč jim bankete in žvenketajo£ z denarjem, ga v obraz hvalijo in povzdigujejo v nebo kot zaslužnega voditelja in katoliškega vzor-moža,. ko .pa. jim pride izpred oči, se za njim groliotajo n smejejo, kakor se smeje vsak inteligent omejen-cti, ki hoče biti več kot je, ki ne GLAS NARODA, 18. J ITN. 1925. _ Toda zamujeno, Se ni izgubljeno! Če je naš ta mrtvaški Tonček na-kolektal kaj dosti denarja od članov in članic KSKJ za res potrebnega vatikanskega jetnika in če mu sveti Oče podeli poleg svojega blagoslova še pa peško grofovstvo, tedaj naj bo uverjen, da mu bomo Clevelandčani priredili sprejem po zaslugi! Takrat bomo šele vedeli ceniti luč, ki nam sveti! — Torej, srečno pot! Nič nepotrebnih skrbi in težav! Vodstvo je o-stalo v dobrih, veščih rokah našega podgenerala in žurnalista, če bi se pa v garažo ta mrtvaškega Tončka prišel spet kdo obesit, kakor se je zadnjič eden, bomo že poskrbeli, da spravimo v kraj mrtva ca. No, povedal sem torej nekoliko ve, kam spada, in ki se meša v|0 zaslugah, ki si jih je stekel, in stvari, o katerih toliko ume kot 10 ceni in vrednosti, ki jo uživa zajec o bobnu. — Xo. pa K overt i !naš živ mrtvac v Clevelandn. — je to seveda prav in njemu se ni j Medtem, ko bo general odsoten, BILANCA PROHIBICIJE Zadnja številka ;j>erijodieiiega lista The North American Review posveča nekako petdeset strani člankom glede * petih k t prohibits je in njih posledic'". Vl.sei teh člankov so v.,i proti narodni prohibieiji, katero smatrajo za temeljno napako, krivico pri izvedenju t tar izjalovljeni je v piaksi. Nasprotno plat zvona bomo čuli v saptemberski številki istega perijodičnega lteta. V resnici je obžalovanja vredno, da niso še dosedaij spravili .skupaj dveh skupin odvetnikov, administratorjev, delavskih voditeljev, proftKorjev in zdravnikov, ki bi razpravljali o istem vprašanju. Culo nasprotniki prohibicije priznavajo, da je prinesla gotove " korwLi". Glavna med temi (koristmi je odprava salona. Noben zagovornik pieklieanja junajsiega amendmenta ali modit'ieiranja Volsteadove postave nc bi hotel, da bi se vrnil salon. Težko je spoonati, kavko tbi bilo mogoče to preprečiti, če bi se /oprt. dovolilo izdelovanje in prodajo piva in lahkih vin. O tem nam ni treh« tukaj razpravljati. Nadaljno priznanje teth odkritosrčnih sovražnikov prohibicije se glasi, da je skn-.da prohibieija število "majhnih zločinov". V svoji razpravi glede toga preibnmta »pravi Mr. George Battle, da so se v&led uveljavljanja prohibieije pojavili novi zločini. Prohibieija je postala bogat in pJodovit vir krivih priseg in korupcijo t« r napolnila ob lstfeui ea-.ii sodiijšča s slučaji, ki se tičejo izvedeuja prohibicijskiii postav. Mr. Battle pa pravi: — \ elika teža dokazov pa kaže, da je prohibieija zmanjšala revščino, da je izboljšala finančni izkazuj revnih slojev. V onem razredu zločinov, v katerega spadata tatvina in s.oparija, ki sta v glavnem posledici revščine, je vpliv prohibicije zmajšal štovdo takih prestopkov. V' kolikor je nadalje prohibieija zmanjšala pijanost, .je morala tudi pospešiti mir in red. Vsled tega se je poleg zmanjšanja števila manjših zločinov izkazala brez dvoma prohibieija, v kolikor je (Zmanjšala ob-seg pijanosti, kot dobrodelna za setvar javnega reda. Dosti manj številni so prttepi in lx>ji po gostilnah, ki so se tako pogosto končali na policijskih sodiščih. Vsled tega pa nikakor ne smemo misliti, da so pisci za North American Review svetopisemski Balaami, ki so se lotili preklinjanja prohibicije, a so jo ksmečno blagoslavljali. Xa razpolago imajo argumente, kaitere lahko dvignejo proti prohibiciji. Teh argumentov ne sme omalovaževali noben ipreisko-videc, ki daje na tehtnico dobičke in izgube prohibicije. L&gulbe so v glavnem moralnega značaja, ker »e tičejo povečanega omalovaževanja vlade in zmanjšanega rešpekta do postave, kar je; seveda sikraj-no rooia stvar. Urez dvoma bodo išc: — Mtslun, da kršijo po celi decšefli maski in ženske najfinejšega moralnega tipa Volstead o v« j poatairo z občutkom zadovoljstva, ne z občutkom krivde. Ali pa More to odkrito, v smislu, da so prapravljeni izpostaviti se nevarnosti glob in joče? Kaj takega bi pomenjalo pravo prelskušnjo vodje, da se krši postavo v namenu, da s*' doseže nje preklic ali vsaj primerno modi-fielranjti, ki bi prijalo večini naroda. Seveda, za kaj takega pa bi bilo treba organizirane in obenem fudi smotrene akcije. Dopisi. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo: — Dovolite mi prosim malo prostora v cenjenem dnevniku Glasu Naroda, da opišem nekoliko novosti, ki se tu dogajajo. ■ Z velikim zanimanjem sledim interesantni polemiki, ki se je za-Čela# odkar je ona poštena članica KSKJ iz Chicago povedala našemu "tribunu", ta mrtvaškemu Tončku v vašem cen. listu par jgorkib in resničnih, ki ao našega "voditeljaki miali, da ima me- Kar je povedala omenjena članica v svojem dopisu, da je namreč nas ta mrtvaški Tonček vel'k puhloglavec in nečimurnež, to mi tukaj v Clevelandu že davno vemo in to se bo končno posvetilo tudi našim najbolj omejenim rojakom, ki našega Tončka osebno ali drugače poznajo. — To revišče morda končno res misli, da je poklican in izvoljen voditelj slovenskih katoličanov v Ameriki I . . .Da bi se ovekoveČil v spominu ameriških Slovencev, in. vandra n*nnMm o- yandim a shoda na tbod^ raa- pritoževati, ker ima v tem radodarnem pajacu dobrega zaveznika za svoje nečedne kramarske namene, ki jih zakriva s plaščem bogočastja. Kot že rečeno, našemu ta mrtvaškemu Tončku ni za denar, marveč le za čast. Za denar nit'-, za r-ast vse! Zato jo je sedaj tudi ubral v kalop v Rim, spremljajoč svojega gospodarja Kover-to, ki je — mimogrede omenjeno — mož nekoliko večjega duševnega obzorja. Kjer je zviti Koverta, tam seveda tudi našega ta mrtvaškega Tončka ne sme manjkati, temveč ga zvesto spremlja, kakor spremljajo trahanti in sateliti svoja nebesna telesa. Gospod urednik, torej naš ta-mrt vaški Tonček je že odrajžal proti New Yorku in dobro bi bilo, da poveste to tudi vašemu Petru Zgagi, da ga pričaka na postaji in da mu razkaže nekoliko znamenitosti vašega čudežnega mesta. Oh, da ste videli, kak direndaj je bil pred odhodom našega ta mrtvaškega generala, našega pro-svitljenega kralja Matjaža! V ge-neralštabnem poslopju, kjer kraljuje in "pesnikuje" vaš kolega, naš izborni elevelandski "žurna-list" Majk CVgarca, ni bilo posvetovanja ne koncil ne kraja! Naš ta mrtvaški general je bil hkrati vsepovsod, kakor se spodobi vestnemu vojsk vod ji velike armade. No, pa saj vse to tudi ni špas! — Naročiti je bilo potreba podko-mandantu Cegarci to in ono, dati mu navode i upute, kako naj ko-mandira legije za' časa odsotnosti ta mrtvaškega fehlmaršala. CVgarca, ki je najbolj katoliški mož med Amerškiini Slovenci (in iskreno katoliški, ne lieemerski, primarnim!), je svojemu Najvišjemu sveto in svečano obljubil, da bo stal ta čas kot skala na braniku za sveto stvar in da bo ad anatemam ekskomuniral iz WTednote tudi v bodoče vse članice, ki bi se drznile črhniti proti veleplemeniti nameri ta mrtvaškega generala, da bi se malo nakolektalo med članstvom K. S. K. Jednote in da bo ukazal s kolesom streti tudi one "bogo-kletnice", ki se drznejo trditi veliko in nesramno laž, da je rimski papež Lah! Zadovoljen s temi obljubami, je ta mrtvaški general dvignil svojo ma'ršalsko palico in razvil se je sprevod na postajo, da spremijo svojega vrhov. poveljnika. — Na čelu sprr-voda jo je mahal s praporom v junaški desnici, ki ume vihteti tudi "uma svitli meč" adjutant ta mrtvaškega generala, najbolj katoliški mož, prmaruha, "journalist" in "poet" Majk Ce-gare. Za njim so se razvrstili še ostati poveljniki in podpoveljniki — po zaslugah, cvenku in činu ali šarži — in krenili so na postajo. Vozili so se seveda v avtomobilih, eni v najetih, drugi v svojih. — Tam po St. Clairju, po 60. 61., cesti, po Norwood Roadu in tja gori do Addison Rd., ni bilo izve-šenih nikakih zastav, kar je vsekakor več kot malomarnost, kar je nedopusten in neodpusten greh. Tudi naš Narodni Dom se je slabo izkazal, ker se mu ni zdelo vredno razobesiti trobojnic v čast in slovo največjega sinu našega cleveiandskega in splošno ameriškega Slovenca, našega kunštnega ta mrtvaškega Tončka! Ampajt to nedopustno. omalovaževanje bo že ožigosal in razbičal v svojih st. fhiw^ih paberkih naš žurnalist ^ttj>'lmamo> hvalabognl -fp?«»TIJIl i* tUBbtt* vam bom že še sporočil, če bo njegov adjutant in žurnalist kake kozle streljal. Sedaj pa še nekaj Petru Zgagi: Ko bo prišel naš ta mrtvaški v New York, ste lahko prepričani, da bo tam kak banket, kajti on in pa banketi, to je nekaj neraz-družljivega; enega si ne moreš misliti brez drugega. Takrat pa naj Peter le gre na banket in garantiram mu, da se ne bo dolgočasil. — Kar je ribi voda, to je ta mrtvaškemu Tončku banket. — Takrat je v svojem elementu! — Boš videl. Zgaga, kako mu bo besede blagoglasno p i ska j o iz napetega grla v east "katoliške stvari"! Ampak tja ne hodi ne sit, ne lačen. Ce boš gladen, boš izgubil tek, če boš sit, boš pa bruhal, ko boš slišal njegove duhovitosti. — Stori torej, kakor veš in znaš! Pozdrav! Naročnik! S pota. Zadnič sem bil nekoliko Ely opijal ter marsikaj prezrl. Našim ljudem, ki so zaiposleni večinoma v žtflttznih rudnikih, se nič kaj dobro ne godi. Marsikdo bi ral kaj potožil, pa se boji, tla ne bi izvedel delodajalec. Obljubil sem nekoliko poročati iz Tow era, ki je ena najstarejših naselbin v železnem okrožju Minnesute. Ta naselbina j bila že mnogokrat opisana v Grlasu Naroda. Ko se,:r je pa danes le še par družin. Ko je pred leti hodil tja poučevat blagopokojni Father Buh, jih je bilo nad tristo. V ono ogromno šolo jih hodi danes le 14, ostali so se pa odselili širotn Amerike. Sedaj so tam naprodaj ogromna posestva.. Obiskali smo par družin ter dali otrokom slstš-čic, moškim in ženskam pa tobaka. Ženske namreč ravno ta'ko rada kade kot moški. Krog nas so skakali indijanski psi, ki so precej potuhnjeni, a so sicer krotki. Indijanci rede dosti te živali, ker prav radi uživajo pasje me-»o. Potem snno šli v cerkev. Posebno mi je ugajalo le*po pettjei, v (činoma slovenske mladine. Ondotni gospod »upnik je v pridigi razlagal o slabem in dobrem časopisju. Poudarjal je, da je njegova želja, da bi se ustanovil dober katoliški list, pa ne talk kot je «pod sedanjim urednikom pri očetih frančiškanih v Ohicflgi. Dotični