SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK S SKUPŠČINO SIS ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST, Kl BO V MESECU MAJU 1983 Skupno zasedanje zborov skupščine občine s skupščino občinske raziskovalne skupnosti v torek, dne 24. maja 1983 ob 16. uri Seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine bo: v torek, 24. maja 1983 po zaključku skupnega zasedanja Seja zbora združenega dela skupščine občine bo: v sredo, dne 25. maja 1983 ob 16. uri Seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine bo: v sredo, dne 25. maja 1983 ob 16. uri POSEBNO OBVESTILO< Glede na obsežnust in zahtevnost sejnega gradiva predvi-denega za obravnavo in sprejem na majskem zasedanju skup-ščine in njenih zborov, se je predsedstvo skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 4. maja 1983 odločilo, da bosta v mesecu maju izjemoma dve seji in sicer: a) v torek, dne 24. maja 1983 ob 16. uri skupno zasedanje vseh zborov skupščine občine skupaj s skupščino občinske raziskovalne skupnosti, na kateri bo obravnavana »vloga razi-skovalnih organizacij in inventivne dejavnosti pri razvoju de-lovnih organizacij v občini Ljubljana Vič-Rudnik«; b) v sredo, dne 25. maja 1983 ob 16. uri pa sta sklicana zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki bosta obrav- navala in sprejemala zadeve po rednem programu dela skup- ščine; c) Družbenopolitični zbor pa bo ločeno zasedanje zbora nadaljeval že v torek, dne 24. maja 1983 po kpnčanem skup-n^m zasedanju zborov. Vodje konferenc delegacij za zbor združenega dela in vodje delegacij za zbor krajevnih skupnosti naprošamo, da zago-tove udeležbo za obe zasedanji pri čemer priporočamo, da delegirajo delegate za vsako sejo posebej in jima tudi izroče pooblastila za sejo 24. maja in za sejo zbora 25. maja 1983. Sekretariat skupščine SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUONIK Številka: 06-3/82 • Datum: 10/5-1983 VABILO Na podlagi 180. in 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št 2/78 in 35/81) in 50. ter 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujeva skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora združenega •dela in zbora krajevnih skupnosti ter skupščine samoupravne interesne skupnosti za raziskovalno dejavnost Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v torek, dne 24. maja 1983 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagava naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov skupščine občine in skupščine SIS za raziskovalno dejavnost 2. Obravnava vloge raziskovalnih organizacij in inventivne dejav-nosti pri razvoju delovnih organizacij v občini Ljubljana Vič-Rudnik Predsednicaskupščine . Predsednik raziskovalneskupnosti ' skupščineobčine Marija VVEBER, I. r. Maks KLANŠEK, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK ' ¦, Številka: 06-1/82 ' ' , Datum: 10/5-1983 VABILO •¦'•¦¦'.' Na podlagi 188. in 192 člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1 /79) sklicujem 11. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v torek, dne 24. maja 1983 po končanem skupnem zasedanju zborov v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odoboritev skrajšanega zapisnika 10. seje zbora 3. Obravnava in sprejem dopolnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS 4. Obravnava predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST od Kamničanovega stradona do parcele št. 497 5. Obravnava poročila o izvajanju davčne politike v Ljubljani (gradivo SML), 6 Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k spremem-bam statuta OŠ Oskar Kovačič, 7. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imenova-nja in kadrovske zadeve, 8. Vprašanja in predlogi delegatov. Predsednica DPZ: Marija STANlC, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/82 Datum: 10/5-1983 " , . . VABILO Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79). sklicujem 12. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 25. maja 1983 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 11. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982, 4. Obravnava in sprejem osnutka odloka o ustanovitvi lovišč na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik in predloga sporazuma o dodelitvi lovišč v nadaljnje upravljanje ter sklepa o potrditvi lovsko-gospodarskega načrta, 5. Obravnava in sprejem predloga sklepa o potrditvi ribiško-gojitvenega načrta za obdobje 1981-1985 in predloga sporazuma o dodelitvi ribi-ških okolišev v upravljanje ribiškim družinam, 6. Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k sklepu odbora podpisnikov dogovora o načinu porabe in upravljanja s sredstvi soli-darnosti, 7. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega inter-esa za gradnjo PST na odseku Kamničevega stradona do parcele 497 k. o. Karlovško predmestje, 8. Obravnava in sprejem predloga dopolnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR sloveniji, 9. Obravnava ocene razvoja rnalega gospodarstva v Ljubljani s predlogi ukrepov (gradivo SML), 10. Obravnava osnutka odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vre-dnosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov (gradivo SML). 11. Obravnava predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o izgradnji cest (gradivo SMS), 12. Obravnava in sprejem predloga sklepa o izdaji soglasja k spremembi statuta OŠ Oskar Kovačič. 13. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. 14. Obravnava sejnega gradiva skupščme mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora združenega dela SML, 15. Vprašanja in predlogi delegatov. Predsednik zbora ZD: Anton DOLNIČAR, i. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-2/82 Datum: 10/5-1983 VABILO Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in41. člena poslovnika skupščineobčineLjubljanaVič-Rudnik(Uradni listSRS, št. 1/79) sklicujem . l ;' 12. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 25. maja 1983 s pričetkom ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 11. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982, 4. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega inte-resa za gradnjo PST na odseku Kamničanovega stradona do parcele št. 497 k. o. Karlovško predmestje, 5. Obravnava in sprejem osnutka odloka o ustanovitvi lovišč na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, predloga sporazuma o dodelitvi lovišč v nadaljnje upravljanje in predloga sklepa o potrditvi lovsko-gospodar-skega načrta, 6. Obravnava in sprejem predloga sklepa o potrditvi ribiško-gojitvenega načrta za obdobje 1981-1985 in predloga sporazuma o dodelitvi ribi-škega oKoliša v upravljanje ribiškim družinam, 7r Obravnava jn sprejem predloga dopolnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji, 8. Obravnava ocene razvoja malega gospodarstva v Ljubljani s predlogi ukrepov (gradivo SML), 9. Obravnava osnutka odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vre-dnosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov (gradivo SML) 10. Obravnava predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o izgradnji cest (gradivo SML) 11. Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k sklepu odbora podpisnikov o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, 12 Obravnava in sprejem predloga, sklepa o soglasju k spremembi statuta OŠ Oskar Kovačič, 13 Obravnava in sprejem predlogov sklepov komisije za volitve, imenova-nja in kadrovske zadeve, 14. Obravnava sejnega gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML, 15 Vprašanja in predlogi delegatov. Predsednik zbora KS: Franc BRENČIČ, I. f Pomozne razisk. organizacije 237 4,25% 8 29,63 Znanstveno razisk. dejavnost 5570 100,00% 72 77,36 VLOGA raziskovalnih organizacij in inven-tivne dejavnosti pri razvoju delovnih organizacij v občini NAMEN NALOGE Znanost in tehnologija imata danes odločilno vlogo pri priza-devanjih, da bi presegli sedanje krizno stanje. Raziskovalna de-javnost od temeljnih raziskav do njihove aplikacije je zato preveč pomembna. da bi jo lahko in smeli prepuščati stihiji. To zahteva še nadaljnje sistematično prizadevanje, da jo usmerjamo k opre-deljenim družbeno-ekonomskim ciljem Navedenega se zavedamo tudi v naši občini, ki ima še posebno mesto prav zaradi velikega števila pomembnih raziskovalnih or-ganizacij, ki se zelo uspešno vključujejo v širša družbena priza-devanja Na drugi strani tudi gospodarske organizacije v vse večji meri koristijo znanje, ki ga posredujejo raziskovalne in druge organizacije. Namen tega gradiva in razprav, ki bodo sledile, je prikazati stanje raztskovalne dejavnosti v občini, njeno vlogo ter na prika-zanih problemih nakazati oziroma predlagati rešitve in smeri nadaljnjega delovanja, vse v cilju tako določitve mesta in polo-žaja raziskovalne dejavnosti ter njenega še uspešnejšega sodelo-vanja pri razreševanju trenutnih, predvsem pa dolgoročnih stra-teških ciljev naše družbe na eni strani, na drugi strani pa nujnost večje prisotnosti inventivne dejavnosti v organizacijah združe-nega dela, ki je prav tako pomemben element v današnjih priza-devanjih za čimboljše in učinkovitejše gospodarjenje. STANJE, VLOGA, NALOGE IN PROBLEMATIKA RAZVOJNO RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI 1. Stanje razvojno raziskovalne dejavnosti v Sloveniji V razvojno raziskovalni dejavnosti deluje po podatkih SDK za zaključno leto 1982 72 delovnih organizacij s skupno 5570 de-lavci, kar je 1,24% vseh delovnih organizacij ter 0,75% vseh zaposlenih delavcev v SRS (zajete raziskovalne organizacije, ki delujejo v skladu z registracijo pod šifro dejavnosti 12). Sestava razvojno raziskovalne dejavnosti po posameznih področjih je naslednja: TABELA 1: Število ter delež zaposlenih po posameznih področ- jihx Stevilo organizacij ter povprečno število zaposlenih. Področje Število Delež Število Povprečno zaposlenih zaposlenih organizacij število zaposlenih vorgan. Prirodoslovna • matematika 1081 19,41% 6 180,17 Tehnične vede 2669 47,92% 31 86,10 Kmetijske vede 276 4,96% 5 55,20 Medicinske vede 628 11,27% 1 628,00 Družbene vede 481 8,64% 18 26,72 Humanistične vede 198 3,55% 3 66,00 Iz tabele je razvidno, da tehnične vede zaposlujejo kar 48% vseh razvojno raziskovalnih delavcev ter da je pomemben delež zaposlenh le še v organizacijah prirodoslovne matematike in v medicinskih vedah, kjer deluje le ena organizacija. Hkrati je razvidno, da razvojno raziskovalne organizacije zaposlujejo v povprečju 77 delavcev, pri čemer bi ob izločitvi nekaterih po-membnih raziskovalnih organizacij (Medicinski inštitut, Inštitut Jožef Stefan itd.) bilo to število bistveno nižje, razdrobljenost pa še bolj vidna. Razvojno raziskovalne organizacije pridobivajo celotni priho-dek v povprečju pretežno preko svobodne menjave dela, saj so v letu 1982 pridobile od Republiške raziskovalne skupnosti 12,95%, od posebnih raziskovalnih skupnosti pa 7,70% celot-nega prihodka, torej skupno 20.65%. Če računamo z 20% amortizacijsko stopnjo pri obnovi znanja, bi omenjena širša družbena podpora razvojno raziskovalne de-javnosti skozi Raziskovalno skupnost Slovenije in Posebno razi-skovalno skupnost v povprečju zadoščala. Nekatere organizacije so pridobile omenjena sredstva v višini več kot 40% svojega prihodka, pri drugih organizacijah so ta sredstva predstavljala manj kot 10%. Da bi enakomerno obnavljali znanje bi morale razvojno raziskovalne organizacije dobiti dejansko najmanj 20% svojega prihodka iz naslova širše družbe, za posebno pomembne projekte po posebnih aranžmajih pa razumljivo tudi več. Razvojno raziskovalna dejavnost je kljub težavam, problemom, omejitvam, pomanjkanjem itd., v nenehnem porastu kar nam dokazuje tudi gibanje števila raziskovalnh del vseh raziskovalnih organizacij. torej tudi tistih, ki delujejo v skladu z registracijo pod gpspodarsko šifro dejavnosti. TABELA 2: Raziskovalna dela INDEKS 1979 1980 1981 81:79 Končana raziskovalna dela skupaj 3.793 4.899 5.106 135 Po vrstah - osnovna 640 920 564 88 - uporabna 2.386 2.688 3.016 126 - razvojna 767 1.291 1.526 199 Po vedah - naravoslovno- matematična 553 865 285 52 - tehnična 2.200 2.496 3.400 155 - medicinska 269 668 644 239 - biotehnična 98 190 178 182 - družbena 525 585 490 93 - humanistična 148 95 109 74 Nedokončana razisko- valna dela - skupaj 2.799 2.450 2.838 101 Po vrstah - osnovna 891 675 896 101 - uporabna 1.322 1.074 1.176 89 - razvojna 586 701 766 131 Iz podatkov je razvidno, da so raziskovalne organizacije še posebej v lelu 1980 in 1981 končale relativno pomembno število raziskovalnih del, še posebej razvojnih in uporabnih. \z podatkov je tudi razvidno, da delež (kvantitativno gledano) končanih in nedokončanih osnovnih raziskovalnih del pada in da je število le-teh v letu 1981 celo nižje, kot v letu 1979. Omenjeno ugotovitev bi lahko povezali med drugim tudi zaradi relativnega manjšanja deleža sredstev Raziskovalne skupnosti. Razvojno raziskovalne organizacije dosegajo relativno dobre rezultate poslovanja, gledano tudi s finančnega vidika in kazalce uspešnosti gospodarjenja, ki so v primerjavi z gospodarstvom v letu 1982 naslednji: 128,23 246,89 192,54 15,58 14.04 90,12 23,96 17,00 70,95 526.633 546.115 103,70 TABELA 3: Kazalci gospodarjenja v letu 1982 v din Gospodar. Raziskav. indeks 120200 - Dohodek s povpreč-no uporabljenimi po- slovnimi sredstvi • 30,99 55,95 180,54 - Celotni prihodek v primerjavi s porabljeni-mi sredstvi - Delež akumulacije v dohodku - Delež akumulacije v čistem dohodku - Dohodek na delavca - Doseženi čisti doho- deknadelavca 336.142 450.787 134,11 - Osebni dohodki in sredstva skupne porabe na delavca - Čisti osebni dohodek na delavca na mesec - Povprečno uporab-Ijena poslovna sredstva na delavca - Stopnja akumulativ-ne sposobnosti - Stopnja reprodukcij-ske sposobnosti - Povprečno upora.b-Ijena osnovna sredstva nadelavca 648.108 544.107 85,50 267.645 375.767 140,40 14.161 19.308 136,35 1.699.479 976.136 57,44 4,83 7,85 162,53 9,27 14,42 155,56 - Davki in prispevki iz izplačanega osebnega dohodka za skupne in splošne družbene po-trebe mesečno 5.199 7.121 136,97 Kot je razvidno, imajo raziskovalne organizacije slabše kazalce gospodarjenja pri deležu akumulacije v dohodku in čistem do-hodku, pri povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih delavca ter povprečno uporabljenih osnovnih sredstvih na deiavca, kar pa je tesno povezano prav z njihovo specifično dejavnostjo in druž-beno vlogo, ki jo imajo. 2. Raziskovalne organizacije v občini in njihovo poslovanje v letih 1980, 1981 in 1982 2.1. Raziskovalne organizacije v občini Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik ima sedež naslednjih 16 raziskovalnih organizacij: Inštitut Jožef Stefan Inštitut za eiektroniko in vakuumsko tehniko Kemijski inštitut Boris Kidrič Metalurški inštitut Elektroinštitut Milan Vidmar Urbanistični inštitut Inštltut za metalne konstrukcije Vodnogospodarski inštitut Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Iskra - inštitut za kakovost in metrologijo Inštitut za celulozo in papir Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Pedagoški inštitut Iskra Zorin TOZD Indok Center Gradbeni center Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko V navedenih organizacijah je bilo v letu 1982 v povprečju zaposlenih 1751 delavcev, kar je 31% vseh zaposlenih v razisko-valnih organizacijah v Sloveniji TABEIA 4 : Število ter delež zaposlenih po posameznih pociročjih Področje Število zaposlenih Delež zaposlenih Število Poprečno št.zapo-____________________organizaci.i slenih v orgaiuzac. Naravoslovno matematične vede 8?4 Tehnične in tehnološke vede 682 Družbene vede 79 Humanistične vede 31 Pomožne raziskovalne dejavnosti 85 49,9 38,9 4,5 1,8 4,9 Skupaj 1-751 100,0 16 109 \z tabele je razvidno, da je skoraj 90% zaposlenih v organizaci-jah naravoslovno matematičnih in tehnično tehnoloških ved, pov-prečno število zaposlenih pa je 109 (v SRS 77), kar pa je le relativen podatek, saj je bilo povprečno število zaposlenih v teh organizacijah v letu 1982 od 9 (Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko) do 663 (Inštitut Jožef Stefan). Tudi za raziskovalne organizacije v naši občini velja, da praviloma zaposlujejo rela-tivno manjše število delavcev, saj Inštitut Jožef Stefan, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Inštitut Boris Kidrič in Meta-lurški inštitut zaposlujejo 1135 delavcev, ostalih 12 inštitutov pa 616, kar pa jasno ni merilo pomena in vloge posameznih organi-zacij, saj vse presegajo okvire mesta Ljubljane, številne sloven-ske, nekatere celo jugoslovanske 2.2. Finančno poslovanje raziskovalnih organizacij v občini V analizi poslovanja je obravnavano 15 raziskovalnih organiza-cij s sedežem v občini po podatkih iz zaključnih računov za leta 1980, 1981 in 1982. (brez Gradbenega centra, ki je preselil sedež v občino v letu 1982) Obravnavane organizacije so v letu 1982 dosegle celotni priho-dek v višini 1.629.018 tisoč din, kar je za 35 odstotkov več kot v letu 1981, kojecelotni prihodekznašal 1.210.899 tisvčdin in je bil za 36 odstotkov večji kot v letu 1980. Doseženi celotni prihodek v letu 1982 je 5,3% celotnega prihodka gospodarstva. V primerjavi z rastjo celotnega prihodka občinskega gospodar-stva v obravnavanih obdobjih lahko ugotovimo, da so razisko-valne organizacije v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 dosegle za 1 odstotno točko počasnejšo rast celotnega prihodka od občinskega gospodarstva, v letu 1982 glede na leto 1981 pa za 8 odstotnih točk hitrejšo rast celotnega prihodka. Prihodki, doseženi s prodajo na konvertibilno tržišče, znašajo v letu 1982 31.180 tisoč din in so za 189 odstotkov večji kot v letu 1981, kar je posledica izrednega povečanja izvoza DO Urbani- stični inštitut, ki dosega 70 odstotkov prihodkov doseženih s prodajo na konvertibilnem tržišču vseh znanstvenoraziskovalnih organizacij. Obseg prihodkov doseženih s prodajo na konvertibil-nem tržišču v celotnem prihodku raziskovalnih organizacij je v letu 1982 1,9 odstoten in je za 1,1 odstotne točke večji kot v letu 1981. (v gospodarstvu občine je znašal delež izvoznih prihodkov v letu 1982 3,6%). Za doseženi celotni prihodek so otračunana porabljena sred-stva znašala v letu 1982 649.208 tisoč din, kar je za 50 odstotkov več kot v letu 1981 ko so znašala 432.739 tisoč din in so bila za 30 odstotkov večja kot v letu 1980. Tako so raziskovalne organiza-cije na 100 din porabljenih sredstev dosegle v letu 1982 251 din celotnega prihodka (v SRS 247 din, gospodarstvo občine 129 din), kar je za 11 odstotkov manj kot v letu 1981, ko so dosegle 280 din celotnega prihodka. V ietu 1982 je uvoz raziskovalnih organizacij znašal 14.958 tisoč din in je bil za 12,6 odstotka večji kot v letu 1981. Struktura uvoza blaga se je v letu 1982 glede na leto 1981 bistveno spreme-nila, saj v letu 1982 odpade 63 odstotkov celotnega uvoza na opremo, 37 odstotkov pa na repromaterial, medtem ko je bil delež uvoza opreme v letu 1981 le 43 odstoten. Kljub povečanemu deležu uvoza opreme je njej uvoz v vrednosti 9.393 tisoč