list napada vse one duhovnike in la-jike, kateri se ne strttnjajo iz re-kaino, katera gre danes o prenesenih Brezjah. Gospod župni/k je povedal, da res na Brezjah dragocena »in sftarinisfka slika, grda reklama je pal, če frančiškani okušajo dopovedati ljudem, da je bila ta slika prenesena v Ameriko. Gospod župnik je rekel s po vzdignjenim s?fci>;oim: — Kje iste biLi še vi, ko so misiijonarji tukaj učili čast at i Matrijo in so miučeniško umirali za to učenje. Frančiškani imajo tam v Lemont, 111., le i»o-snetek one slike Niseon proti pošteni reklami, oidloeno sem pa proti temu, da bi kdo za svoj dobiček izrabljal Marijo. S' pridiigo so se stninjaili Aisi 'navzoči. Pozdravi Matija Pogore;lc. Peter Zgaga i J Ce kdo danes ali jutri slučajno vidi v našem rmistu ^Ir. A. G., naj ga opozori na dopis iz Clevelanda. S tem mu bo storil dobro delo. Tudi dopis iz daljne Minnesoie na zasluzi, da bi ga kdo prezrL V Parizu je par uglednih Anie-rikaneev, ki so se tako tzaverovali v Parižane ali pa v Pattižaiiike, da so v listih odločno ozmerjali Ameriko, ker zahteva od Francije po-vrattk dolga in plačaaije obresti. Francoska vlada jih je za d>o-rn o rodni čin odlikovala z zlatimi kolajnami. Kot kaže ta slučaj, je Amerika ncem v Evrojji v^e naprodaj. V Ženevi se posvetujejo diplo-mato, kako bi bilo mogoče zmanjšati sira ho te vojne. Ker .je strupeni plin najstraš-« nejši- orožje, so soglasno sklenili, tla se ga v vojni ne .sme posluževati nobena armada. Tudi Nemčija je proti uporaibi >trupeneiga plina. V .bodoči vojni naj se države ob met u jejo z diplomat ilčnimi frazami. Te fraze sieeir niso smrtonosne. toda uničujoče vplivajo nr. vsakogar, kdor jih sliši. Skoda, da nisem član nobenega cerkvenega društva v New Yorku. C- hi bil, bi lahlko danes poslušal govor Mir. Antona* Grdim-in bi se lahko divil njegovi neizprosni logiki. Ce Mr. Grdina slučajno ne ve kaj je 'logika, mu ne morem pomagati. Tudi svojega precastite-ga spremljevalca naj ne vpraša, kaj pomeni. Kajti tudi on je n-pozna. * Torej, šel ho, šel bo v večuo rimsko mesto . . . Ali ni to žalostno, ali ni to .st rašno. Kaj iio pa'ela takozvana kato llška slovenska domačija v Cleveland u ' Kdo bo zvečer pogrnil kanarčka, kdo bo ugasnil luč in kdo se bo prepričali, če se ne klatijo okoli kaki n varni ponočnjaki? Kdo bo odklenil psa in kdo bo spust "1 mačka v sobano, kjer je največ mišje'zalege? Kdo bo rezal porejone pri obedu. da ne bo nihče prikrajšan? Težko, strašno tej? k o bo brevr gospodarja . . . ^ V- Neki policijski statistik je dognal, da je v Ohicagu 1313 raz-lieniih zločinskih band, ki terorizirajo mesto. Policija ima čez glavo dela in ne ve, kje naj bi se najprej lotila, da bi bila uspešna. To je vendar povsem priprosto. Število zločinskih, batni zmiša torej 1813. Najprej naj jih prvih 13 vtakne v luknjo. Z ostalim; 13 bo imetla laliak posel. n- V Afganistanu je ibil usmrčen neki italijanski podanik, priprust delavec, ki je, (ponevedoma zašel »ja. Italijanska vlada je zahtevala zanj $35,000 odškodnine. Ce je življttnje enega samega italijanskega delavca toliko vred* no, koliko mora hiti seje vredno življenje ministrskega, predsednika MussoUmja ? — bi domneval ta ali oni Zaenkrat nikogar ne briga, koliko je vredno Mussolini je v o življenje. Vemo le to, da ne bo vredno niti počenega groša, ko se bodo enkrat italijanskemu narodu odprle oči. * Največja nadloga vsake države so nezaposleni. Statistiki so dognali, da je v Angliji 1,247,300 ljudi brez dela. Ako prištejemo še kralja in (prestolonaslednika, iznaša to število 1,247,302. Ko je treba vzgajati otroke, ni ničesar bolj važnega v zgodnjem življenju kot primerna hrana. Skrbne matere so previdne. Ne poskušajo te in one hrane. Za prehrano svojih otrok uporabljajo edi-nole Bordenovo Mleko. Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hran?ti vašega otroka z Eag e Mlekom. Dept. 1 »■ Tmc SU«»" * t. Ul- ' , ■ Raznoterosti. Položaj v Bolgariji. r rad na b tvoja v na agent ura objavlja: Vojaška oblastva so storila eelo vrsto korakov za oinilje-njt* obsednega stanja, tla bi se omogočil povratek normalnih razmer v državi. Preiskave pri sumljivih ljmleli se navzlic temu živahno nadaljujejo. Vojaška sotli-šea bodo v kratkem koneala sodne razprave zoper glavne elane tajnih organizacij. \ ojaško Kodišee v Sofiji uvede preiskavo proti Mirtcnovn, ki je nre.skrbel zarotnikom razstrelji-vo. I .s t »V velja t ml i za one osebe, ki so pripravile skrivališče, kjer -o našli voditelja tajnega komunističnega kluba Jankova. V >eina ljudi, ki so bili prijeti pred kratkim, je bilo izpuščenih. Popolnoma izmišljene so vesti nekaterih listov, ki g/nore. da so se našla v velikem številu l.rupla komunistov, baje v bližini Vraee in Ferdinandova, in o spopadih med orožniki in uporniki v Custedilu • n drugih mestih. Napačno je tudi poročilo o are-taciji ravnatelja arsenala v Sofiji. Misterijozna smrt carinskega . uradnika. V Xovtm Sadu so pred kratkim ugotovili, da je i'zginil earin-ski uradnik Velim ur Angljelovie. Te dni pa je došlo. Lz Smc*dereva poroe-ilo, da so tamkaj našli v vodi truplo moškega, za katero se ;e ugotovilo, da je klent:l5no s pogrešanim Angje8kovietim. Nekatere priče pripovedujejo, da je earinik igral karte z nepoznaini.ini osebami in dobil od njih velike svote. Verjetno je, da so ga ljudje nato oropa'li, ubili m vrgli v Donavo. Preiskava je v ttlku in je bila doslej aretirana neOta ženska, ki je podala na poJieirji zelo sumljive izjave, 8vetovni romarji. . T>o ^0. maja je prišlo v Rim na 'romanje, o pHllki svetega le- KtjncfeK^V Iff OSKRBA MATE^STVA lj jloTO)^^ ZTO^oa JT EkA OAtU fai hradtev d» tfj 1 l^T) i« nhm |i»> U f J Jttft) Miod Zate m BtvJ nmimm >i)u 1\ r| n« pojuaiU o Ua V&A \ CLAXEK J29. r .m t Igranje. Pogosto se odra-sli preveč igrajo z otroci. Posledica tega je. da postanejo nemirni bi nervomi, Majhen otvak potrebuje dosti po-čitka in miru, in čeprav je užitek videli ga, kako kiriči in se smeje, če ga človetk pošegeta, je učinkovanje tega vendar slabo, ker izmuči tako igranje otroka. Ziba ji je otrok, stresa nje vozička in pe-st»vanje ima za posledico, da otrok vedno pričakuje take jK>zornos1i. lle^s j«, da potrebujejo vsi otroci nekaj pozornosti, in vendar so prebujeni, naj jih vzame mati v naročje ter jih drži sedaj v tej, sedaj v oaii poziciji tako, da se ne bo izmučila nobena posebna sku/pLna mišic. Marti upo-ra'bi dosti živčne eneržije pri negovanju otroka Ln vsled tega je treba od prvega priče.tka naučiti, da je poleg njega še kdu ^rugi na svetu. Preveč raizvajeai otrok doživi ixjzneije marsikatero razoea-raaije, ku mora spoznati, da ne more dobiti vsega, kar si želi. Igrače. Pobarvane, kosmate in volnene igrače niso varne, kajti otrok ima navado vtakniti vsako stvar v u-srta. Njegovo igrače naj bodo take. dji .se jih lahko opere ali uiini-ji* ter ne sanejo imeti nobenih ostrih robov. Nikdar ne smete dati malemu otroku igrače, katere bi lahko požrl. V sedauiji dobi mehanične popolnosti ni nobenega konca različnih igrač. Povprečni otrok ima toliko igrač da je njegovo zanimanje od vrnjeno od njih. Bolj bo zadovoljen, če mu daste le eno ali dve igrači ter navadne hišne pre-dmrte, kot clothespan-e, lesene žlice ali pa nanhzaoie špulice. Te" igrače ga btnlo prav tako razvedrile kot najbolj umetno napravljene. Igrače je treba pogosto o-prati, ker jih otrok vedno vtika v usta. iiiJBfcJtuiiattaeg . ; ta, 26,000 Fraucoizov, 34,000 Nem- Sktapmo '350X1 —v - v"! ..... Vaš otrok bo uspeval ter ra.stel v vetdno močnejšega in večjega če boste primerno skrbeli zanj ter mu dajali najboljšo h/raaio. Robustnega zdravja so bili tisočeri o-troei, katere so sta riši preliranja-li z Eagle Mlekom. O tem nam pričajo njih hvaležne matere. Za take matere ni nobenega živila., katero bi -se tako splošno uporabljalo in s tako, izvmstnimii uspehi kot Eagle Mleko. Minno lahao rečemo, da je zraslo več otTok vslod zavživanja Eagle Mleka kot vsled za vživanja vseh drugih oblik u-metnih živil. Ne delajte poskusov na svojem otroku in ne dajajte mu živil, o katerih ste v dvomu. Bordenovo Eagle Mleko je naravna hraiia za otroke, ker ne vsebuje ničesar drugega kot čisto mleko in čisti' sladkor. Nobenega dvoana ne more biti glede njegove čistosti ali njegovuh sijajnih uspehov. Zdravniki so priporočili Eagle Mleko tisoč in tisoč obrokom, ki nUo primerno rasli ter imeli premajhno težo. Eagle Mleko je lahko prebavljivo, varno in vedmo zanesljivo za prehrano otrok. Prečitajte te članka vsaki teden ter, jih prilp&mte sa bodočo uporabo. vanov 3900 Špancev, 2380 Portugalcev 5000 Severnih Amerikan-eev. 3500 Južnih Amerikaneev, o000 Madžarov, 2600- Avstrijcev, 2200 Skandinaveev, 3400 Belgijcev, 1980 Švicarjev,' tOOO iz drugih dežel, 250,000 Italijani. kco- \ / GLAS NAHODA, 13, JTTN. J925. J!............———^—i^———^^ ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Fvr«l«n Untuac« Informatika larvlM — Ju«mI«v Bvruii.) POSTOPANJE V AMERIŠKIH KAZENSKIH SODIŠČIH. V nekih pogledih .se postopanje v kniiuinalnih sodiščih raznih v ■ .t»Aj" ^ ■■■Mm. ' Ji je zadostti raizloga, da se kazensko postopa proti obtožencu oziroma dali ni svrha pravde le golo preganjanj« obtoženca. Grand Jury sliši le priče in dokaze proti obtožencu, nikakor ne tega, kar naj obtoženec ima reči v svojo obrambo. Ako Grand J'ury me najde razloga za kazenxko postopanje, se pravda s tem konča. Ako pa Grand Jury izreče pra-vornk, da je obtožba vpravičena, sledi prihodnji korak, t. zv. arraignment To je formalno postopanje, ki obstoja v tem, da je obtoženec priveden pred sodišče in v-prašan, dali je zakrivil hudodelstvo, radi katerega je obtožen. District Atorney, kateri je priso -1en, in»a pri sefoi olbtožnico (indictment), ki je formalna listina obdolžitve, zaprisežena od ob'to-"žitelja. Ohtoaniea se -prečita obtožencu in on mora odgovoriti, dali se priznava krivim ali ne. Ako .se to postopanje -vrši javno (in open count), je tudi sodtaiik prisoten. Ako obtoženec prizna. da je kriv (pleads guilty) ga more sodnik obsodili takoj, Ak< se ne prizna krivim (pleads not guilty), za odvedejo naizaj v zapor oziroma ga zopet, izpustijo proti jamšeini (on lmil), da počaka dan redone sodne ob ravna ve (,t rial). Obravnava je .najvažnejša stopnja izmed vseh. Vrši se javmo v prisotnosti sodnika in pomote. Obtoženec in njegov odvetnik (ako ga ima) sedita na eni sit rani, District attorney na drugi. Svtriha obravnave je, da se ugotovijo resnična dejstva v pravdj in primerni zakon, ki naj se uporabi z« ista. V splošnem porota ugotavlja dejstva (facts), sodnik pa zakon. Porota odbstoja od dvanaijsto-rice mož. To ni ista porota kot poprej omenjeno Gram d Jury. Prvi koraik v obravnavi je izbiranje porotnikov i zrn ml večje skupine ljudi (panel), pozvanih, da Služijo za porotnike. Srnini »pisar (Court Clerk) — to m nikak pisar v sta-rokrajskem smisJiu, marveč izvoljeni in neodvisni upravitelj sodne pisarne — kliče imena porotnikov po vrsti, ki jo določa žreb. Cim vsak izmed njih pristopi, da zavzame svoje mesto na porotniš-ki klopi (jury box), ima toliko javni obtožitelj, (kolikor obtož«inec priliko, da stavi nanj nekaj vprašanj. Svrha teh vprašanj je ugotovili, da-li porotnik nima kakega predsodka glede te pravde. Ako' ni brez predsodkov, ne more služiti kot porotnik. Pravila, po katerih se ravna izbiranje porotnikov, so različna v poedinih državah. Cim j-? porota izbrana, jo sodnik zapriseže; porotniki morajo priseči, da bodo izrekli resničen pravorek (true verdiert) glede dejstev. Na to obravnava nadaljuje. Najprej distret attorney pokliče svoje obtoževalne priče in potom vprašanj, katera jim stavlja, jim. da priliko, da povejo, kar znajo. Na to ima obtoženloev zagovornik priliko, dia izprafiuje (cross-examiine) obtožiteljevoleg teli tudi na' prsta na nogi (razun palca) se iz-ona podjet ja, kjer je delodajalec J plačuje ista tedenska svota, alli le I vnaprej določil, da se bo ravnal . za 5 tednov. I po dolol^bali kamij>e.nzacijskeg; zakona. Med podjetja, ki so sama na se Dodatno k običajni oil škodil in i mora delodaijalec poskrbeti za po- mKmosmm^LXM^ trebno ])rvo pomoč in za zdravni-Jbi avtomatično podvržena tej po- j ško, kiruigično in bolniško oskr-stavi, so najvažnejša: stavbinska | bo za toliko dolgo, dokler je ta o-stroka, kakor tudi razdiranje in skrba potrctbna. Delavec si sme, popravljanja poslopij, izkopava-1 ako hoče, zagotoviti svojega laSt- Porota .se nato večinoma pomakne v posebno sobo, da pretrese vso stvar. Pravorek porote mora biti enoglasen. Čim so se porotniki zed i nidi, inawnanijo sotlnitku", dali so obtoženca spozuali krivim (guilty) ali nekrivim (not guiil-j ty.) Ako se porotniki ne morejo zediniti «rleov. Bojazen gbsle Amiundsena in tovarišev je tiun manj umestna, ker je »kspedieija opremljena z vsemi preizkušenimi sredstvi in je tudi vreme na severu zelo neugodno. Na Norveškem se splošno sodi, da ima Svon lle-din čisto prav, ko pravi, da se. A-mundsen zadržuje na severnem tečaju bržkone radi raziskovanja terena. Medtem ko potekajo dnevi v negotovosti, nastopi šele 4. julija prvi dan, katerega je označil A-mundsen kot mejnik v času svojega poleta. Sele če ne bo do tega dne nobenega poročila o njem, priti«? za njegovi ladji čas, ko bo treba odriniti na iskanje gospodarja. Za ta dan .se t nidi pripravljajo napovedano rešilne akcije. Norveško zrakoplovno društvo je že interveniralo pri svoji vladi, da bi odšli na Spitaberge in od tam najprej na sever dve letali norveške mornarice, kateri bi imeli nalogo preiskati teren v pokrajinah večnega ledu. Isto društvo se je obrnilo s pro šnjo za pomoč tudi na ameriškega polarnega raziskovalca MacMillana. A m un d sen o vega tekmeca, ki namerava poleteti na sever ju- lija. Kakor znano, je M i 1'lan že nje, električna dela, prevažanje po kopnem ali po vodi, razkladanje in nakladanje; dela pri skladiščili, rudarstvo in kamnoseštvo, (izdelovanje in manipulacija raz- Roald Amundsen Število nezaposlenih v Veliki Britaniji DONDON. Anglija, 17. junija. Dne 6. junija je znašalo število brezposelnih v Veliki Britaniji 1.247,000. Tekom enega tedna se je povetčalo to števtflo za 43,894 nadaljnih brezposelnih. McMillanova ekspedicija BOSTON, Mass., 17. junija, — Danes se je podala na pot s par-rnikom "Peary" McMillanova kapedicija. Krofila ho po Se^oc-. RHB prej ponudil svoje usluge za slu-1 stpefiVf ^ofljdvih plinov, vnetij i-eaj potrebe. Najnovejše vesti pra-1 vih ,par aJi t oko čin in sploh vsa V.JO, da je ameriška vlada dala podjetja, glede katerih obstojajo M d lanu na razpolago dve ameriš- akaui aiH ob&inske nartAihe za za. ki mornariški letali. I žčito in obvarovanje delavcev in Algerson, kateri pripravlja svo- občinstva. Vključene so tudi ob- jo la^no eikspedicijo na severni tečaj iz biverpoola in k ate roga takisto smatrajo za Amundseno-vega rivalal, je tbaje opustil načrti lastnega poleta na sever in dela einska, državni okrajna, mestna in vaška podjetja. Poljedelstvo je izrecno izključeno po zakonu. Zakon obvarmje vsako osebo, ki dela za drugega, vstevSi inozemce. peuieija. Smrt sovražnika Anglije setlaj samo na to. da bi odšla na kakar imYl nwloVetne delavce, ako pomov Amundsenu čim večja ^ks- jim državni zakon dovoljuje dela. ti; vse to pa pod pogojem, da. se je delavec zares bavil z delom, ki | je običajno za podjetje njegovega delodajalca. --j Zh poškodbe, ki provr/rofLinjejo DARDZILING, Indija, 17. jun. smrt, znana odškodnina 4 krat to-C. H. I)a.«4, voditelj indijskega liko, kolikor je ponesrečenec pov-Ilomei-tile gibanja, je tukaj umrl. prečno zaslužil na leto. Ta odško-liil je predsednik indijskega naci- dnina se izplačuje v^dovi, otrokom, j on a listič nega kongresa ter izza možu ali pa očetu ali materi, ako aprila preteklega leta župan v so ti bili popolnoma odvisni od za-K al k ut i. islužka ponesrečenega delavca; LONDON, Anglija, 17. junija, pni tem ne sme odškodnina nik-Tekoin zadnjega desetletja je bil (iar znašati manj od gotove svate C. K. D as v Indiji najbolj mogoč-me(| ^1650 in ^1850 _ in lu. ni voditelj gibanja proti angleški sme nikdar presegati gotov mak- vladi. Ael^ z izbruhom svetovne simran--meni $3750 in $4250. A- vojne pa je postaio njegovo stoli-'ko sorodniki, iki jih je pokojnik šče napram Angliji izrazito so-1 zapustil, niso hiii popolnoma od-V razno. Tekom vojne je bil odJo-|vi«m od r.iogovega zaslužka, se čen pacifist. Krog .sebe je zbiral prostovoljce, da prežene Angleže i»z oddaljenih, indijskih krajev, a v.-led pomanjkanja denarja se je to gibanje izjalovilo. Decembra leta d921 je bil aretiran t'*r obtožen, da je id!^l poziv na prostovoljce, kljub obstoječim predpisom. Februarja meseca na->lednjega leta je bil obsojen na jim iwj>lača le primeren del zgoraj omenjene odiškodnine — vselej pa seveda v mejah zgornjega minimuma in maksimuma. Plačilo odškodnine s^t lahko razteza tudi na \inuike, pra sta riše in sploh na Otl-visne postrans-.Wp dediče. Ako ni odvisnih sorodnikov, ki so vpra-v i čen i do odškodnine, potem naj se izplača gotov znesek — ne več nega zdravnika ali kirurga, ali potem ga mora on sam plačati. Vse kompenzacije, ki jih zakon določa, razun zgoraj omenjene dosmrtne pokojnine, se izplačujejo v obrokih, in to v tistih presledkih, v katerih so je izplačevala mezda. Ako delavec bi rad, da se odškodnina 'izplača vsa naenkrat- (in a lump sum), more pristojna oblast — compensation board — ukazati plačilo take odpravnine. Jako važno je, da inikalko plačilo, ki se izplačuje na i>odilagi 'kompenzacijskega zaJcona, ni podvrženo za plenit vi vsled dolgov, glob ali odškodnin. Ako delodajailec zahteva., se delavec. ki je vpravičen do odkod* nine, mora na strošike delodajalca dati pregledati od zdravnika, čim je to mogoče po nezgodi. Nikaka koonpenzacija se ne more iztirjati, ako ni bil delodajalec obveščen o poškodbi kakor hitro mogoče, nikdar pa kasneje kot 30 dni po nezgodi. V tem obvestilu (notice) o nezgodi treba navesti ime in naslov poškodovanega dela v ca, približni datum in kraj nezgode in označiti v enostavnem jeziku vzrok nezgode. Obvestilo treba vročiti delodajalcu osebno ali ipotnm priporočane ga prsmau naslovljenega na delodajalca. Tedaj je dolžnost delodajalca, da poroča o nezgodi kompenzacijski oldasiti (Compensation Board). DUHOVI, KI RIŠEJO šest mesecev ječe, a bil po štirih kot $lr>0 __ za pogretbne stroške, mesecih izpuščen. in to on,j ^^ U Ni se mogel sporazumeti z IGandhi-jem in drugimi voditelji in jih gilbanje je trpelo vsled razdora v lastnem taiboriu. Posrečilo pa se mu je postati predsednik nacionalističnega kongresa. Pod uplivom tega kongresa je (bil tudi izvoljen županom .mesta Kal-kute. Adjutant Narodne Legi je je resigniral INDIANAPOLIS, Ind., 15. junija. — Rustsed CVe^'iston, narodni adjutant Ameriške Legije je re-^igniral. Kdo bo niegov naslednik, zaenkrat še ni moglo do-{rnat i. Komunisti izključeni iz univerze BRUSELJ, Belgija, 17. junija. Belgijske vladine oblasti so sklenile izgnati \o prepričanju komun wti. Priden psiček. Na Hue de Vaugkrand v Parizu je stal pred kratkim zasebni avtomobil, ki ga je stražil živahen psiček. Ko je stopil nekdo k av-lomobilu, je psiček takoj skočil k hupi, ki je paTkrat glasno zatrobila. &ofer je takoj pritekel iz hiše in izjavil začudenim gledalcem, da je njegov psiček najboljši čuvar kot marsikateri človek. Naučil ga je pažiti na avtomobil in trobiti s hupo, ako m psičku kaj ne zdi ▼ redu. pogreb. Ako poškodba ne provzrOčuje smnti, marveč popolno onemoglost, vsled katere del awe postane popolnoma in za vedno (permanently) nesposoben za delo, izplačuje se odškodnina, enaka polovici njegovega zaslužka, nikdar pa manj od $7.50 niti več od $14 na teden, i.n to začenši od dneva po nezgodi. Ta odškodninska tedenska plačila nadaljujejo toliko dolgO, dokler izplačani zneski skupaj ne znašajo ravno toliko, kot bi bila znašala odškodnina za slučaj .smrti; na to pa se do smrti izplačuje pokojnina, ki nad znaša letno 8 odstotkov one odškodnine, ki bi se biLa izplačala za slučaj smrti. 