din v letu 1982 še vedno majhen, zlasti ob upoštevanju relativno visoke stopnje odpisanosti opreme, ki znaša za raziskovalno dejavnost SR Slovenije 73,1 odstotka. Delež deviz, ki so jih v letu 1982 porabile za uvoz slovenske raziskovalne organizacije, je v primerjavi s porabljenimi devizami gospodarstva SR Slovenije 0,11 odstoten. Uvoz raziskovalnih organizacij s sedežem v občini predstavlja v letu 1982 0,87 od-stotka celotnega uvoza občine, kar je za 0,11 odstotnih točk manj kot vletu 1981. Doseženi dohodek, to je 14,1% dohodka gospodarskih OZD v občini, je v letu 1982 znašal 979.810 tisoč din, in je bil za 26 odstotkov večji kot v letu 1981 ko je znašal 778.162 tisoč din, le-ta pa je bil za 39 odstotkov večji kot v letu 1980. V primerjavi z rastjo dohodka gospodarstva občine lahko ugotovimo. da je v obravna-vanih obdobjih dohodek raziskovalnih organizacij rastel znantno hitreje in sicer v letu 1981 glede na leto 1980 za 9 odstotnih točk, v letu 1982 glede na leto 1981 pa za 8 odstotnih točk. Nadpo-prečno rast dohodka v obeh obravnavanih obdobjih ugotavljamo v štirih organizacijah in sicer v DO Jožef Stefan, DO Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, DO Pedagoški inštitut in v D0 Inštitut za kakovost in metrologijo. Progresivno rast dohodka v letu 1981 in 1982 ugotavljamo le vštirih raziskovalnih organlzaci-jah in sicer v DO Inštitut za celulozo in papir, DO Metalurški inštitut, DO Urbanistični inštitut in v DO Iskra Zorin TOZD Indok center. Počasnejšo rast dohodka v obeh primerljivih obdobjih ugotavljamo v DO Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, DO Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, DO Vodnogospo-darski inštitut, DO Elektroinštitut Milan Vidmar. V letu 1982 so obravnavane organizacije razporedile 852.313 tisoč din čistega dohodka, (18,2% čistega dohodka gospodar-stva), kar tisoč din čistega dohodka in je bil večji za 29 odstotkov v primerjavi z letom 1980. Sredstva akumulacije so se od leta 1980 povečevala po 16 odstotni stopnji rasti in so v letu 1982 znašala 172.889 tisoč din, kar je 14,5 odstotkov akumulacije v primerjavi z akumulacijo gospodarstva. Delež sredstev za akumulacijo v čistem dohodku se je v letu 1982 glede na leto 1981 zmanjšal in je znašal 20,3 odstotka, v letu 1981 pa 21,9 odstotka in je bil v tem letu večji kot v letu 1980 ko je znašal 21,4 odstotka. Na drugi strani so se sredstva za reprodukcijo povečala tako v letu 1981 kot predvsem v letu 1982, ko so bila višja kar za 48 odstotkov (amortizacija). Stopnje akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti znan-stvenoraziskovalnih organizacij so v vseh obravnavanih obdobjih precej višje kot v občinskem gospodarstvu. V znanstveno razskovalnih organizacijah je bilo leta 1982 v povprečju zaposleno 1.724 delavcev, kar je za 2,3 odstotka več kot v letu 1981 in za 3,9 odstotka več kotleta 1980. Čisti osebni dohodek na delavca (mesečno poprečje) je znašal v letu 1982 20.563 din in je porastel glede na leto 1981 za 23 odstotkov, glede na leto 1980 pa za 65 odstotkov. Uspešnost finančnega poslovanja posameznih raziskovainih organizacij ter gibanje nekaterih najpomembnejših kategorij je razvidno \z naslednjih tabel: C!COEO MHinDMdlO^^NI/MMftHH^ri m -d- •n (MinlMrllflOIHNOlNHINltM™^ W OQ r-HiHrHrH*-lr-lfHrHr-lr-i(Hr-lr-trHr-lr-tr-( rH - s s p* P o • ' o a> ' lDO^lf\^i^O(\)(^(^lD O J- S> (\Jr-li-li-li-lr-ie\lrHf\lf\IC\IC\irVJr-lr-li-ICVI t-i s w n @\ •••••«•••••••••• ¦ •• O f-l*HfHf-liHr-lrHtHCVJr-l(HfHf-lrHr-lrHrH p-4rH M "- tQ • M CO ^tf\(\){\!o^lf\(Ol/\\0(^o^li)(M4 CM »i) rH ............... • • r^CT^rHi-lr-ION^-COlAlAt-lr^OUiHCM ry O rH rl H H #H r-l iH iH t-l r-l rH iH f-l 'p ¦ - ¦ ' 0)00|CO tooooooooooknoo o >^HH f-)f* i-liHi-Hf-lr-*~i-*rHrHf-liHiHr-4#-* r-1 M r-l|O ID ON 0 K\lT\(OHO<\lrtHinni^K)^OU\ rH (T> ^l a ocr>cr>r-iooooooooooo o cr> ' CQH i-H f-*iHrHiHr-if-lr^rHrHrHi-lfH iH O 1-1 O (M > ^n ix> ih f\j r^ co M • • frl r-l KN -U3 rt g Or-I f-IOJOOOOC^C^-^DOlDrHUNtrvr-ICMC^lfN C^^D «00 N*ir\HONU\lOHlOttlU\N(\llft(\l(\l (O COI<"\ K ffi 10 H OJ iL O-00 h H ... O ¦ r-l KN K\ • rH • • r-( K\ i-H X ' S , VtviH h-t fC^CM^-CNC^-CNC^CNLrvVDOKNKNC^JVDCOO O^ EHQr-*f-*rHr-( rHfM»-*i-*d-rH CQ fej g " ,S1 0 rH|O tq ojcooor^oo/ tc\ r~- o o cr> Qr-*r-(i-* r-HiHiHrH r-t W IS te >-< M Q O\ HHrirtnilMHH r-trHCMrHCMKNr-i ¦ r-t 1 " C6 H\M-5ff^ i-li-l t-lrHiMOIf-li-lt-iH H W OJi-l r4 g . O ....,..».•.•...»- O> i-lrH H N KN (M H ri (M C\JiHC\IrH i-\ i-K rH r^ O, .O ' ........ • +>N • • •......O H (M l<\ 4- lf\ * C^- MX0O HNin^tftigMOOtHHHHHHH \& r"« K\C\llTvrH*Oi-tCr>iHi-l3-00*\CVJC^-r-l <\J 1-1 M COfcO & KO rA O Al (O * OJrOONr^a^^- OJ O 00 •H H rH rf U\ W ^C\JK\U"\K\^iHOJr-lrH IA t> <\J T3 D f*\ CO *O LN 8l. ' S * O CVJC^-00 VDK^C^vD COCT^VD r-1 IT\ VD CO (^ O^ r-t —l i± \C n vL>i-«co(\i<\J(Df\J4-ajcj-iAooocohh ocr>oo k\ ^ im ^ n k\ h k\ ir\ n\ J * in o~> 5 co n co •• • •••• . . . . . . . .. . > . . HCT> O^tC^-U300K^j*C--OO«^^-a^00VD00 VD O rH « • • OJ O ,C\JO.(\ICQJ^t"^0COVL>rH.JoO[N >5 rH a^ ••••••••••••••• • +> •-¦ a i-i iHUNd-sJ-iAO^ococurvjirN^j-o-K^iN. if\ OlX>lAoa\lA(T>r~-i-lrHf<^JtrH4-C^ ^D «1 <0 OJKNl?NiHitOi-ttT>HM-*CONSK\(NiH OJ B i-l O (=> rH »H r» r-t f-t r-l tH rHHrHi-HrHi-lr^iH rH t< rt tNOOK^fMOJvOOJOiHONINI^lO-d-i-« ON •O KN aP 1-ti-liHrHiHi-ltHiHi-IHiHiHr-liHH i-l U co*ojooruioa^N^cOrHkDipaiKNO^ o ¦* t-3 00 ••••••••.!•••••• • o rA t-t ON (MCVr-iOOCNCO^OONKN^i-lvfNOO^i-*^ * O O iH OkL)KN -^-OJ^iHfAlDfAlA rH f\J rH iH C^- N ¦ N 4 d . fc5 5 OJOa>.q-K^Cv-»-t<\JCOlA<\JC\JOOU'\.=fiO VD W r-lA -a; 3 o^curorHO^c^-r-iococooo^cvjoc^co »-i ^ c^-o^ C5 C-H ................ . o •• K DC0 t\l 00 !L=*• O ^CT» OLT\C\J rO,C\Jrr\rHrfNlA(\J<\Jr-*OJ r- fl C^C^- iH KN rt t-- -H O O> w c • • M i-f M> LTv 14 lD-lBiili-((\100CT^a^4-iMv0r-tO^O * > O > o INC0ajoc^-^oc^oruiAt>-(\jryic (N m aj M tr> i/NC^-iAiAC^-oajK^cj-d-iAirscOLfNC^- co -^ ^ M C\l if\ « VD Sl ' g * ,. O CMlrH lDC--C^->X>OOCT^0DC^-00(M lf\ ^OO C~- W ^-t^C-^O^-i-trHfVJC^OJtC^tAKNlD^M fA +»0^ C\l t> p i-^rHr-lr-lrHp-lpH(HiHr-lrHrHr-lf-tf-(f-l iH OJr-l r-f Eh B g to n S a S iHCT^OOvO^OOOOk^ONCMvOl/NCVO VO C-P (N < i-Hl^J ^•OJK^O0rHrrvajKNrr\M^C^-rHK^KNS"N K\ NO KN 15 OOPO HHiHi-4iHHHHr-li-liHiHtHr-li-l iH r^ rH < M ^N H flllfllOt^ *IO1D O\[f\^ lf\ ^(^ 00 ttli-t K\ » 00 L; 3 OJtOirvrHOCOiACUO^CDCVJlDjOitto, o >a lA a; ^ ................ • <0 • > D(M 00O * rl (M -no CT> SBOO ^Di-l^-HOOJtlArHlAOVDvDOJ^-aji-l OJ C5C O ^OvDiH OJi-( VOS-HON. 00 « rH • > >O ČJ SU r-i o xi RS iH O H i-IVDOOCVJ^fHC^iHi-ii-l^-^O^OJi-l CT* 01 O-i-t t-t 3 ^iH^OC^-^C^CJ^O^i-lCT^K^l/Nr^K^fM (T» O> K\i-1 6< H C5oi/\C\l5j-OiH0000i-l=fC--00OCN0J 00 P) iT>sf rf 5 rH ................ ¦ « .. S 5 (O tDi-t 00 ;t*C--O 00>X)00 ^C^-* CM lf\;J- O >rH O i-l v-3 q O^ O-00 CVJ rl IA lf\ 1A kH ^ O ^ <\ rl ^f\ i-*r-l r-t O-H i-l CM t>^i-(* iHi-i aj+>i-i<\ii tNioioc^iAooa^cr-JtaviACMoKNro o -n ir\ rf iH m O M ^-(MN^C^KNt^-AlKNi-IAJi-l CT^ 43 lA B rOv (H 00 -H © OJ H . O o i-l «MowS»«fe! o a MMO OO>MgH O!»4 m H p O« fe!(J E-ttiSliieK^M^ E • « & << ifs «o nti COPP • M O rf id M R o PP WEHO E BcSKM « E-i O >COpi-5p E^ ^-" «• A Q M fi S ffl H HfllS « -< 3ht0Mi-l o p !«( » p><) c3 p P po o o &«¦; oo -to h« m fc f^ -h << mct^ i-i n m« na i-l i-i m mm o fri Mp L5 u a|W <ui >c/i -M L Q w '01 oO cq Q m W fe *< ^4 ** 00 m &i 6; W 6B• ••• • • ¦ p SIKO r-l<\)IT\ * l/\ K) C^ O 5> O H rvJKN^- lA VD C^- ft r4r-ti-t!-t!-4i-4r-li-tO 8 ¦ . CVjir-l COBO Bl(niOll)K\((lririOHli!0Olfl* 00 (MCOtNC^-OOvDOO^-^-lAONiAtMOOlAC^CO , P- g l-H r-t CM r-t C\J M ' !> COKO INr-li-IC\IOVOtHrHO\Or-ICT»C^Jt K> U\ ' ' . (MCCfHOir\tNCOOJi-lKNCN(T> O -Lf\ < iH CJrHrHi-li-liH r-lrH (Mi-I < EHO^ .....>....-...». r-4iH<\JOJiHeHi-lC\Ii-lrHO iH <\)H C0|CO Q COC^-cHK^rHO^rHOC^-aOlAC^-COO-O^O^- l-l ^n H H (\1 H (\i iHiH rHrO»rHiHr-«rHr-t l-l t-H rH|O ^•(MK^KNOOr-lrHlALPvr-lrOiitOK^OJ K> OJ , QrHrHiHr-*r-lrHf-tr-*i-lC\Jr-trH r-i r-4 H(\ll0(nNlft^OlAWHri(\IHHK)^ 00 i r-K^. iT>OC^ON(\J^-KNCJNlDOO^-C^-OOI>-00 O ooj.............. .. • h>00 lAOH^^OOU\tf*0>^<\0 H (M rvj MC3^X". OJrHfHrH^-r-1 rH M (T>- O i-t •-! N"> 00 I O ri^iO^lDmffl^^HO^OKIifvOi IA H Qh LrN^ir\CO^tOOOC^-vL)^rAC^-OOJrHCVJC> KNC5N p4 C^C^lAK^rHOOOJOlAKNOOOCM^-C^LT O[>- pLlrH ..••••...¦•.•• •• •• O300 r-*• OL^^f\J(C^lJ\OH(DffllA(\l^^ 00 C0 t* rH ^" O^ O lX) K\ C^- (X) fA ^" ^O ^O O^ Lf\ 00 f^ ^D 00 O K\ C^ O C) l^ H lll fl] H [>- lO l^\ O LT\ lA l^> CO ooo............... . . Ji H * rH OJ f-l vD C^. «3 rH OJ ¦ *y ' ^ cofco P BjrJOO^lftfflrtlftilOjOCOHHffVrl ff» t5r-*rHr-fC\Jr-l *-4^-|HrHrH»H M t-ltO OOlcO OM<\rtrilArt«)(\IO>IO^H(O«lf\ W U) . ^Hll\AlfVHOH)lf\HJ)*Onjri rO CM Q rHr-liHiH rHrHrHcHrHrvJ ri ri rH r-l M h^OO ••.•••¦••....• .. . MCT\ ff>ir\mriv0vB(MO*ONil)iMio i-ic\j o Or-IC-- rH (\l iH O O B H«MpniK\i0(MK\l0K\O^lAOI^H^ ^f\O 00.............. . . ••. ?l (M CVl * • r-t »H CO l^HiriffltDlAOHOC1-^^^^^ vp VD lH •••••••••.