50-odstotna kompenzacija, kakor minimalna in maksimalna tedenska plačila, so za slučaj naknadne smrti poškodovanca morejo nadaljevali, ako on zapusti vdovo z otroki. Ako nezgoda ima za posledico začasno popotno onesposobljenje (temporary total disability), dobiva delavec isto tedensko odškodnino kot v slučaju stalne nesposobnosti, navedena v prejšnjem odstavku. Ali ta tedenska plačila nadaljujejo le tako dolgo, dokler traja začasna polna nesposobnost za delo. Tudi v tem slučaju smejo vsa plačila skupaj znašati kvečjemu le toliko, kolikor Ibi znašala posmrtntna. Tedenska plačila začnejo osmi dan po poSkodbi, razun, ako nesposobnost za delo trzaja čez štiri tedne, v kateTem slučaju za&nejo plačila drugi dan po poškodbi. Dodatne k tej kompen-saoaji je poškodovani delavec v-pravičen do odškodnine za na- V Berlinu, Kunsrtihandliug G-riitiz, Aelienhach Str. 21 so rajnsstavljene čudne slike nekega Manst'elda, 50 let. starega tapetuika. Mož ne zna sploh risati iin ne raizume nobenega jezika razvuui svoje nizozemščine. Manfsfeld je na glasu izrednega medija in riše — z oljnatimi barvami ali s pasteli — edino v hipnotičnem stanju. Posnema slog in nalein umrlih slikarjev z nevrjetne spretnostjo in natač-nostjo. Tudi njegovega podpisa ni mogoče ločiti od izvirnega. In vendar se ni zanimal nikdar tape t ni k za umetno zgodovino. Ponovil je mekoč tudi natančen podpis znanega japonskega slikarja in obenem govoril v lepi japonščini z navzočimi strokovnjaki, dokler je bil v hipnozi. Ko se je prebudil, pa ni znal zopet niti besedice japonski. Mansfeld zatrjuje, da vodi njegovo roko duša umrlega mojstra. Začetkoma naredi vedno vtis obsedenca in le maže — borijo .s?: v njem baje duše več slikarjev. Nato pa zmaguje moonejŠa doiša in nastane Čudovito naglo lepa slika. Strokovnjaki morajo včasih' dolgo gledati v knjigah predno najdejo kne katerega manj poznanega slikarja, katerega delo ponavlja medij. Najlbolj so posrečene slike Fan tin a Latourja in Jakoba MarrLsa, katere so izvršene popolnoma v iizvimem slogu. Navaden slikar ni v stanju tako dovršeno posnemati nmotvorov iz različnih stoletij in dctže-JL Poleg krasnih nizoeeimskoh krajev so najboljša Mansfeldova tihožitja in monumentalise slike. Človeške postave ao zastopane bolj pored-koma. Mož je torej nov čudež pod zavednega spomina. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V _ h daljno dobot, efeo je Inded nezgode 1 s ZDBUfeKNIH DBŽATiE , . ; j : t' . .^Vjdt. li Na sliki vidite slavnega polarne ga raziskovalca kapitana Jtoat GLAS NARODA? 18. JUN. 19*25. Iva« Fodrffcj! IZOBČENEC Potrkalo je na vrata. Plaho in obširno. Najraje bi bil molčal, pa sem se spomnil, tla vrarta niso zaklenjena. Vstopil je zanemarjeno oblečen, bradat mož. — l>obro jniro! — Naj bi biJo! S»*d«*l je na prvi stol. Pogledal je sramežljivo po sobi. uprl vame oči in pričel moti svoje pokrivalo. — Čedno in prijetno je tu. Meni ni bilo prijetno, vendar sem molčal. — In toplo je tudi! Čuti! sem vročino, pa sem ostal hladen. — Tako bi se dalo živeti . . . Ozrl se j<- po sobi in po vratih v spalnico. — Ste sami? — Ne! V resnici sem bil sam. — - N i " za to! Iz resign i raneijra poudanka teh be^cd sem spoznal, da je odločen storiti, kar je namenil. <*uden način njesrovr^a veidenja me je vznemirjal. Tudi on je vstal. — Nrt vznemirjajte se gospod! Mirno je položi! klobuk na mizo in sp vzravn.il in segel v nrutra-rtjo-f >j\-oje ognil jr so me obsodili . . . Knjigarna "Glas Naroda" Novele in črtice......«........... .90 Na Freriji .......................30 Nihilist . ...................... .40 Narodne pripovedke za mladino: 36 4& 3. zvezek ..........•«•••• 4. zvezek ................... Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka.......... 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav ..... Spisje .35 .35 Krvna os veta........................35 General Lavdon ........ ......70 Napoleon L ..................... 1.— Babica .......................... 1.20 V gorskem zakotju .................35 Za kruhom ........................35 Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knj^i........1-40 Kranjske čebeTice, poezije......... 4J5 Cilas se mu je nenadno ustavil. V srcu se mi je vzbudilo usmiljenje. — Veliko ste trpeli. — Pre vele . . . Sklonil je glavo, in roki sta mil ob viseli ob stolu. — Ste lačni? — Ne, gospod! Samo bolan sem. Prekrižal je roki v naročje ter je nadaljeval: — Tri leta .sem moral IrpetK ker niso našli pravega! Tn so obsodili mene! Bil s^m prepričan o njegovi nedolžnost i. — Ce*a »o vas osamili? Stres-el se je ]>o vsem životiu. — Gotovo ste brali taki-at . . . — Sc ne spominjam. — Saj so pisali vsi listi, da sem jo-jaz. mi je pravil zagovornik. V pretrganih stavkih mi je povedal svojo nesrečo. Povzdignil jo oči in roki ter pristavil: — Bog mi je priča! Skušal sem ga tolažiti. — Bog je «la,ba priča, kadar ni drugih! Paragrafi ga poznajo samo v svoj prid. Pogledal me je začudeno. Ni pričakoval take tolažbe. — In vest! Zavest nedolžnosti? — To je, kar sem hotel reči. — In trpljenje v tej navesti? — Planilo nedolžnim. — In zadoščenje? Kdo mi ga da? Nisem vedel odgovora. — Nihče * Ker ne verujejo v Boga! . — Kako naj vam pomagam? Odprl sem listnico. — Gospod, nisem prišel zato! — Vem, toda od dobrih besed se ne živi! — Od uf«iiljenja tudi ne! — Razumem. Spremi sem ga do vrtnih vrat. Šel je po cesti kakor človek, ki ve, da m ga izobčili »z družbe, ker ji mni mogel dokazati njihove (mote. iojAJRX tfX&OCAJTE SE NA £1 ' HA PATti * NAJVEl Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 130 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat. zvona trd. vez...............90 Petelinov Janez vez...............1.— broš.........................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pingvinski otok tr. v.............* .90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk ................ .90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez......................... 2.50 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar................30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe ............. 25 P a tria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca.....................30 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. lzvezek.......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rablji, trda vez...................75 Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60 Razkrinkani Habsburčani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem ........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti...........» .60 Suneški invalid....................35 Skoz! širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska ......... .. 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., bro& ........................ .25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvs, 111 str., broš. ........,.........35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber : Problemi sodobns filozofij«, 347 str., broš............................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura, is minulosti, 55 str., broš............25 Rt. 11. Pavel Golia: Peterčkove po-slednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica. v4 deja njih, 91 str., broš........'..... Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni- ) 30 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................ .35 3. zv. Vesele povesti................30 4. z v. Povesti in slike ...............35 5. zv. Student naj bo. Nai vsakdanji kruh ........................ Zbrani spisi za mladino (Oangl): 1. iv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti kolajevna, roman, poslovenil U. ^ Žun, 112 str., broš..............30(Umetniške knjige s slikami za mladino: A6 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .45 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporo, ka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 10. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš......................... Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš....... Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, po--1 o.. C. Golar, 60 str., br. .30 št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., .. (..................... Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .................... Pepelka; pravljica s slikami......1.60 .80! Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami .... 1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ................. .75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda ....................$1.— Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 3^20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka.................3.20 IGRE .60 45 .25 50 .80 .35 .50 .65 Spilmanove pripovedke: Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank...................8( Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........ 1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih ----,..............35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez.............. .45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 j an jih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ŽBORI: Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 Pomladanski odmevi...............45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in II. z v. izdala Glasbena Matica .................50 MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica........• .40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45 Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Laharnar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 10 Evharističnih pesmi za mešan ib. (Foerster) .................; .40 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni- tori. (Foerster) ...............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor, — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Gram) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 Missa in honorem St. Joseph! (Pogach- nik) .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ...................... Oremus pro Pontifice ............ Kyrie .......................... K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........................ Sv. Nikolaj ...................... .40 .40 .60 .40 .60 2. zv. Maron, krcanski deček iz Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................25 . 8. zv. Tri Indijanske povesti........301 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska (3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 povest iz Japnskega...........30.4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........ .60 Akbarja Velikega.............25 j 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez ........90 Strahote vojne ................... .50 Stezosledec ......................30 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje................... Simon Jenko zbrani spisi.........90 Sosedje tr. v......................60 Svetobor .........................50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20- J^1®' T*2 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga .................. .35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest....................... .25 16. zv. Zlatokoui, Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjsv.........