••••• • • [N N>0 0 i-l<\JK\ctlAlDC^OD vodnimi kot tudi z raziskovalnimi. Tako se BF VTOZD za živilsko tehnologijo povezuje praktično z vsemi OZD na področju živilske industrije v SRS, Povezuje se tudi z OZD na področju kovinsko predelovalne industrije, ki proizvaja embalažo. Skupno sodeluje z 48 organizacijami. BF VTOZD za veterinarstvo se povezuje z OZD, ki imajo organi-zirano živinorejsko proizvodnjo. BF VTOZO za agronomijo sodeluje s cca 42 OZD in Se z mnogimi drugimi inštitucijami, med njimi tudi tujimi. BF VTOZD za gozdarstvo se pri svojem raziskovalnem delu povezuje predvsem z gozdnimi gospodarstvi Slovenije, ter repu-bliško in občinsko raziskovalno skupnostjo. FNT VTOZD kemija in kemijska tehnologija sodeluje z indu-strijo in drugimi ustanovami, katerih je trenutno 15, vendar pri-pravljajo še sporazume o dolgoročnem sodelovanju s 5 organiza-cijami. FNT VTOZD fizika se pri svojem raziskovalnem delu povezuje z Inštitutom Jožef Stefan (SaS), nekaj raziskovalnega dela pa po- 11 teka neodvisno po direktnih pogodbah Raziskovalne skupnosti Slovenije. FNT VTOZD tekstilna tehnologija se povezuje z 12 organizaci-jami, FNT VTOZD farmacija pa z 8 organizacijami. Fakulteta za elektrotehniko opravlja raziskovalna dela za 12 organizacij. FAGG VTOZD arhitektura se povezuje z več kot 20 organizaci-jami in ustanovami. b) V kolikšni meri vaše naloge in izsledke uporabljajo organiza-cije združenega dela in v kolikšni meri se povezujete z raziskoval- .nimi OZD? Omenjene VTOZD svoje dosežke raziskav redno uvajajo v prakso. K temu jih zavezujejo pogodbe, sporazumi, sodelovanje s posameznimi strokovnjaki v organizacijah ipd. Nekaj raziskoval-nih nalog pa VTOZD posreduje Raziskovalnaskupnost Slovenije, rezultate teh raziskav pa lahko koristijo zainteresirane organiza-cije združenega dela. c) Koliko imate aplikativnega dela? Večji del raziskovalnega dela je v VTOZD aplikativnega. V VTOZD živilska tehnologija je v glavnem le aplikativno delo, vendar si v bodoče želijo posvetiti več pozornosti teoretičnemu delu na tem področju, ki praviloma vodi do najbolj racionalnih rešitev. VTOZD kemija in kemijska tehnologija dela 15 do 25%. VTOZD za veterinarstvo ima približno 2/3 raziskovalnega dela aplikativnega. Na VTOZD fizika poteka razvojno aplikativno delo po neposrednih dogovorih z drugimi organizacijami. V VTOZD za agronomijo uporabne naloge, predvsem pospeševalno delo, predstavljajo okoli 50% celotnega raziskovalnega dela in tudi polovico prihodka iz raziskovalnih dejavnosti. VTOZD tekstilna tehnologija ima cca 60% aplikativnih nalog, VTOZD farmacija pa 80%. VTOZD za gozdarstvo ima direktnega aplikativnega dela približno 5%, raziskovalnih nalog aplikativnega značaja ima 25%, ostalo pa so naloge, ki imajo tako aplikativni kot fundamentalni značaj. VTOZD arhitektura ima v skupnem prihodku 16% aplika-tivnega dela. d) Zakaj se po vašem mnenju proizvodne OZD ne poslužujejo v večji meri vašega znanja? Večina visokošolskih organizacij ugotavlja, da se proizvodne OZD v celoti ali pa precej poslužujejo izsledkov njihovega razi-skovalnega dela. Prizadevajo pa si, da bi bilo sodelovanje še boljše, saj ugotavljajči, da nekatere OZD ne znajo izkoristiti vse sposobnosti in pripravljenosti VTOZD za sodelovanje. Razlogi za trend upadanja povezovanja s proizvodnimi OZD so slaba oprem-Ijenost laboratorijev, težak gospodarski položaj OZD in večanje pedagoške obremenitve raziskovalcev. Sodelovanje je slabše, kot bi lahko tudi bilo zaradi neusklajenosti pri sestavljanju srednje-ročnih programov razvoja. e) Druge vaše ugotovitve in predlogi Pri svojem delu se visokošolske organizacije srečujejo s pro-blematiko kratkoročnih pogodb. Sodelovanje bi bilo uspešnejše, če bi imela industrija dolgoročne razvojne programe in bi s tem visokošolske organizacije pritegnila v dolgoročno sodelovanje. Za uspešnejše raziskovalno delo VTOZD primanjkuje sredstev za obnovo aparatur, inštrumentov in druge opreme, ki je po večini zastarela in iztrošena. Organizacije tudi ugotavljajo, da je še vedno premalo predlogov za raziskovalno delo s strani združe-nega dela. Včasih pa se pojavlja tudi neučinkovit transfer znanja vOZD. Iz prikazanega povzetka ankete o razvojnem delu visokošolskih organizacij bi lahko praktično v celoti povzeli ugotovitve, ki so navedene pri raziskovalnih organizacijah, prav tako tudi razloge, da raziskovalno delo v teh organizacijah ni uspešnejše, čeprav je le to glede na osnovno vlogo visokošolskih organizacij, omejeno. 5. Kadrovska problematika • s Organiziranost kadrovske dejavnosti je tako v znanstveno razi-skovalnih organizacijah kot v visokošolskih organizacijah zelo neenotna, nesistematična. Že sama oblika organiziranosti - pred-vsem personalne službe, splošne službe, sekretarji - kaže na premajhen poudarek in veljavo, ki }o ima kadrovsko področje v teh organizacijah. Le v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko imajo vodjo kadrovske službe (IKM- kadrovika). Vendar 12 bi bilo individualno ustanavljanje kadrovskih služb nesmotrno (manjše število zaposlenih). Ker se ta problem pojavlja v vseh Ijubljanskih občinah bi morda kazalo razmisliti o novih oblikah povezovanja delavcev, ki pa se le ukvarjajo tudi s kadrovsko funkcijo. Prikaz kadrovske strukture delavcev z najodgovomejšimi nalo-gami Zajeti so poslovodni organi, namestnik le-teh, sekretarji, vodje finančnih sektorjev, vodje ostalih sektorjev iz 13 VTOZD in 13 inštitutov (delavci, za katere se zahteva reelekcijski postopek). Teh delavcev je na VTOZD 33, na inštitutih 84 (od tega žensk 6 in 20). V statutih so njihove naloge opredeljene s posebnimi poobla-stili in odgovornostmi v VTOZD - 28 primerih, inštituti 66 prime-rih. a) Izobrazbena struktura IV. nižjaV. srednja VI. višjaVII. visoka VIII. mg. dr. VTOZD Inštituti 1 3 7 1 11 6 41 23 24 Skupaj 1 10 12 47 47 b) Starostna struktura do 30 let 31-40 let 40-50 tet 51-60 let 60 in več VTOZD Inštituti 2 1 2 15 11 32 16 28 2 8 Skupaj 3 17 43 44 10 c) Kvalif ikacijska struktura vseh zaposlenih v VTOZD in inštitutih -RAD10 Izobrazba VII VI zahtevana V IV III II I VII dejanska VI V IV III II I VT0ZD Inštituti 435 45 652 135 175 14 19 258 89 251 25 68 435 53 59 596 24 178 24 79 313 121 31 15 74 250 83 55 Iz ankete in drugih podatkov je razvidno, da je tako v primeru zaposlovanja štipendistov, kot zaposlovanja pripravnikov, v letu 1982 naglo narastlo število zaposlenih za določen čas. To je sicer lahko rezultat spoznanja, da bi morali v času pripravništva ugoto-viti delavčevo sposobnost in veselje za raziskovalno delo; vendar kaže, da so se OZD oprijele tega načinazatadi omejitve financira-nja (predvsem družbenih dejavnosti), kar se odraža na zmanjša-nih možnostih pridobivanja dohodka in stem zoževanje možnosti za naložbe v kadre. 6. Inventivna dejavnost . Pospeševanje množične inventivne dejavnosti je tudi prispevek k gospodarski stabilizaciji. Na področju inventivne dejavnosti imajo vse OZD še rezerve. Rezultati zadnje ankete kažejo, da se stanje izboljšuje, čeprav v aktivnosti, številu inovacijskih prijav in inovacijskem prihodku prednjačijo le nekatere DO (IGO, TOVIL, HOJA, Utensilia...). Menimo, da mora biti skupna naloga vseli subjektivnih sil v občini usmerjena v prizadevanje, da bi povečali število inovator-jev v OZD v katerih je že razvita množična inventivna dejavnost in, da ta dejavnost zaživi tudi v drugih organizacijah. Da bo inventivna dejavnost v še večji meri razvita, mora odbor za inventivno dejavnost sodelovati pri ustanavljanju komisij in služb občinskega sindikalnega sveta in drugih subjektov, pospe-ševati ustanavljanje takih služb, ter postaviti pred OZD zahtevo po ureditvi vseh samoupravnih aktov na področju inventivne dejavnosti. Izvršilni odbor OOZS v DO in TOZD bi morali vsaj 2x letno obravnavati množično inventivno dejavnost na svojih sejah in s to tematiko seznaniti tudi družbenopolitične organizacije in samoupravne organe. Za hitrejši razvoj inventivne dejavnosti je vsekakor potrebna tudi angažiranost poslovodnih kadrov. - - ' Inventivno dejavnost in njene rezultate morajo OZD načrtovati, usmerjati in podpirati ter njihove rezultate vnesti v planske akte. V finančnem planu vsake OZD morajo biti opredeljena tudi po-trebna sredstva za nagrade in odškodnine avtorjem tehničnih izboljšav ter z ustreznim samoupravnim aktom definiran način delitve. Zavedati se moramo, da je uporaba lastnega znanja mnogo boljša in koristnejša (tako za posameznika, OZD in ce-lotno našo družbo). OZD morajo pri posodabljanju svoje tehnologije (tudi v smislu prestrukturiranja) bolj uporabljati inovacije in za to vrsto dejav-nosti ugodne inovacijske kredite, ki jih nudi Ljubljanska banka, kar posebno pride v poštev ob zaostrenih pogojih gospodarjenja in investiranja. Da bi ugotovili, kakšno je stanje na področju inventivne dejav-nosti, smo izvedli anketo le v nekaterih gospodarskih organizaci-jah združenega dela. Rezultati ankete so: a) Ali imate organizirano razvojno službo, ali je organizirana samostojno ali v sklopu oddelka? Iz odgovorov desetih organizacij (DO Hoja, DO Tovil, TOZD Utensilia, TOZD IPKO Podpeč, DO IGO, DO KIG, DO Žičnica, DO Sistemi za energetiko, DO Tobačna tovarna Ljubljana, DO llirija Vedrog) s področja industrije je razvidno, da imajo organizirane svoje razvojne službe kot samostojne enote naslednje OZD: Hoja, Tovil, IPKO, IGO, Žičnica, Tobačna tovarna, Sistemi za energe-tiko, llirija Vedrog. V ostalih organizacijah se opravlja razvojna dejavnost pretežno v okviru tehničnega sektorja. b) Koliko Ijudi je zaposlenih na deiih in nalogah razvoja? Na delih in nalogah razvoja je v teh organizacijah zaposlenih približno 100 delavcev, občasno pa na teh delih sodeluje še več delavcev. Tako na delih razvoja deluje v Hoji 6 delavcev, v Tovilu 2 delavca s polnim delovnim časom, 7 delavcev delno, v Utensiliji 3, v IPKO 3, v IGO 5, v KIG 3, v TTL 3, v Sistemih za energetiko 26 in v lliriji Vedrog 43 delavcev. c) Koliko inovacij ste razvili in kolikšni so bili dohodkovni rezultati le-teh? Organizacije svoje inovacije, izboljšave in raziskave redno uva-jajo v proizvodnjo, vendar vse organizacije ne izračunavajo po-sebnih dohodkovnih rezultatov, DO