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Shakespeareve dela: Macbeth, trdo vez........ Julij Cesar tr. v.......... Othelo tr. v.............. Sen kresne noči tr. vez .... SPISI KRIŠTOFA &MEDA: .90 .90 .90 .30 Zbirka ljudskih iger. Tri povesti trdo vez. broš..... Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa ............... Cvetje v jeseni. Visoška kronika v. .75 .75 .50 1.75 2.50 .90 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .....................r -30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povoderij...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnfk: Na Bledu, izvirna povest 181 str., bros. .... .50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., bros. 105 str. ........................ .35 št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane 1*4 ®tr-» broi. .50 FMMUOjW^^ttl- Tri novele, tr broš......................... *T0 Tunel, trda vez..................... 1-00 Turki pred Dunajem............. .60 Trenutki oddiha.................. .40 Vesele povesti .............. -30 Vera (Waldova) bros..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 "irdo vezano...... ...........75 i Volk spokornik in druge povesti za mladino ...*..................1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi ..... .80 Vodnik svojemu narodu ...... .25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti..................... .60 Zapiski Tine Gramontove.........60 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Časi ca kave....... .30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda vez. ...... >75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Kettejeve poezije trda vez ........1.10 Ko so cvele rože, trda vez. .. J.......60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ..................... .40 Prešernove poezije trda vez......1.— Primorske pesmi (Gruden) vez. .... .35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih ptesmi v angleščini.................. 1.25 Slovenska narodna lirika. Poeiije .60 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic) ____ .30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: Št. 1. Svbske narodne himne.......15 Št. 2. Zrinjski Frankopau.........15 &t. 4. Pod oknom.................15 Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče f lonela.....15 Št. 8. Slovo ........b..............15 Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček. zbirka šolskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (^Vilfan)..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30 Bom šel na planince. Podpnri slov. nar. pesmi. (Ba.jtik( .......... 1.00 Na Gorenskem je fletno............1.00 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. Zbirka narodnih pesmi___ Uspavanka ........... slovenskih .90 .70 NOTE ZA KLAVIR: Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav — ........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdraviee. L; Zdravice II.; Oče večni; Tone soince...........75 Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič) ... „ .50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje ...................... .20 Slovenski biseri, narodni potpouri.... (Jaki) ..............................40 Golden rain (Aletter) .............20 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 Pripoznanje. Polka mazurka, — (Jaki) ...................... .40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Pozdrav Gorenjske j, valček....... 1.00 Primorski odmevi. Fantazija. — ^ (Breznik) ____..............50 Orel. Koračnica. (Jaki).............25 Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... J25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po .................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1.— ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po _______ .25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte..............$1.00 Zadni dnevi nesrečnega kralja..... .60 Zsdns pravda ................... JS0 Zmaj iz Bosne................... .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen (Dostojevski). 2 knjigi tr. v. ....................3.— s nOjoni, » .......... ■mm nase fcnpra»ie ........... Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez.................50 Mlada pota, trda vaz............ .50 Sto ugank ...... ................50 V zarje Vidove, tr. vez. .......... .90 VijolieiL Pesa! m mladost..... .90 v^^^ffi^tL ■P^WJP^T*-• CERKVENE TISVX' Domači • glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor................... 1.00 lfl cerkvenih pesmi za razne prilike cerkven*ega leta ...............50 12. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Masne pesmi a mešan zbor. — i ........ *. J HSMvsHsva-vKV^ sa^' SMpean' sveewr' v. Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, rekom andirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS »ARfftA" GLAS NARODA, 18. JUN. 1925. Anton Čehov: ZNAMENITI LJUDJE ( Ntttl&l jtJViUi je.) V. Drugega septembra je bilo toplo in mirno, a pusto vrejny. Rano zjutraj se je dvignila nad Volgo rahla megla, a po devetih je začelo deževati. Ni bilo pričakovati, da se razjasni. Pri čaju je Rjabov-skij pravil Olgi Ivanovni, da je slikarstvo najnehvaležnejša in najneprijetnejaa umetnost, da on ni umetnik in da le norci vidijo v njem talent; tedaj je hipoma zgrabil nož in razparal svojo najboljšo študijo. Po zajtrku je sedel mračnega obraza pri oknu in gledal na Volgo. Volga je tekla mimo brez bleska, hladna in temna. — Vse ga je spominjalo, da se bliža otožna, duhomorna jesen. Bilo je. kakor da je narava snela z Volge razkošno zelenje bregov, dijamant-ne. odseve žarkov na vodi, prozorno sinjo barvo in sploh ves kras ter vse to položila v skrinjico do prihodnje pomladi. Olga Iva nov na je sedela za špansko steno na postelji, prebirala s prHli svoje krasne p red i vast e lase in si predstavljala v duhu sedaj sprejeninieo, sedaj spalnico, sedaj kabinet svojega moža. Domišljija jo je na svojih krilih ponesla v gledališče, k šivilji in k znamenitim pisateljem. Kaj neki delajo sedaj f Ali se je spominjajo? — Sezija se je že pričela in čas je misliti na večerne zabave. A Dimov t Dimov ? Kako krotko in o-troško-žalostno je prosil v svojih pismih, naj se prej ko mogoče vrne. Vsak mesec ji je poslal 75 rub-ljev, a ko mu je pisala, da se je pri umetnikih zadolžila za sto rubljev, ji je poslal tudi to vsoto. Kako dober, kako velikodušen človek! Potovanje je Olgo Ivanovno utrudilo, že se je dolgočasila in želela je, pobegniti od teh muži-kov, od te vlažne reke in iznebiti se čustva telesne nečistosti, ki se ga ni mogla otresti, ves čas svojega kočevanja. Ako bi Rjabovskij ne bil dal slikarjem častne besede, da preživi tukaj ž njimi do 20. septembi%. bi mogla že danes odpotovati. Kako bi bilo lepo! — Bože inoj! — je zastokal Rjabovskij, — kdaj vendar se prikaže solneef Solnčne pokrajine pač ne morem nadaljevati brez Molnca! — Saj imaš študijo pri oblačnem nebu, — je dejala Olga Iva-novna, ki je stopila izza španske stene. — Pomisli, spredaj na desni gozd, na levi čreda krav in gosi. Sedaj bi jo lahko dovršil. — E, — se je zmračil slikar. — Dovršiti! Kaj me imate res za tako neumnega, da ne bi vedel sam, kaj naj delam J — Kako si se vendar izpremenil proti meni, — je vzdihnila Olga Ivanovna. — No, imenitno! Olgi Ivanovni je vzdrlitelo obličje, šla je k peči in zaplakala. — Da, le solz je še mankalo! Nehajte! Jaz imam tisoč vzrokov da bi plakal, a vendar ne plakam! — Tisoč vzrokov, — je vzkliknila Olga Ivanovna. — Glavni je pač ta, da sem vam nadležna. — Da, — je vzkliknila in glasno zajokala. — Da, govorim resnico! Vi se sramujete najine ljubezni! Trudite se, da slikarji tega ne zapazijo, dasi je nemogoče skriti in jim je že davno vse znano. — Olga, le eno vas prosim, — je zaprosil slikar in položil roko na srce. — Le to vas prosim: ne mučite me! Drugega ne potrebujem od vasi — Prisezite mi tedaj, da me še vedno ljubite! — To je mučenje, — je siknil slikar skozi zobe in. skočil pokonci. — Konča se s tem, da skočim v Volgo ali morim. Pustite mel — No, ubijte me, ubijte me! — je kriknila Olga Ivanovna. — Karf ubijte 1 Zopet je zaplakala in stopila za steno. Po slamnati strehi det Rjabovskij se je is kota v obra- za t i, pokril furažko, obesil čez ramo puško in stopil iz hiše. Ko je odšel, je Olga Ivanovna dolgo ležala na postelji in plaka-la. Najprej je mislila, da bi bilo najbolje, zastrupit^, se, da bi jo Rjabovskij, ko se vrne, našel mrtvo ; nato so jo ponesle misli v spre-jemnico, v kabinet svojega moža in predstavljala si je, kako sedi poleg Dimova, kako uživa fizičen mir in čistost in kako sedi zvečer v gledališču in posluža Mazzinija. Želja po civilizaciji, po mestnem šumu in po slavnih ljudeh ji je stisnila srce. V hišo je stopila ženska in počasi zakurila peč. da skuha ob^d. Zadišalo je po sajah in v dimu je posinjel zrak. Vrnili so se umetniki v visokih, blatnih škornjili in z obrazi mokrimi od dežja, pregledavali študije in se tolažili, da ima Volga tudi ob grdem vremenu svojo prelest. Preprosta ura na steni je tiktakala. Ozeble muhe so se nagnetle v sprednjem kotu okoli podob, slišati je bilo njih brenčanje, izpod klopi pa se je culo škrbljanje ščurkov. Ob solnčnem zatonu se je Rjabovskij vrnil domov. Vrgel je na mizo svojo furažko, legel bled, izmučen in v blatnih škornjih na klop in zatisnil oči. — Truden sem, — je rokel in dvignil obrvi, prizadevajoč si, odpreti očesne veke. Da bi se mu prikupila in pokazala, da se ne srdi, je Olga Ivanovna stopila k njemu, ga molče po- stanovanje, je bila prepričana, da mora možu na vsak način vse utajiti in da ima zato dovolj razuma in sile, sedaj pa, ko je zagledala njegov široki, krotki, srečni nasmeh in bleščeče, radostne oči, je čutila, da bi bilo temu človeku kaj prikrivati prav tako podlo, zoperno in nemožno, kakor obre-kovati, krasti ali ubijati, in isti trenotek je sklenila, razodeti mu vse, kar se ^e zgodilo. Ko se mu je dala poljubiti in objeti, se je zgrudila predenj na kolena in skrila obraz v dlani. — Kaj je, kaj, draga moja? — jo je nežno vprašal. Dvignila je obličje, zardelo od sramu in se v svesti si krivde ozrla vanj s prosečim