Hoja je v zadnjih letih uvedla v prakso približno 20 različnih inovacij, vendar pa niso bile vse prijavljene in dohodkovno ovre-dnotene. Za vsako inovacijo ali tehnično izboljšavo pa v DO izdelajo finančno analizo uspešnosti. V DO Tovil je inovacijska dejavnost zelo dobra, saj se v zadnjih letih povečuje število inovacijskih prijav in s tem tudi inovacijski prihranek. Tako je v letu'1980 znašal inovacijski prihranek 600.000 din, v letu 1982 pa že okrog 1.800.000 din. DO IGO navaja 14 inovacijskih izdelkov, katerih ekonomska korist znaša 8.801,770 din. V DO KIG so bile v preteklem letu ugodno rešene 3 tehnične izboljšave, oziroma prediogi, V prvem primeru gre za nov proiz-vod, ki ga šeie uvajajo na tržišče, tako, da še ni znana realna dohodkovna uspešnost. V drugem primeru gre le za tehnično ustrezno rešitev, ki ne bo prinesla direktno k večjemu dohodku, temveč bo le izboljšala tehnične pogoje dela, V tretjem primeru gre za tehnološko rešitev, pri čemer bodo letno prihranili cca 500.000 din. - Delavci DO Sistemi za energetiko so v letu 1981 predlagali 15 tehničnih izboljšav in izumov, v letu 1982 pa 14. Sicer pa velja omeniti, da je ta organizacija tudi registrirana kot raziskovalna organizacija, pri čemer je raziskovalna dejavnost tudi glavna dejavnost. V DD TTL so pri gradnji nove tovarne cca 25 % opreme izdelali sami v sklopu vzdrževalnih delavnic. Pri tem ni šlo za direktne inovacije, pač pa za prilagoditev njihove tehnologije izdelave zahtevam dobavitelja ostale opreme. V DO llirija Vedrog je v letu 1980 znašal letni prihranek 5.000.000 din (lanolin alkohol), v letu 1979/80 pa 800.000 din (zamenjava zapadnonemških voskov z vzhodno-nemškimi v pa-stah za čevlje). Bolj kot to velja za llirijo Vedrog omeniti, da vse do leta 1975 uspešno nadomešča " "«nčne proizvode z lastnimi, kar je rezultat uspešnega dela deiavcev v Razvoju in Marketingu. d) Ali se in če, koliko se povezujete z raziskovalnimi organizaci-jami. Če se ne,.zakaj se ne povezujete? Pri svojem raziskovalnem delu se OZD v večji ali manjšT meri poslužujejo raziskovalnih organizacij. DO Hoja se o<"»" v - c inštituti in fakultetami. Sodelovanje temelji na podlagi stalnega sodelovanja ali občasno glede na potrebe. DO Tovil se znotraj povezuje s SOZD Slovenske železarne, navzven pa s petimi inštituti in fakultetami. TOZD Utensilia se povezuje s Tekstilnim inštitutom Maribor, s katerim ima dogovor o sodelovanju TOZD IPKO Podpeč je nova organizacija in se še niso povezali z raziskovalnimi organizacijami, vendar so mnenja, da bodo v kratkem navezali te stike. DO IGO se na področju tehnologije povezuje z ISKRO Zorin. DO KIG sodeluje na področju posameznih tehničnih in tehno-loških rešitev s tremi inštituti. Menijo, da je zapreka bolj čvrstemu sodelovanju in rezultatom majhen dohodek in s tem majhna razpoložljiva sredstva v te namene na vseh straneh in premajhno angažiranje obeh strani ter medsebojno informiranje, ki ga prak-tično ni. DO Žičnica se povezuje s tremi inštituti in fakultetami. Večjega sodelovanja z raziskovalnimi organizacijami nimajo, zaradi po-manjkanja finančnih sredstev. Iz tega razloga tudi nimajo izvede-nega lastnega razvoja, ki je vezan na določeno opremo. DO TTL se povezuje z DO HERMES, Tobačnim inštitutom Zagreb in Beograd. V letu 1982 so pričeli s poskusno sadnjo tobačne surovine v Beli krajini v sodelovanju z Biotehnično fakulteto v Ljubljani. DO Sistemi za energetiko se povezuje s šestimi raziskovalnimi organizacijami, od tega z dvema iz tujine. DO llirija Vedrog se povezuje s 5 inštituti, 3 fakultetami in 8 drugimi organizacijami pri svojem raziskovalnem delu. e) Kolikšen odstotek proizvodnje (dohodkovne) predstavljajo kupljene licence? Od navedenih organizacij ima TOZD IPKO Podpeč »kupljeno licenco« (Emona Inženiring), ki predstavlja 75 % proizvodnje. DO TTL pa po pogodbi o skupnem vlaganju proizvajajo ciga-rete Astor-Mild in Ernte 23. Skupno predstavljata obe vrsti cigaret cca 12 % celotne proizvodnje. V DO Nirija Vedrog predstavljajo licenčni proizvodi v letu 1982 še 18,7 % celotnega prihodka, v letu 1976 je bil delež 28,1 %, planirano v letu 1983 pa je le še 4 %, delno tudi zaradi spre-membe licenčnega odnosa v kompenzacijah. Proces graditve razvoja na osnovi lastnega znanja je še posebej nazorno razviden v TOZD Vedrog. V letu 1973 je znašal delež licenčnih proizvodov 92 %, v letu 1976 56 %, v letu 1982 44 %, plah za leto 1983 pa predvideva le še 18,4 %. Iz rezultatov ankete in drugih podatkov je razvidno, da se v gospodarskih organizacijah zavedajo pomena tako inventivne kot razvojne dejavnosti in v tem smislu tudi uspešno usmerjajo svojo aktivnost. Povezanost ustreznih delavcev v organizacijah z delavci v raziskovalnih organizacijah je prisotno, prav tako je tudi prisotna skrb za lastne kadre, ki delujejo na področju razvoja in raziskav. To še posebej velja za DO Sistemi za energetiko in DO llirijo Vedrog, ki je pravočasno uvidela nujnost razvoja na osnovi lastnega znanja in s tem lastnih izdelkov. Na tem mestu velja izpostaviti, da ima v občini sedež DO NOVUM, ki povezuje izumitelje in inovatorje iz vse Jugoslavije in pomembno prispeva k prenosu njihovih dosežkov v prakso. Pre-vladuje mnenje, da se organizacije v občini premalo zanimajo za ustvarjalni potencial, ki ga bi lahko preko Novuma izkoristili. 7. Naloge in problematika občinske raziskovalne skupnosti Raziskovalna dejavnost se v okviru tosnovnih nalog razrešuje na nivoju občinske raziskovalne skupnosti na podlagi v skupščini opredeljene politike in programov razvoja (Skupščina skupnosti, sestavljena iz zbora uporabnikov-itrlžvaljalcev se je uspešno uveljavila kot mesto samoupravnega sporazumevanja uporabni-kov in izvajalcev raziskovalne dejavnosti, Pri delovanju razisko-valne skupnosti so vseskozi prisotna osnovna vprašanja, kako neprestano povečevati učinkovitost raziskovalnega dela in dose-gati večjo neposredno povezanost s potenejalnimi uporabniki rezultatov raziskovalnega dela ter združevatfvečkrat nepotrebno razpršene programe. K v temeljih plana tekočega srednjeročnega obdobja 1981-1985 opredeljenim nalogam in področjem dela obč'nske raziskovalne skupnosti: - ugotavljanje in opredeljevanje razvojnih potreb in interesov kot osnove za raziskovalne naloge in širše raziskovalne pro-grame, - izvajanje raziskovalnega programa, - pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov k uporabni-kom in povezovanja raziskovalcev in uporabnikov raziskav, vzpodbujanje inventivne in inovacijske dejavnosti v združenem delu in propagiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti v orga-nizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in med mla-dino, je skupnost pristopila intenzivno v tekočem mandatnem obdobju po spremembi organiziranosti - stalni odbori za posa-mezna področja dela - in njene vloge, ko je postala samostojna, Največja aktivnost je usmerjena v opredeljevanje in izvajanje raziskovalnega programa, medtem ko se pri drugih nalogah šele intenzivno pripravljajo programi in razdeljujejo cilji. Za uspeš-nejše izvajanje raziskovalnega programa in čim bolj racionalno porabo sredstev občinskih raziskovalnih skupnosti Ijubljanskih občin je dogovorjen v Ljubljani skupni raziskovalni program, ki pokriva specifične naloge za področje Mesta Ljubljane kot celote pa tudi nekaterih posebej pomembnih za območje posamezne občine. V preteklem letu je imela občinska raziskovalna skupnost pr-votno lasten program, ki ga je v teku oblikovanja skupnega programa v pretežni meri pridružila mestnemu: s področja pre-skrbe Ljubljane s hrano vrsto nalog s področja kmetijstva, ki jih izdelujejo strokovnjaki Biotehnične fakultete in kemijskega inšti-tuta Slovenije; s področja preskrbe z energijo, problematika racionalnejše porabe energije in raziskava možnosti širšega uva-janja toplotnih črpalk, kar raziskujejo strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan, Iskre-Elektrozveze, Elektroinštituta Milan Vidmar in Za-voda za hladilno tehniko v Škofji Loki; ter s področja varstva okolja problematiko odlagališča ob Cesti dveh cesarjev, ki jo raziskujejo strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan. Tako zbor porabnikov, kot zbor izvajalcev sta bila pri obltkova-nju raziskovalnega programa in reševanju drugih nalog s po-dročja dela skupnosti zelo aktivna, vendar v zboru porabnikov predvsem delegati krajevnih skupnosti in manj delegati organiza-cij združenega dela. Močno zožena finančna sredstva za funkcio-niranje skupnosti se odražajo tako na premajhnem delu pri vzpodbujanju invetivne in inovacijske dejavnosti in pri delu z mladino kot tudi na minimalnem številu sej skupščine občinske raziskovalne skupnosti, ki so potem preobremenjene s številom obravnavanih problemov. Izboljšanje pričakujemo tudi s solidar-nostnim prelivanjem neenakomerno po občinah zbranih sredstev za izvajanje programa in delovanje občinske raziskovalne skup-nosti. I ZAKLJUČEK Glede na namen naloge je bil cilj pri prikazu vloge raziskoval-nih organizacij in inventivne dejavnosti pri razvoju delovnih orga-nizacij v občini dokaj pragmatičen. Iz samega gradtva sicer izhaja, da posamezne organizacije sodelujejo z znanstveno razi-skovalnimi, vendar je to sodelovanje pretežno kratkoročnega značaja. Ob analizi lahko ugotovimo, da je vloga raziskovalnih organizacij in inventivne dejavnosti pri razvoju gospodarstva občine bistveno manjša od možnosti. To med drugim potrjuje tudi odsotnost dolgoročnih razvojnih programov delovnih orga-nizacij, še manj pa je govora.o skupnem planiranju in skupni razvojni dolgoročni usmeritvi. Vsebina gradiva je tako predvsem prikaz zmogljivosti, ki jih imajo raziskovalne organizacije, vse v cilju večjega in hitrejšega uvajanja znanstveno-raziskovatnih dosežkov v naše gošpodar-stvo, niso pa bile navedene nekatere pomembne ugotovitve in opredelitve pomena raziskovalne in inventivne dejavnosti. Na-mreč, razvojno raziskovalni in inventivni dejavnosti posvečamo glede na splošno gospodarsko situacijo na vseh nivojih tako v družbeno političnih skupnostih velik pomen, prav iz razloga in spoznanja, da je razvojno rdftiskovalna dejavnost tista, ki bo bistveno pripomogla k odpravljanju vzrokov neugodnega in ne-stabilnega družbeno ekonomskega položaja. še več, pričakova-nje, da bo razvojno raziskovalna dejavnost tista, ki bo skupno z drugimi institucijami razvoja predlagala rešitve in sodelovala pri 14 izvajanju dolgoročnih strateških nalog naše družbe, so objek-tivno dane, saj znanost pričenjamo vrednotiti kot proizvajalne sile. Izvršni svet skupščine občine občine je na podlagi razprav sprejel naslednja stališča in usmeritve: 1. Vlagati več sredstev v razvojno raziskovalno dejavnost in ne manj, na kar kažejo nekateri podatki in tretjutna kratkoročna razmišljanja v organizacijah združenega dela in sicer tako, da se delež sredstev v dohodku namenjen za raziskovalno dejavnost poveča in doseže vsaj stopnjo \z preteklih let, to je 2 odstotka. Nosilci: organizacije združenega dela nOsilke razvoja občine 2. Gospodarske in raziskovalne organizacije morajo pripraviti konkretne programe možnosti medsebojnega sodelovanja s ci-Ijem večjega vpliva znanstveno raziskovalnega dela na razvoj posamezne organizacije združenega dela. Nosilci: OZD nosilke razvoja in raziskovalne OZD v občini, rok konec 1983 3. Izvršni svet in raziskovalne organizacije v občini bodo pripra-vili konkreten program vključevanja znanstveno raziskovalnih kadrov v pripravo dolgoročnega razvojnega programa materialne proizvodnje občine s posebnim ozirom na prostorske in kadrov-ske možnosti. V ta namen bo pri izvršnem svetu občine ustanov-Ijen poseben razvojni svet, v katerem bodo sodelovali strokov-njaki iz raziskovalnih organizacij in organizacij združenega dela. Nosilci: Izvršni svet, rok september 1983 4. Organizacije združenega dela bodo pri pripravi zasnov novih investicijskih programov vključevale v proces priprave in odloča-nja ustrezne znanstveno raziskovalne organizacije in tako omo-gočale posreden vpliv teh organizacij tudi na politiko razvoja. Nosilci: OZD v občini, stalna naloga 5. Bistveno več pozornosti moramo posvetiti razvoju manjših in majhnih proizvajalnih organizacij, ki lahko ob uporabi vrhunskih raziskovalnih dosežkov tudi in predvsem v naših pogojih ključno prispevajo k ustvarjanju večjega dohodka in se lahko prodorno uveljavljajo na mednarodnem tržišču. Temu cilju je potrebno tudi ustrezno prilagoditi prostorsko politiko občine. Nosilci: raziskovalne organizacije in izvršni svet občine 6. Ob podatku, da je delež celotnega prihodka raziskovalnih organizačij pridobljen preko Republiške raziskovalne skupnosti in Področnih raziskovalnih skupnosti v povprečju približno 20% namenjenih predvsem za temeljne raziskave, je potrebno sprožiti razpravo o razmerju med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami. Nosilec: raziskovalna skupnost občine, december 1983 7. Izvršni svet ugotavlja, da sodelovanje med raziskovalnimi in visokošolskimi organizacijami ni dovolj uveljavljeno in ne temelji na skupnih ciljih. Zato zadolžuje znanstveno raziskovalne in visokošolske organizacije, ki delujejo na podobnem področju, da pripravijo oceno in programe sodelovanja v bodoče s posebnim ozirom na razvoj gospodarstva občine. Nosilci: raziskovalne in visokošolske organizacije, rok konec 1983 8. Organizacije združenega dela bodo skupaj z ustreznimi znanstveno raziskovalnimi organizacijami ocenile licenčne po-godbe, ki jih imajos tujimi partnerji ter ugotovile možnosti uporabe domačega znanja. Nosilec: OZD, ki imajo tuje licence in ustrezna znanstvenorazi-skovalna organizacija, rok konec 1983 9. Izvršni svet ugotavlja, da je klima v organizacijah združenega dela in v raziskovalnih organizacijah še premalo naklonjena in-ventivni dejavnosti. Zato predlaga družbeno političnim organiza-cijam v OZD, da ocenijo ta odnos in sprožijo aktivnosti, tam kjer je to potrebno, za izboljšanje. Nosilec: Odbor za inventivno dejavnost pri občinskem svetu zveze sindikatov 10. Znanstveno raziskovalne organizacije ugotavljajo, da so zmanjšanje možnosti uvoza in s tem obnavljanje opreme zaskrb-Ijujoče in dolgoročno škodljivo, ravno tako pa zakonska regula-tiva omejuje investicijsko dejavnost v raziskovalnih organizaci-jah. Izvršni svet predlaga skupščini, da preko delegatov v mestni in republiški skupščini opozori na te probleme in predlaga ustrezne spremembe. Nosilci: delegati v zboru združenega dela iz konferenc delega-cij raziskovalnih organizacij 11. Izvršni svet predlaga, da se z gradivom in z zaključki iz razprave seznani skupščina mesta Ljubljane in Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Organizacije združenega dela, ki so v planskih dokumentih občine določene kot nosilke razvoja so predvsem naslednje: Tobačna tovarna, Ilirija-Vedrog, Hoja, Plutal, IGO, KIG, Utensilia, Tovil, Kolinska Vinocet, IBE, Kmetijske in gozdarske organizacije, Agrotehnika-Gruda. Izvršni svet meni, da se k nalogam morajo priključiti tudi vse ostale organizacije združenega dela v občini. IZVRŠNI SVET Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2-81/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne-sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Ru-dnik za leto 1982 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1982, katerega sestavni del je tudi zaklju-čni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: Prihodke Odhodke Presežek prihodkov • din 410,540.639,20 din 409,752.009,25 din 788.629,95 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v znesku din 788.629,95 se prenese v proračun za leto 1983. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: Prihodke . din 9,527.361,60 Odhodke din 6,157.783,00 Presežek prihodkov din 3,369.578,60 5. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku din 3,369.578,60 se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1983. 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije Štev.: 400-9/81 Datum: Predsednik skupščine občine . . Ljubljana Vič-Rudnik MaksKLANŠEK POROČILO O izvrševanju proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 V družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 je ocena. da bo minimalna rast dohodka v SR Sloveniji za leto 1982 znašala 17,4%, izvirni prihodki za splošno porabo v obfiinah pa naj W naraščali v globalu največ do 15,6% v primerjavi z doseženimi dohodki za leto 1981. Sprejeti proračuni v Ljubljani so bili narav-nani na 15,2% rasti. Ljubljana ima skupno proračunsko bilanco in so zato Ijubljan-ske občine in mesto sklenile Dogovor o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana. Vsi presežki nad dovoljeno porabo za leto 1982 so bili na podlagi metodologije izvajanja družbenega dogovora o omejevanju splošne porabe v občinah v letu 1982 izločeni na posebni račun pri Skupščini mesta Ljub-Ijane namensko za kompenzacije za določene živilske proizvode ter za oblikovanje rezerv. Realizacija prihodkov, razpored prihodkov in izvršitev posebne partije je kot posebna priloga sestavni del tega poročila. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopoli-tičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1981 sprejela odlok o proračunu občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1982. Občinski proračun je predvideval prihodke v skupnem znesku od tega: za razporeditev V posebnem delu proračuna za tekočo proračunsko rezervo za združevanje sredstev v Ljubljani za intervencije v gospodarstvu Na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti d 1. 12. 1982 je skupšina občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu obči Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982. Rebalans je predvideval: prihodke v skupnem znesku od tega: za razporeditev v posebnem delu proračuna za tekočo proračunsko rezervo za združevanje sredstev v Ljubljani 2% znižanje dogovorjene porabe v obd. avg.-dec. 82 din 2.201.000,00 za intervencije v gospodarstvu din 40,061.000,00 Sredstva, predvidena z rebalansom so bila realizirana takole: din 354.266.000,00 t din 273.176.000,001 din 2.700.000,00} din 64.580.000.00t din13.810.000,C dln387.482.000,04 din 276.795.000,00 din 2.600.000,00} din 65.825.000,00 prihodki skupaj odhodki skupaj od tega: razporeditev v posebnem delu tekoča proračunska rezerva združevanje sredstev v Ljubljani . . intervencije v gospodarstvu presežek - prenos neizvršene dovoljene porabe v naslednje leto I. PRIHODKI din 410.540.639,20 din 409.752.009,25 din 276.271.712,15 din 3.713.620,55 din 65.825.000,00 din 63.941.676,55 din 786.629,95 Proračunski prihodki so se za leto 1982 oblikovali na osnM sprejetega oziroma predvidenega davčnega instrumentarija. U8j-nek davčnih instrumentov pa je odvisen od ekonomskih oz. splošnih družbenih gibanj. Indeks realizacije prihodkov v letu 1982 znaša glede nf rat»-lans 106. Planirano je bilo v globalu, da se bo usbiftrito za 387.482.000 din prihodkov, realizirano pa je bilo 410.540.63» ««n prihodkov. \ ¦¦ ¦ Cl OO IA O K\ O lf\ 1T\ O O Ift tf\ IT\ lT\ O« •H OO rHtOiCOOlAO^O OC\J IA U3 CT> OJ H ' r^j - - -,.....