pogledom, toda strah in sram sta ji omrtvili jezik, da ni mogla povedati resnice. — Nič. . . je odvrnila. — to je kar tako. . . — Sediva, — ji je dejal, dvignil jo in posadil za mizo. — Tako! Poknsi prepelico! Lačna si, uho-žica! Željno je sopla vase domači zrak in jedla jerebico, on pa jo je ves ginjen opazoval in se radostno smehljal. VI. Sredi zime se je Dimovu očivid-no posvetilo, da je varan. Več ni mogel gledati ženi naravnost v oči, kakor da nima čiste vesti, ni se smehljal, ko jo je srečaval in je, da bi bil čim manj sam v družbi z ženo, vabil k obedu svojega tovariša Korosteljeva, malega človeka, ostrižene glave in brezizraznega obličja, ki je, kadar je govoril z Olgo Ivanovno, v zadregi od- "MRTVA" PISMA COPVR1CHT kitstomk view eo, an toM Pi^aia, katerih ne more izročiti pošta niti naslovniku niti o( Ijaieu, pridejo v poseben department za taka« v ana "mrtva" p:sma. Po < nem ielu ta pisni« uničijo. Na newyorsko pošto dospe vsak dan približno .">0.000 takih pisem. Mussolinijeva zunanja politika Na koneu debate o proračunu Nemčija tam položaj, ki ji gre. Na zunanjega ministrstva v rimskem garancijski pakt v treh C Anglija, senatu je podal ministrski pred- Francija, Belgija.) ni misliti. Ga- sednik ekspoze o italijanski zuna- rancijski pakt mora obsegati naj- nji politiki. Dotaknil se je vseh manj pet nacij (poleg prejšnjih važnejših vprašanj, ki trenutno treh še Italijo in Nemčijo) in jaz zanimajo Italijo in je bil v neka- mislim, da se mora pozneje sku- terih svojih izvajanjih naravnost paj z drugimi garancijskimi juik- Vprašanje bazena Thaon de Revel rešeno. Kakor .se doznava iz dobeo poučenih krogov, potekajo pogajanja na jtalijansko-jugoLsiovanski konferenci v Firenci zelo dobro, tako da so člani jug. delegacije uverjeiii, da bo vs.- delo v najkrajšem času končano. Da je to naziranje utemeljeno, dokazuje dejstvo, da so Ičtlaiu italijanske delegacije uvideli, da vztrajanje na zadevah nikakor ne more -Invest i do skl nit ve sporazuma. Opažalo >e je, da so Italijani sedaj veliko o<-!j popustljivi, kar ugodno vpliva na potek konference in pospešuje rešitev vseh vprašanj. Konferenca se je te dni bavila < ea-rinsko-tarifjnimi vprašanji v zv»-zi s prometom pr /ko basena Thaon -li Revel na Reki. ki ga je jug. država vzela v najem. To vprašanje je poolm :na rešeno, s j tem v zvezi jo srtavlj .no z dnev-j nega reda tudi vprašanje uredi-j t v * prom*'ta preko t -.ra ba>ena in I vii le va javnih >klirdl-sč v njem Italijani hočejo dovoliti za svoje j blago, km bo prihajalo kot tran/"' j v basen Thaon
  • <- aaaa^A AAAAAA AAAAAAAA AAAAAA ▼▼ ▼▼▼▼ ▼▼▼▼▼▼ ▼▼▼▼ • ? e v e v * f ▼ ♦ ♦ ♦ KOŽNE BOLEZNI povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je -raba jemat; SEVERA* S ESKO razkužavalno mazilo. Olajša razdrsženje, odpravi srbečico in drage srbeče izpuščaje na koži. Cer.a £0 centov. Poskusite r.aproj pri lekarju. 5 : : r——— i iffi" plmifI ^fFrrn" fn^HT^i fen^ffwWW ki ji! i no uprav- I ta S-'.?: luevuciu katerih fn-irla.lko in 1. rez težav razpravlja. Pre I VpiMs.i.l | 11 O ti V ho raz-earin-kih ljubila in potegnila s češljem pu ' penjal gumbe svojega površnika Hotela je udarji njegovih plavili kodrih, ga je počesati. — Kaj je to? — se je zdrznil, kakor da se ga je doteknilo nekaj hladnega. — Kaj naj to pomeni ? Pustite me pri miru, prosim! Odpahnil jo je z rokami in je vstal. Zdelo se mu je, da mu čita na obrazu stud in odpor. Ted^j mu je ženska prinesla krožnik zeljnate juhe, ki ga je previdno držala z obema rokama in Olga I-vanovna je videla, kako je ženska namakala v juhi svoja palca. — Umazana ženska s pretegnjenim životom, juha, katere se je Rjabovskij hlastno lotil, in to življenje, ki ga je spočetka radi njegove preprostosti in umetniškega nereda tako ljubila, vse se ji je sedaj zazdelo strašno. Hipoma se je začutila razžaljeno in hladno je rekla: — Ločiti se morava za nekaj časa, sicer se iz dolgočasja res še spreva. Naveličala sem se tega. — Jutri odpotujem. — Kako? Na konjičku, ki zadaj piska ? — Jutri je četrtek, to se pravi, da pripluje ob poldesetih parnik. — A? Da, da. . . No, prav, le pojdi, — je mehko odgovoril Rjabovskij, otirajoč si usta z robcem, namesto s servijeto. — Tu se dolgočasiš in nimaš kaj opraviti; moral bi biti strašen egoist, da bi te zadrževal. Pojdi, a po dvajsetem na svidenje! Olga Ivanovna se je veselo odpravljala in celo lica so ji žarela od zadovoljstva. — Ali je res, — se je izpraševala, da bom skoro pisala v sprejemnici, spala v spalnici in obedovala za pogrnjeno mizo? — Odleglo ji je pri srcu in nič več se ni srdila na umetnika. — Barve in kiste puščam tebi, Rjabuša, — je rekla. — Kar ostane, mi prineseš. A pazi da se med tem, ko ne bo mene tu, ne boš u-dajal brezdelju in otožnosti, rajši delaj! Ti si moj dobri dečko, Rjabuša. Oh desetih jo je Rjabovskij v slovo poljubil, zato, kakor je mislila ona, da. bi . je ne poljubljal na parniku, vpričo umetnikov, in jo spremil do pristana. Kmalu, je priplul parnik, ki jo je odpeljal. Čez dva in pol dni je dospela domov. V klobuku in. dežnem plašču, težko dihajoč od vznemirjenja, je šla v sprejemnico, a odtod v obednieo. Dimov je brez suknje in v razpetem, telovniku sedel za miso in _ brusil rn»r ob viliee, pred na mizi je stala jerebu*. Ko |* 0|g|i Ivanovna stopila v svoje in jih nato zopet zapenjal, potem pa jel sukati z desno roko levi konec svojih brk. Pri obedu sta oba zdravnika govorila o tem, da je včasih združeno s srčno napako, vas ; visoko stanje trebušne pripone ali da se zadnje čase često c*5aža vnetje ledvic, ali da je Dimov včeraj, ko je raztelesil truplo z diagnozo "pogubna anemija" ugotovil raka trebušne žleze. Po o-bedu je Korosteljev sedel za kla- jasen in odločen. Najprej je Mussolini razložil i-talijansko stališče o izvolitvi maršala Hindenburga za nemškega državnega predsednika. Ta izvolitev po njegovi zatrditvi ni prav nič ti pod egido Lige narodov. Meje pa se morajo za jamčit i ne le na Renu, ampak tudi na Brenerju. Glede vprašanja priključitve Avstrije Nemčiji, Mussolini ni Ivarčeval z jasnimi besedami. Zanj vznemirila Italije, ker Hiiulen- je priključitev nedopustna in Ita-burg ni vkorakal v Berlin kot lija ne bo nikdar dopustila take o-zmagovalec po kakem puču, am- ' čitne kršitve mirovnih pogodb, pak ga je tja poslalo 15 milijonov j — Priključitev bi po mojem na-nemških volileev. Hindenburgova ,ziranju uničila italijansko zmago, izvolitev more nasprotno le ojačiti j Ona bi geografično in teritorijal-politiko spravljivosti. Mussolini je no povečala Nemčijo in bi ustva- postavil to trditev očividno v prepričanju, da bodo nacijonalni e-lementi v Nemčiji bolj spoštovali obljube desničarske vlade kot pa obveznosti, ki bi jih prevzel za nemški narod kak republikanski in demokratičen kabinet. rila paradoksen položaj, da bi e-dina sila, ki bi povečala svoje o-zemlje, pomnožila svoje prebivalstvo in s tem postala najmočnejši blok centralne Evrope bila ravno 'Nemčija" — Po par vljudnih besedah na na- Ko je "duce" naznanil, da pri- [slov avstrijske vlade, ki da je node oaza Djarabub s 1. junijem v j navadno korektha v svojih odno-italijansko posest, se je povrnil v šajih napram Italiji, se je Musso- svojili izvajanjih zopet na evrop- vir, a Dimov je vzdihnil in mu ski teren in Je orisal razmerje do rekel: — Ej, brat! Daj, zaigraj kaj žalostnega! Korosteljev je dvignil rame, razprl prste, ujel nekaj akordov in nato začel peti v tenorju: — Pokaži mi dom, kjer bi ruski mu-žik ne stokal. — Dimov pa je zopet vzdihnil, podprl glavo s pestmi in se zamislil. Poslednji čas se je vedla Olga Ivanovna skrajno neprevidno. — Vsako jutro je vstajala v najne-znosnejšem razpoloženju in z mislijo, da Rjabovskega več ne ljubi in da je, hvala bogu, že vse končano. Pri kavi pa si je predstavljala, da ji je Rjabovski ugrabil moža in da je sedaj brez moža in brez Rjabovskega. Nato se je spomnila govorice svojih znancev, da pripravlja Rja-bo vski za razstavo nekaj izredno čudovitega, zmes peisaža in žanra, po načinu Poljenova, nad čemer so se vsi, ki so bili v njegovi delavnici, navduševali. Sicer pa je ustvaril to, je mislila, pod njenim vplivom, sploh pa pod njenim vplivom zelo napredoval. Njeno Vplivanje je tako blagodejno in bistveno, da se umetnik gotovo izgubi, ako ga ona ostavi. Spomnila še je tudi, da je zadnjkrat prišel k njej v svetlorjavem površniku in v novi ovratnici in jo je nežno vprašal: — Ali sem zal? — In v resniei je bil s svojimi dolgimi kodri in modrimi očmi zelo lep — in do nje ljubezniv. Razmišljajoč o tem in onem se je Olga Ivanovna oblekla* in se v silnem gin j en ju peljala v delavnico k Rjabovskemu. Našla ga je veselega in zares zadivljenega nad prekrasno sliko. Poskakoval je po sobi, uganjal burke in na resna Vpraianja šajjivo odgovarjal. Olga Ivanovna je bila na sliko ljubosumna in jo je črtila, vendar jo je iz vljudnosti kakih pet minut o-pazovala, vzdihnila kakor pred svetinjo in tiho -rekla: • — Da, nisi ie ustvaril česa slič-nega! Ves, to je straino! Jugoslavije, ki ga je nazval prisrčnim, naravnost izvrstnim. Sedanja italijanska politika napram vzhodni sosedi je nadaljevanje lini pritožil napram iredentistični agitaciji v Avstriji glede južne Tirolske in še enkrat poudaril: — Za nas je meja na Brenerju nepremakljiva in italijanska vlada je pripravljena braniti jo za vsa- prijateljskega pakta, ki se sedaj ko ceno. — dopolnjuje s trgovsko pogodbo. Ta politika ima po Mussolinijevem zatrdilu izvrstne posledice za razvoj anektiranega ozemlja ob Jadranu, kar se posebno čuti v Reki. Italija je z nami zadovoljna. Kar se .Bolgarije tiče, je Mus- Na koncu se je predsednik vlade zadržal pri vprašanju dolgov. Italija je danes dolžna 100 milijard lir, od tega polovico Združenim državam. Mussolini je demontiral vest, da je Amerika podvzela že kak o lici jelen korak glede od- i solini poudarjal, da ta važen del j plačevanja in je izjavil: Balkana ne sme na noben način j _ Italijanska vlada priznava postati oporišče boljševizma. Iz j in i)0 izpolnila svoje obvez- e po- RVi- tega vidik se je Italija zavzemala za to, da se Bolgariji dovoli zvišanje armade za 10.000 mož. Danes je Cankovljeva vlada zopet gospodar situacije. Dovoljeno ojačenje oborožene sile pa ne sme postati vzrok za vznemirjenje drugih dežel. Predsednik vlade je nadalje hvalil svojo politiko napram siji in je izjavil prepričanje, da se je komunistični eksperiment sedaj docela izjalovil. To da danes priznavajo eelo boljševiški voditelji. Rusija postaja država malih posestnikov. Ta smer razvoja zahteva, da se mora ne le zunanja, ampak tudi notranja politika sovjetske Unije držati na realnih tleli. Mussolini veruje sicer, da se bo propaganda tretje internacijo-nale v inozemstvu še ojačila, vendar ne sme upati v uspeh. Italijanski komunisti zanj niso nevaren problem, ker jih je komaj 30 tisoč in jih oblasti dobro nadzorujejo. Ruski diplomatski in konzularni zastopniki v Italiji so se doslej povsem kor&tno obnašali in Mussolini pričakuje, da sovjetska vlada tudi v bodoče ne bo hotela ogrožati svojega diplomatskega položaja s tem, da bi dajala povod za nezaupanje vladam, pri katerih je zastopana. Glede nemške garancijske ponudbe in Briandovega osnutka odgovora je Mussolini izvajal: — To je zelo važen dokument. Novo pri tem je, da hoče francoska vlada tokrat dospeti na cilj. Mi želimo vstop Nemčije v Ligo narodov, in želimo tudi,- da dobi nosti, vkolikor se to strinja s sedanjo in bodočo gospodarsko politiko Italije. — Mussolini se je skliceval na italijanske žrtve v vojni in na majhno bogastvo Italije v primeri s Francijo in Anglijo in se je smatral upravičenim, da zahteva za Italijo boljše pogoje odplačevanja kot za katerokoli drugo državo. (_'e drugi dobe moratorij, se mora dovoliti Italiji še daljši moratorij, če se drugim priznavajo desetletja kot dolg za amortizacijo, mora ta rok za Italijo biti še daljši čeprav Mussolini ne zahteva ravno, da bi moral trajati stoletja. Če je ta zahteva po neki izjemni privilegiranosti Italije v vprašanju dolgov bolj slabo dokumentirana, se pa da mirno priznati upravičenost Mussolinijevega vzklika: — Bilo bi strašno, če bi se z zmagovitimi deželami postopalo neznosno, dočim se premagane dežele razvijajo povsem ugodno. — Aretacija bivšega madžarskega notranjega ministra. V Budimpešti je bil aretiran bivši notranji minister Benitzki. Dnevnik "Aiz Ujszagje namreč priobčil članek, v katerem je na-glašal. da je po iajavi Bemdtzkega državni upravitelj sokriv umora novinarja Bede Szomogvja. Aretacija Be ni takega je izzvala v mestu ogromno senzacijo m bo afora nedvomno našla močen odmev v madžarski notranji politiki Naše poslovanje, katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti. Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako zmernih cenah. Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4% pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo $1 ; v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c. Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 2 ' od vsakega zneska. Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom. Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino in za povratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. DR. LORENZ 642 Perni Ave., PITTSBURGH, PA. i ^ KDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ' ftPECIJALIST MOŠKIH ftOLEZNI. f0^' Moj« ctroK* J« xdravljehjo akutnih In kroničnih boi«znl J«x Ji ■am ža zdravim nad 25 let ter Imam skušnja v vseh bolaznlh ' :r? Hn kar znam atovensko, zate vaa morem popolnoma razumeti In epoznaW vata bolezni, da vas ozaravim In vrnem moč (n zdravje. Skozi 23 let »m pridobil posebno akuinjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato mm popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da 1 vlm. Ne odlašajte, ampak pridite Slmpreje, laz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje [n |(aa po telesu, bolezil * rm ca-padanje las, bolečine v kostnh, stare rane, oslabelost, iivčne »n bolezni v me Iturju, leriieah, Jetrah. želodcu, rmenico. revmatizem, katar,zlato2llo. naduha Itd. Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln petek od 8. dopoldne do i popoldne: v torek, četrtek ln sobota od «. dopoldne do t. sv«f«(> • * ta prunlklfc otf II. dopoldne do S. popoldne moret« popolnoma ezdra- Posebna ponudba našim čitateijem Prenovljen! pisalni atroj "OLIVES" $2a B streilco nt »lovenak« čr» k«, 6, m- $25-— 'OLIVES' PISALNI STBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPKtNl. Pisati hjl pisalni stroj ni nikskm umetnost. Takoj L V Vaalr pil*. Hitro«! piaanja dobite tf vajo« ■LOVENIC PUBLISHING COMPACT *«w Tsrk, H. T : I (5LAS NAKOPA, 18. JTTM. 19fS. SOU ANA ROMAN. Z« "Glas Naroda" priredil O. p. 49 (Nadaljevanje.) — je zagotavljala. Čalkati moram na — Xe morem spaii, zdravnika. Tudi Ma.urus je čakal nanj. Dal si je prinesti časopise v dvorano ter sedel na stol poleg vrat d*> (bolniške »Obe. Poln skrbi je zrl v bleido lice Margareta, iz katereiga so zrle velike oei še bolj skrivno.-rtno kot ponavadi. — Preveč se trudite. Vaši živci so prenapeti, — je rekel skrbno in njegov pogled ji je zopet pognal kri v glavto. — Sedaj morat-počivata. .Jaz ne trpini več te požrtvovalnosti! Četrt ure pozneje je .stporoeila mlada diuko-nisjtinja, da bolnica spi iu njene oei so žarele od veselja. KZope?t je pohinfl njegov pogled k njej. Njegovo srce je postalo tako mehko, tako polno hrepenenja, kot da mora razprostreti roki ter objeti ljubljenko. Čustva, ki so ga navdajala, so se tudi zrcalila na njegovem poštenem, ljuibesznjivem obrazu in ker je mMil, da ga nikdo ne opazuje.. jih tudi ni -kuša] skrivati. Skozi portijero pa so ga zasledovali ostri pogledi in Joried je škripala z zobmi. .Mora nastopiti, — mora! Bil je skrajen čas. Bolnica je dolgo spala, presenetljivo dolgo in trdno in ko je prišel zdravnik, je bil veselo presenečen, kcT jo je -našel tako močno. Ostal je v gradu do večera. — Utripanje ne izostaja in srce bije ibolj mimo. Upam, da se bo obrndo na boljše, — je rekel vtiselo. Joried je kazala sJtoro pretirano veselje, dočim je Margareta le globoko vzdihnila, .sklenila roki ter zrla blaženo predse. Odločno se je upirala prošnji kontvnokar vsa zmedena? Polna navidezm ga sočutja pa je dostavila: — Me ženske vidimo ostrejše v takih stvareh, čeprav ste tudi vi povsem pravilno opazovali. 1'iboga Margareta je brez dvoma bolna, preuaptjta, nervozna — in nekaj jo prav posebno ratfourja. Upa.ni, da bo to izginilo, ko bo imela zopet več spanja. Joried je odšla in Maurus je ostal sam na terasi, obsejani od žarkov lune. V njegovih ušesih so še vedno zvenele besede Joriad. Ali je bila ljubljena res tako čudna in izpremenjena ? Ali se res ni veselila cl drugimi vnid? Smešno! Mogoče raditega, ker se je naveličala .bolniške postrežbe ter bi ji smrt -stare dame prinesla zaželjendga počitka? Kakšna grešna misel. — Noben angel j ne more biti bolj požrtvovalen kot je njegova ljubica. Poln strastne nežnosti je razprostrl rokii, kot da jo more objeti ter pritisniti k sebi . . . Sladko in skrivno^no so mu duhtele šolane nasproti in Joried mu je še istega jutra očitala: — Kako morete trpeti krog sebe ta strupeni ipl-evel? Maurus pa se je blaženo nasmehnil ter si mislil - _ Od nje' — Od nje !---- tfrenehiljve SAMO ŠEST DNI PR E K O Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJE PAR IS 27. J UNIJ A FRANCE — 11. JULUA. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umiva! ni ki in tekočo vod 1 za 2. 4 ali 6 oaeb. Francoska kuhinja in pija£a. NEW YORK 19 STATE STREET ——ali lokalni agentje •sam Poglavje o modi in lepotičju Danes, ko priobcujejo vse no-vine o kozmetiki in o blagodejnem vplivu modnih salonov daljše član ke nego o carini, o vojni v Maroku in o novih političnih strankah, ki rasto kakor gobe po dežju, ne bo odveč, če "spregovori o tem problemu, ki zanima najbolj seveda ženski svet. tudi moški. Moški gredo navadno preko tega, za njihove žene in hčere tako važnega vprašanja s tem, da se pomilovalno nasmehnejo ali pa spregovore par besed na račun ženske neči-murnosti. Pri 'iem pa pozabijo, da moška nečimurnost ni nič manjša, temveč često še večja. Razlika je samo ta, da si laste moški v svoji domišljavosti pravico predpisovati ženskam, kaj smejo in kaj ne smejo nositi, kako se smejo in ne smejo frizirati. sami pa počenjajo, ko se postarajo, vse mogoče, da bi se zdeli mlajši in lepši. Vse to delajo skrivaj in vsaka beseda o modi, kozmetiki in drugih sorodnih problemih se jim zdi nedostojna. Zato je treba enkrat spregovoriti resno besedo o modi in kozmetiki z moškega stališča. Zelja, da postane človek lepši, je tako stara, kakor je star človeški rod. Živali krasi narava — bodisi z lepim perjem, z rdečim grebenom, grivo ali drugimi naravnimi okraski — zlasti v času, ko se parijo. Krasi bolj samce nego samice. In pri divjih narodih so moški še dandanašnji bolj okinča-ni, nego ženske. V najstarejših iz-kopninah iz kamenite, bronaste in železne dobe najdemo poleg orožja že tudi razne okraske, uhane, zapestnice itd. Tudi zdaj posvečajo vsi primitivni narodi mnogo časa in skrbi negovanju telesne lepote. In čim bolj se je med našimi predniki širila kultura, tem več nahajamo spominov na lepot ičje. Rimljani so nam zapustili cele kozmetične laboratorije. Isto velja o Egipčanih, Indijcih in drugih starih narodih. Moda, ki izvira iz posnemanja, je zanimivo in poučno merilo za civilizacijo, za gospodarske, socijalne in ]>olitične razmere poedinih narodov. Kakor so imeli v otroški dobi pravico do moške mode samo svobodni možje, tako je bil v času suženjstva in tla-čanstva ves narod razdeljen po notranjem ustroju na gospodo in podložno ljudstvo. Znak demokratičnega naziranja in demokratične ureditve socijalnega življenja je Noč je bila tiha in itemna. Jasno nebo so pokrili oblaki in vse je kazalo, da se/ pripravlja neurje. Medlo je gorela svertilka, bolniško sobo je polnil vroč zrak, sopara, ki se pojayi pred vsako nevihto. Tihi, plazeči se koraki po "preprogi. Ne da bi se poslužila svdtilke, se jfspriplafcLla Joried v bolniško sobo, ko je vrata so bila radi vročine odprta proti dvorani. Nobenega gla.su, — le redno dihanje diakonistinje, ki počiva t naslonjači, ker se ni mogla še nadalje ustavljati utrujenosti. Gjava ji je omahnila nekoliko na stran, kot roža, katero je> aJlo-mil vihar. Spala je trdno, globoko spanje največjega izčrpanja. Joried je pritisnila svoji stisnjeni pesti na prsi. Kaj naj stori1 Kaj T Nastopiti mora, da uniči svojo tekmovalko, — a kako? Obrnil se je in njen pogled je zadel postdljo bolnice. Poteza okrute odločnosti se je pojaviila na njenem bledem Obrazu. Na miai je stala časa, narpolnjeu& do četrtina, _ in poleg čaše je ležaJ pripravljen prašek, da se ga taikoj zmeša a—*•' • e" ' (Udje prihodnji*.) v tem, da se lahko zdaj vsak človek obleče in češe, kadar hoče, da po obleki, klobukih in frizurah ni razlike med gospodarem in hlapcem. med delavcem in uradnikom, med gospodično in damo ali med starim in mladim. Kjer te demokracije ni, tam še danes razlikujejo stanove in kaste po obleki. Ta ko je bilo n. pr. pred vojno v Rusiji, na Madžarskem, Japonskem, Kitajskem in drugod, kjer si lahko takoj spoznal po obleki; kateremu stanu pripada ta ali ona oseba-. V Rusiji je imel vsak uradnik, plemič, kupec, mužik ali delavec svojo posebno čepieo, suknjič, kaftan ali košuljo, ženske pa sarafan ali kroj. V času stalnih vojn, ko so imeli glavno besedo plemiči ali vojaki, so dajali modi ton vojaški krogi. V galantni dobi zadnjih francoskih kraljev in v času italijanske renesanse so igrali v modi odločilno vlogo dvorjani in dvorjani-ce. Tudi politika in literatura je cfajala modi ton. Veidino pa je bila moda tako ali drugače v zvezi s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi razmerami vsakega naroda. Danes je moda "mlada". To se pravi, da hoče biti vsak čim dalje časa mlad. Zato so v modi mali klobuki, mikado, kratka krila in vitka postava za ženske ter angleško lice, pristriženi, lasje, svetlo- (bolj snaiani so Japonci. Tam st barvne obleke in kravate ter nizki koplje po predhodnem umivanju ne, v salonu jim pa pravijo, da je"; mogoče vse. K telesni lepoti spada v prvi vrati lepa postava. Torej naj prej postava. 'Danes je modes k rajna vit kost, brez vsakih zaokroženih in ipreoibilih oblik. In to je za moške in žen&ke prava nesreča. Vprašajte kaiterolkoii modno damo ali gospodično, vsa- J ka vami odgovori, da "ne je'*. 'Jaji ne za jtirku jem *pravi prva, "jaz pa -nitii ne o>betdujean,% odgovori druga. Tretja 'Pa živi menda sploh od zraka. Pri tem hlastno požira pilule, praške in vse, kar ji kdo svetuje, da postane 'stank \ Pa si kvari zdravje in, kar je še najbolj žalostno — obraz izgubi lepoto, ker ostanejo. srarne kostr, tam pa. kjer bi hotela dama shujšati. ostane še vedno lepo otkrogla. Pametna "EnltfefctIU^nlg^kuTa', s^ mora v*dno delati z razumom in mora biti vedno združena s povečanim duševnim in fizieivfhi delovanjem. Zgodfcij vstajati, gojiti sport, čim manj mesa in čim več zelenjave, mesto sladkorja saharin, nobenega piva -infeijp več skrbi. Drugače ne pomasfa noSbeno sredstvo, nobena kura. K vitki »postavi spada lepa hoja. Naše dame mislijo, da je že vse opravljeno, če so lepo oblečene in če nosi .j o najnovejše modne klobučke, pa ne pomislijo na to, i kakšen vtis napravi njihovo "ra-eanje*' Nobena obkka ne pomaga dami, !če Lma kurjo hojo. Lepa noga, lepa roka, okusna pričeska in graeijozna hoja — to nič ne stane, pač pa je za lepotto vePjega pomena, nego najdražja obleka in klobuk. Le vprašajte moške, na katerih je vam toliko ležeče! Zdaj nekaj o koži. Ljuldje večinoma misdijo, da je kožft odvisno pokrivalo telesa in zato skr-be zanjo samo na obralzu in rokah. Koža pa je važen organi, od katerega je često odivilsna ne le telesna lepota, n-f^go tudi zdravje. Merežkovskij piše v svojem " Lena rdu da Vinči", kako so pozlatili dečka, ki naj ibi predstavljal "zlati vek", pa je .umrl, ker njegova koža ni "dihala". Koži sta potrebna snaga in sveži xrak. Naj- SCretanj« paraikov - Shipping News SO. junija: Olympic, Cherbourg: France, Havre; Orca, Clfterbourg; Amtrica, Cherbourg. Bremen; Volendam, Rotterdam; Dullo, Genoa, 24. junija t Mauretanla, Cherbourg. 25. junija: Belgenland. Cherbourg, Antwerp: Deutachjand. Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen. 27. junija: Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam: F^-ea. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne: Andanla, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa tO. junija: Pres. Wi'aon. Trat: • tem pax ni-kom po spremljal potnika uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. 1. julija: Aqultania, Cherbourg: I .a Savole. Havre; Pres. Harding, Bremen. 2. julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 3. julija: Majestic. Cherbourg. 4. Julija: Leviathan, Cherbourg. Julija: De Grasse, Havre. 7. julija: Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland, r" -rbourg. 8. julija: Berengarla, Cherbourg; Georga Washington, Bremen. ». julija: Cleveland, Hamburg. 11. Jblija: Olympic, Cherbourg: France. Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita. Hamburg. 14. julija: RfUance, Hanbuf. 1*. Julija: Rocltambeau, Havre; Mauretanlfc, Cherbourg: Republic Bremen; Sierra Ven tuna, Hamburg. - 18. Julija: Paris. Havre; Homeric, Cherbourg. 21. julija: Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 22. JuliJa: America, Bremen. 23. Julija: Belgenland, Cherbourg; Albert Bal-lin, Hamburg. 25. julija: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Orduna, Hamburg. 28. Julija: Resolute, Hamburg; Bremen, Bremen. 29. julija: Aqultania. Cherbourg: La Savoie. Havre; Pres. Roosevelt, Bremen. 30. Julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. čevlji za moške. Vsi hočejo biti mladi, vsi se boje starikave zunanjosti. Nekaj sličnega, samo v nasprotnem zmislu, je bilo v 18. stoletju. Da bi ne bilo toliko razlike med starimi in mladimi, so uvedli za vse enako modo. Bele lasulje ali napudrani lasje, lepo negovan obraz, široka krila in štrleče grudi pri ženskah, za moške pa kratke hlače in čevlji s pentljami. Stari so silili mladino, naj se navidez postara, da bi se sami izgubili med njo. Danes hoče biti vsak človek čim dlje časa mlad. Zato tudi tak razmah kozmetike, salonov — "du beaute", tovarn za razna lepotič-ja itd. Vzemite katerikoli veliki dnevnik, 75 procentov insercije se tiče kozmetike in modnih predmetov. Kozmetika je sicer tudi^ predmet zdravniške prakse, toda ljudje hodijo žal rajši v modne salone nego k zdravniku. Zdravnik jim reče, kaj je mogoče in kaj ZGODOVINSKA JADRNICA Slika nam predstavlja staro jadcrnico "Charles W. Morgan", s ..; v katero so lovili kite. Jadernico bodo spravili na suho, kjer bo pozne rodov« spominjala na to nokoč dabLckanosno indu-^ širijo. /v torpli vodi vsak človek, bodisi dela vre ali gospod, žena ali dete, k; imajo malone v vsaki vasi svojo "banjo", so v tem oziru pred nami. Pri nas je navada, umiti si pbraz, vrat in roke, včasih Še prša — kopljemo pa se vaših pozimi bolj re-dkokdaj. Celo se tam. kjer imajo kopalnice doma, se ne kopljejo pogosto, ker zahteva to "preveč defta". In vendiar je treba vsak dan umiti vse telo. Kožo na obrazu razjedajo često razne kožne bolezni. Če si hočemo ohraniti -na obraeu zdravo in lepo kožo, moraano paadti, da ni preveč mastna. V ta namen je treba umivati obraz z alkoholnimi tekočinami (koJinško vodo) ali z bencinom. <*"e je Staža preisuiha., jo snadrgnemo z mastno kremo (Gold ereme). Če milo draži kožo, je treba rabiti drugo milo. Puder n-a-> vadiio ne škodni je, ampak celo varuje kožo vplSva vetra in mraza. Turi rok je treba negovati, zlasti zato, ker ž njimi jemo. tJ-miti jih je treba pred vsako jedjo m zvečer pred spanjem. Manikuro si mora delati vsak daai, vendar pa ne vsepovsod, 'kjer se slučajno nahaja. v t raimvajiL, v pisarni ali kavarni, tetmvec vedno samo doma. Čistiti nohte izven doma je nedostojno. Važno poglavje tvorijo tudi lasje. Kotfk truda in denarja zahtevajo, zlasti če jih j« že tnalo. Kjer pa nič tki, tudi vojska ne vzame, pravi pregovor. Kjer ni korenin, tam nič ne raste. Skoda torej denarja. Lase mora negovafti človek, dokler jih e ima. Vzrok pleše je večinoma 'seborfroea", ki se pojavlja zlasti v mladosti v času spolne doeorelotiti, včasih pa tudi pozneje. To bolezen je treba lečiti. Dvakrat na teden umivati glavo s tekočim milom v topli vodi ter jo namatzarfi s (kakim raztvorom. Recept napače zdravnik. Lasje se nikoli ne smejo pariti pod težkim klobukom. Tudi sedaj moderni, toliko r&zkrioant "mikado" pomaga negovatti lase. Ko las zraste, je mrtev kakor noht. Pripekanje sow potem we ttudhijt, tito -se treba bati vročega sokiea. Presu Naravnost v Jugoslavijo Potujte na velikih parnlkih, ki pristanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico. Nobenih vizejev ni . treba. IZLETNIŠKI PAR NIK PRESIDENTE WILSON Odptuje NARAVNOST V TRST dne 30. JUNIJA Cena ?» v njih 'lapis ali svinec. Lasje se smetjo barvati samo do gotove .starosti, dokler je obraz »še svež. Sicer posrtane človek smešen. Kakor obraiz, ustne, obrvi itd. je treba barvati tudi lase z okusom in do gotove m« ije, •sicer dosežemo popolnoma negativen rezultat. To velja zlasti za starejše dame. Njihova starost, ki jo hočejo prikriti, postane še oči vidnejša. Zmerna izpopolnitev narave še gre, če pa človek prekorači meje, postane ?anešen. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih Ustih, prt Uagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki rim jih umom dati vsled naše dolgoletne izkučnj* Vam bodo gotovo v korist; tudi pil* poročamo vedno le prvovrstne par* nlke, U imajo kabine tudi ▼ UL rasredu. Glasom nove naselnlSke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamarejo tudi nedrja vlj&m dobiti dovoljenje ostati r domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj: tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnlfikl komisar v Washington, D. G. Profinjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Yorku pred od potovanjem, ter ■s pofflje prosilca v stari kraj gla som nanoveJSe odredbe. KAKO DOBITI 0VOJCK IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej pl5e za pojasnila. Iz Jagosla vije bo prlpuSCenth v prlhodnjlU treh letih, od 1. julija 1924 napre vsako leto po «71 priseljencev. AmerlSkl državljani pa sam ore J dobiti sem iene ln otroke do 18. le ta bres, da bi bil! šteti v kvoto. T rojene osebe se tndl ne fltejejo . kvoto. Stsrlfil ln otroci od 18. 0* 21. leta emerifiklh državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite • pojasnila. Prodajamo vozne liste nt vae pre ge; tndl preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York * Pozor čitatelji. Opozorite trgovce tm o-brtnlke, pri katerih kupujete idi naročate in ste ■ njih postrežbo ladovoljnJ, da oglašujejo t Usta "Gl&s Naroda9'. 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Haroda' Prav vsakdo— kdor kaj ittt; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da Imajo čudovit uspeh ^ HALI OGLASI ▼ "Glas Naroda M "•GLXB *NjiB0DJiwf TFCf JXJ008HLY ABTKBtiaOCKO MBDI1M