¦ . - - . . - II OO CO IA O~> O rO IA O O 10 O CT\ (T> U) U3M H 0) ................. 2; Ts D- K"\ lA lA (T> O (O (\) it) ir\ vD K"\ ocO O n O " r-i (\1 K\ lA lA (T> [>- uSll (% bj .......... _----. .|| I f^ ^ IA IA ^ rt IA li) CT> U\ O- KN VO o |l >O O OJ r-(rfSi-(M^H^rC\ \L> rHII M P^ ,-t cf II >. .11 II jS ¦ -H H Cl n :, *t Li +> -P -H tH m t"3 I -r-l W U3X5+JP-PC9 II t-3 >O >d O O-H»>n)0)(3 H PQ O c! >ooa flb0O4->>iH4) ii • , p fad n .H '""3 > a, 3 i n h io ii ¦*3 « ,O 4-> -r^ tS 3 hfl () «4 O II (4 O >N ¦ -H > O •¦-3 ¦ A( >d ^ 10 N -H H II W 2 rHOJ-rHO) M ^ fl t)-O S II W i-H h-H o+J+^-d gmof-iC-H n » « i3 -p P<>tn « o -p .d o p< >ra n M Ph m odoi-H(2riM n ••O > O p!fc>c3O.pOLi ;>•<-< O.J4s C j> » ni is n h'rl > 3 O O n ±> M 50^4 H 3tI o «1 fl > n. 3 .O+> ;o N t3 .d ii 5 O M W 3 U X O U O ¦ W x! L> -H M p< p, ii ^! O ^ -i-l .O -P O E> oooNoaa4^r^o>ca) o-h>oj u ' (S5 •«! a -H M d -i-i ' A U -H -.0 ci c d a -P -u >:-) ¦-3 ,i -P< K >4->M>CiM3c3>dt> P<^1 (-1 >O N -H C3 0) < II ^ . (o h ia ss co o -p -h rt p ca ta >u o o v -j ts « Ai n t» -njr-l S -r» 6fl UJ rH O h a T 'H 3 *J ^ > 0)0! 0) S 1 (UO^o^iiDSO-doiuJU^Ciu^fHfHti ai ;i ffi ,^ p, v^ O o ^; X) M Nl J4 ^ Ch -^ M !H O :< ci -L, ro u < H H II L; c\j « d ii o tj co > m ii K d- O- co O^ O rH 00 >O l^ CO r. K ¦ ¦ «$ o ¦ • .•! ¦ tr! H • • ii Hl H M ¦ II 25 k^ LA 'JN O '-"> -O lA O O ii H i=» Cl 'vD O (M tr> rH !-H rH 0,1 I! <; ! O ^- r-i ;C\ K\ CN 4- C\l . vX) i: Sd ....... .» -OKNO • O« , >M CM CO O 4- Lf\ O rOv d- II S> ------ -ii • i*j o ctn vo on c^ .-j- c\i o .i O O fC\ lOi . ,-) rH :i O iM -.i: (8 P, t> .H O II > iJ T3 O -P i-f II hi -d :d O C -H . II S-l O 0 oj -d > cr> . ll M M.aji bOOOM il O OMV^tUUM® II W ^4 ¦« 0J 73 -i-l O M "3 •'-J II ' w > o d o n n o pi cs a Li .a a -a - Li >'ji , ii fli M Tj O -13 • » fitf > (t() . II •< ax o>o-pdiM ii. « W^>x<»ni p^n^rop, 11 o) d) > d ln-.-itl.cfl ¦ ii :' fe Min-daS op T3 O -H d -iH -rl -H -H 05 fl II o Pi o-daoiD ^w>ihDrta)(D n W JJ -n>M -3 -h 3 p d ^ >to hj ii O •HcdinCoooaiOfHiufta)- ' -= O>N O Jrf -H O -i-< O rH G) ' fc II M 03C(-«O-hraMMf-iC^a>h ¦ W» « a) fi-H Piflft & ftft (lcH O fi ft co n P-i -P u cn . . . ii ¦ F-l II t»H,. Predsednik: Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: MAKS KLANŠEK, I. r. Po odredbi o določitvi ribiških okolišev (Uradni list SRS, št. 17/59) v upravljanje in na podlagi 21. člena zakona o sladkovo-dnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) sklepa Skupščina ob-čine Ijubljana Vič-Rudnik z ribiško družino Dolomiti SPORAZUM o dodelitvi ribiškega okoliša v upravljanje ribiški družini Dolomiti i. S tem sporazumom izroča Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik Ribiški družini Dolomiti v upravljanje ribiški okoliš, ki obsega vodna_področja označena v priloženih petletnih ribiških gojitvenih načrtih in sicer: Športne ribolovne vode: 3. Mala voda od Čepina do sotočja z Božno Božna od Zaloga do sotočja z Malo vodo Gradaščica od sotočja Male vode in Božne do jezu na Bokalcah 4. Gradaščica od jezu na Bokalcah do izliva v Ljubljanico 5 Horjulščica od Lesnega brda do fzliva v Gradaščico 6 RibnikKoseze 1,80 ha .3,85 ha 11,5 ha 1,04 ha 3,7 ha 3,74 ha Skupaj: 25,63 Varstvene vode: 1. Podvodje Male vode: - Slavcov Graben - levi pritok od vodovodnega zajetja do P. Gradca 0,07 ha - Pišljerjev graben - levi pritok od Potočnika do Briš 0,18 ha - Mala voda - gojitveni del od Kurje vasi do čepina 0,96 ha 2. Povodje Božne: - Mačkov graben - levi pritok, teče izpod malega Tošča do vasi Božna 0,21 ha - Mala Božna - Petačev Graben, levi pritok, teče izpod hriba Mlaka do vasi Selo 0,26 ha - Velika Božna (Potrebuježev graben), levi tok, teče izpod Črnega vrha do sotočja z Jernejčkovim grab- nom pri Zalogu 0,24 ha - Jernejčkov graben (desni tok, teče izpod vasi Dolge njive do sotočja z Veliko Božno pri Zalogu) 0,75 ha 3. Povodje dela Gradaščice do sotočja Male vode in Božne do jezu na Bokalcah: - Ostrožnik (levi pritok, sestavljen iz dveh potokov, ki oba izvirata pod Toškim čelom in se izliva pri Bokal- cah) 0,47 ha - Gaberški potok (levi pritok, teče mimo vasi Gaberje do vasi Šujica) ¦ 0,19 ha - Mrtvi rokav Gradaščice (ostanek meandra po regulaci- ji Gradaščice pri vasi Šujica) 0,04 ha - Hruševski potok (desni pritok, teče izpod hriba Veter- nik do vasi Hruševo) 0,15 ha - Smeškov graben (levi pritok, se izliva med vasmi Ga- berje in Hrastenice) 0,09 ha - Žerovnikov graben (levi pritok, teče izpod Topola -Katarina do Žerovnika) 0,19 ha - Belški graben (levi pritok, teče izpod Grmade do vasi Belica) 0,03 ha - Kosmuljev studenec (desni pritok, teče izpod Babne gore in se izliva pri vasi Dvor) 0,06 ha - Prosca (desni pritok, teče izpod Kladnika do Dolenje vasi. Ima pritok izpod Ključa) 0,51 ha 4. Povodje dela Gradaščice od jezu na Bokalcah do izliva v Ljubljanico: - Glinščica (levi pritok, teče iz Glinc do Viča. Z leve strani ima pritok iz Pržanja) 1,91 ha 5. Povodje Horjulščice: - Bezenica (škodlarjev graben - levi pritok tfičo r . -¦ vasi Bezenica do Škodlaria). - Brezje (levi pritok, teče izpod Kladnika do vasi Brezje) 0,20 ha - Horjulski potok (levi pritok, teče iznad naselja Horjul do vasi Lesno brdo) 0,39 ha - Horjulščica (gojitveni del, teče izpod naselja Šentjošt do vasi Lesno brdo) 2,30 ha - Potok iz Lipanice (desni pritok, od vasi Lipanica do Urbanca) 0,2P ha c 6. Kisovniški graben: - desni pritok - teče od Kisovnika do mostu na cesti Horjul-Vrhnika - . . 0,33 ha 7. Vrzdenec: - levi pritok, teče skozi naselje Vrzdenec 0,08 ha Skupaj: Skupno ribolovnih ha: - športne ribolovne vode - varstvene ribolovne vode Skupaj: 16,51 ha 25,63 ha 16,51 ha 42,14 ha Ribiška družina Dolomiti: Ribiška družina Dolomiti zajema Dolomitsko - ribiški okoliš Gradaščice od izvira do izliva v Ljubljanico (brez Malega grabna) z vsemi pritoki mrtvicami, umetnimi strugami in poplavljenimi izkopi. Vse ribolovne vode so na področju občine Vič-Rudnik z izjemo ribnika v Kosezah. Te vode se nahajajo v sledečih krajev-nih skupnostih: - Črni vrh, Polhov*Gradec, Horjul, Dobrova, Kozarje, Vrhovci, Brdo, Podutik, Koseze (občina Šiška), Vič, Malči Belič, Milan Česnik, Kolezija, Trnovo. Ribiški okoliš iz I. točke tega sporazuma se izroča Ribiški družini Dolomiti v upravljanje za nedoločen ča,s in brez odško-dnine pod pogoji: 1. da sestavi za vse v I. točki naštete vode srednjeročni ribiško-gojitveni načrt in ga predloži v potrditev Izvršnemu svetu Skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Na osnovi 5-letnega sestavi letne ribiškogojitvene načrte in jih pošilja na vpogled občin-skemu izvršnemu svetu do 30. marca vsako leto; 2. da dovoli svojim članom oz. občanom ribolov le na način in s sredsjvi, kot jih določa pravilnik iz VI. točke odredbe Republi-škega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, o varstveni dobi rib ter najmanjših dolžinah lovnih rib, rakov, žab in školjk (Uradni list SRS, št. 7/78); 3. da dovoli ribolov le v obsegu, predvidenem s potrjenim ribiškogojitvenim načrtom, pri čemer je treba zagotoviti turistični športni ribolov tudi članom drugih ribiških družin oz. organizacij, najmanj v obsegu, dogovorjenem s Samoupravnim sporazumom o zagotavljanju skupnih interesov na področju varstva in gojitve rib v SR Sloveniji ter enotne politike sladkovodnega ribištva (41. člen zakona o sladkovodnem ribištvu); 4. da v dodeljenih vodah vzdržuje minimalni stalež in strukturo rib v skladu s potrjenim ribiškogojitvenim načrtom; 5. da za ohranitev matičnega fonda izloči najmanj 10% oaprtih lovnih voda kot stalni rezervat - ga zaščiti z opozorilnimi napisi in nadzoruje po čuvajski službi; 6. da upravlja varstvene vode na način, ki je v skladu z določili 13. člena zakona o sladkovodnem ribištvu; 7. da Zavodu za ribištvo v Ljubljani tekoče sporoča vse podatke, potrebne za vodenje ribiškega katastra; 8. da s poribljanjem novih vodnih površin (opuščene gramoz-nice, zajezitve, ipd.) zagotovi večje možnosti športnega ribolova; 9. da si z nakupom, zakupom ali pogodbo zagotovi zemljišče (9. člen zakona o sladkovodnem ribištvu), potrebno za treninge in tekmovanja v suhih disciplinah; 10. da uresničuje naloge s področja SLO in DS ter skrbi za razvijanje varnostne kulture pri članstvu ribiške družine; 11. da po svojem članstvu nadzoruje čistost obalnega pasu rek in potokov; 12 da pomaga organom javne varnosti in inšpekcijskim služ-bam odkrivati onesnaževatce voda in obrežij; 13. da se vsak poseg v obstoječe stanje prostora uskladi z ostalimi uporabniki prostora; 14. Ribiška družina mora imeti za opravljanje gojitveno-čuvaj-ske službe primerno število čuvajev - amaterjev, katerih stroški se krijejo iz dela dohodka od izdaje ribiških dovolilnic. Ribiškim čuvajem se ob sklenitvi delovnega razmerja posebej naloži vopis del nadzor nad varstvenimi vodami; 15. za delo gospodarja mora Ribiškadružina določiti strokovno usposobljeno osebo; 16. Ribiška družina mora izdelati program dejavnosti in razvoj proizvodnje rib; 17. za varstvo in gojitev rib si mora ribiška družina zagotoviti strokovno zdravstveni nadzor. Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma bo opravljala Skup-ščina občine Ljubljana Vič-Rudnik preko ustrezne inšpekcijske službe. IV. Spore pri izvajanju tega sporazuma rešuje Sodišče združenega dela (24. člen zakona o sladkovodnem ribištvu Uradni list SRS, št. 25/76). V. Ta sporazum začne veljati z dnem, ko je obojestransko podpi-san s strani Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in Ribiške družine Dolomiti. Številka: Datum: Predsednik: Predsednik: RibiškedružineDolomiti: ' Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: MAKS Klanšek, I. r. obrazložitev Na območju Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sta dve ribiški družini, kar je razvidno iz ribiško-gojitvenih načrtov. Na področju sladkovodnega ribištva upravljata dve ribiški družini (Ribiška družina Barje in Ribiška družina Dolomiti) z ribolovnimi vodami na območju občine Vič-Rudnik in deloma Skupščine občine Ljubljana - Šiška (ribnik Koseze). Izvzete so tzv. »izločene vode«, ki jih Zavod za ribištvo Ljubljana upravlja na področju Iščice od izvira do mostu v Hauptmancah s pritoki (izvzeta je Zelimeljščica) in kar spada v varstvene vode, ki jih dodeljuje Zavodu za ribištvo v upravljanje Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (9,24 ha koristne površine vode za vzrejo mladic potočne postrvi, lipana, ščuke, sulca, klena). Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) nalaga upravljalcem nove obveznosti. Zakort določa, da se z upravljalci lovišč sklene samoupravni sporazum o dodelitvi lovišč v upravljanje. Dosedanje pogodbe o upravljanju pa s tem prene-hajo veljati. V sporazumih so določeni pogoji, ki jih morajo ribiške družine izpolnjevati pri upravljanju lovišč. Pogoj za sklepanje teh spora-zumov so petletni načrti narejeni po dogovorjeni metodologiji in na predpisanih obrazcih. S temi samoupravnimi sporazumi so predloženi petletni načrti Ribiških družin Barje in Dolorrriti. Ome-njene dokumente je obravnaval Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo na svojih sejah (4. in 5. seja v letu 1981 in na 10. seji 7/4-1983) ter jih predlagaSkupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik v potrditev in v dodelitev opisanih lovišč v upravljanje omenje-nima družinama v takem obsegu, kot je to prikazano v petletnih načrtih. Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo je na svoji 5. seji dne 24/12-1981 in 10. seji 7/4-1983 obravnaval ribiške gojitvene načrte za obdobje 1981/85 in sporazum o dodelftvi ribiškega okoliša v upravljanje za obe ribiški družini (RD Barje in RD Dolomiti) in predlaga Izvršnemu svetu SOb v obravnavo in v potrditev Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik. Po zakonu o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) člen 21 sklene sporazum o dodelitvi ribiških okolišev v upravljanje Skupščina občine z vsako ribiško družino in prav tako tudi potrdi ribiško-gojitveni načrt po členu 26 istega zakona. Lovskogospodarski načrti za lovi-šča na področju SOB Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 Na osnovi 38. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76) so lovske družine predložile 5-letne lovskogospodarske načrte v obravnavo komi-teju za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo ter v potrditev skup-ščini občine Ljubljana Vič-Rudnik. Vse lovske organizacije v občini imajo podpisan družbeni do-govor o določenih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč. Ti družbeni dogovori so bili za Krimsko -Grosupeljsko, Dolomitsko in Kočevsko lovsko - gojitveno ob-močje predloženi izvršnemu svetu SOb Ljubljana Vič-Rudnik ha 63. seji - 2/4-1980 in tudi od IS potrjeni, kar je poleg potrjenih 5-letnih lovskogojitvenih načrtov pogoj za dodelitev lovišč vsem lovskim družinam, Koordinacijski odbori vseh treh lovskogojitvenih območij so obravnavali omenjene načrte (v I. in II. 1981) jih usklajali ter po dopolnitvah in uskladitvi predložili tukajšnji skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik v potrditev, Lovskogospodarske načrte je obravnaval Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo SOb Ljubljana Vič-Rudnikdne 29/6-1981 in ponovno dne 19/4-1983 ter jih predlaga v potrditev skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik. Lovskogospodarske načrte (LGN) je predložilo 15 lovskih dru-žin. Iz priložene tabele je razviden okoliš lovišč (krajevne skupno-sti, katastrske občine, površine lovnih in nelovnih površin ter posebej kmetijske površine v ha za vsako lovsko družino). Lovskogospodarski načrti (LGN) za obdobje 1981-1985 so bili za posamezne lovske organizacije izdelani takoj po sprejetju in odobritvi Družbenih dogovorov za lovskogospodarska območja, kjer so bili določeni osnovni cilji in naloge (kot npr. rajonizacija jelenjadi, divjih prašičev, muflonov, gamsov...). Upoštevani so tudi kriteriji Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (z dne 8/1-1981), ki zahtevajo, da lovskogospodarske načrte potrjujejo skupščine šele po sprejetju družbenih dogovo-rov za lovskogojitvena območja, v katerih so lovišča. V smislu teh načel so »LGN« utemeljene glede 40. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanja lovišč wi usklajeni glede števila in strukture posameznih vrst divjadi z gozdnogospodar-skimi načrti in načrti v razvoju kmetijstva v občini in niso v nasprotju z določili družbenih dogovorov po lovskogojitvenih območjih. V smislu 31. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč so v občini lovske družine organizi-rane v 3 lovskogospodarska območja: I. DOLOMITSKO LOVSKOGOSPODARSKO OBMOČJE; Lovske družine: Brdo, Brezovica, Dobrova, Horjul, PolhovGra- dec, šentjošt Vič II. KRIMSKO-GROSUPEUSKO LOVSKOGOSPOOARSKO OB-MOČJE: Lovske družine; Rakitna, Rakovnik, Ig, Škofljica, Tomišelj, Mokrc m, KOČEVSKO LOVSKOGDSPODARSKD OBMOČJE: Lovske družine: Velike Lašče, Turjak S pogodbami so bila vsa lovišča doslej dodeljevana imenova-nim lovskim družinam v upravljanje s strani SOb Ljubljana Vič-Rudnik. Lovski gospodarski načrti (LGN) so predloženi na pred-pisanih obrazcih, kjer so zajeti pomembni podatki; I. - o organizaciji lovišča II. - o zemljišču III. - o KS in KO - o mejah lovišča - o značilnejših gozdnih združbah - o klimatskih razmerah - o geografsko-geološkem in pedološkem opisu zemljišča - o vodnih razmerah - o gospodarjenju z gozdovi, kmetijskih zemljišč, o gozdar-skokmetijski urbanizaciji, turizmu, prometu itd,, III. - o lovišču: - o vrstah divjadi (glej prikaz v tabeli) - o glavnih značilnostih posameznih vrst divjadi - ocena pomladanske številčnosti v letu 1980 (glej tabelo) in odstrelu v letih 1975-1979 IV. - gojitvene smernice za obdobje 1981-1985 so vsklajene V lovsko-gospodarskih območjih v vsej občini po posameznih vrstah divjadi; - programi preventivnih ukrepov predvidevajo biotehnično delo v okolju divjadi, - predvideni so tudi ukrepi in sredstva za preprečevanje škod od divjadi - srednjeročni programi predvidevajo nadalje še sledeče: a) sodelovanje z drugimi uporabniki prostora b) vzdrževanje ter program investicij v lovsko tehnične objekte c) program lovskega turizma č) program čuvajske službe d) program lovske kinologije e) program ekonomskega upravljanja z lovišči V. - Vsi lovskogospodarski načrti so bili sprejeti na občnih zborih članov lovskih družin in vsklajeni v Lovsko-gospodarskih območjih (Krimsko, Dolomitsko, Kočevsko). Vsakoletni načrt odstrela divjadi v obdobju 1981-1985 Vsakoletni odstreli divjadi so predvideni v petletnih načrtih lovskih družin v (%) procentih na pomladansko številčnost odn. v komadih na 100 ha. Odstreli so planirani v skladu s Samouprav-nim sporazumom o enotnih gojitvenih smernicah v SRS za ob-dobje 1980-1985 in v skladu z družbenimi dogovori vseh treh LGO (Krimsko, Dolomitsko, Kočevsko), ki jih je odobril Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 63. seji - 2/4-1980. Medved: PretežVii del populacije medvedov živi v SRS v 6. Kočevskem lovskem območju. Zato je dogovorjeno, da je smi-selno gojitev in odstrel planirati ne po posameznih družinah ampak za vse območje skupaj in je odstrel porazdeljen po posa-meznih interesentih in po skupnem dogovoru glede na možnosti in pogoje. Zveza lovskih družin Kočevje planira v obdobju 1981-1985 za svoje območje 11 medvedov, v LGO Krim-Grosup-Ije 5 kom; za celotno SRS je planirano vsega 50 medvedov letno. Izven območja (Uradni list SRS, št. 29/66) medved ni zaščiten. veljajo pa omejitve o načinu lova, moči krogle in dosledno ravna-nje vodečih medvedk na celotnem življenjskem prostoru me-dvedavSRS. .,; Volk - rls: Življenjski prostor obeh vrst se pokrivaz življenjskim prostorom medveda. Volk se pretežno zadržuje v gojitvenem lovišču »Medved« in posestvu »Snežnik«. Pojavi volkov varirajo (številčnost o. 15 kom), letno se bo streljajo o. 5 volkov in to tam, kjer bi se pojavili. Ris je zaščiten, številčnost se bo registrirala z občasnim odstrelom z odobrenjem pristojnega republiškega or-gana. Jelenjad: pomladanska številčnost ne bo nikjer presegala 4 živali na 100 ha. Struktura odstrela je predvidena v smislu gojitve-nih načel in sicer 40-45% (za teleta, lanščake m. sp., jelene 2-4 let, jelene 5-9 let, jeleni 10 let in več); 55-60% (za teleta ž. sp. in telice, 2 in večletne košute). Sm|ad: Pri srnjadi je izhodiščni načrt odstrela 40% od pomladanske ocene številčnosti, v področjih z visokimi naravnanimi izugubami (zima, zveri) ustrezno manj, v področjih z očitno preštevilčnostjo (visoki pogini, visoka stopnja okuženosti z zajedalci, upadanje telesnih tež) tudi več, vse do uravnovešenja številčnosti z zmoalii-vostjo okolja. Odstrel zajema 50% mladičev in enoletne srnjadi in 50% sta-rejše srnjadi po sledeči strukturi: srnjaki srne 5% mladičev (maksimum) 20% enoletnikov (minimum) 25% nad dveletnih 20% mladičev (minimum) 5% enoletnih (maksimum) 25% nad dveletnih 50% 50% Za vsako lovskogojitveno območje bodo določeni letni kriteriji razvrščanja po gojitvenih vrednostih na podlagi telesnih tež in tež rogovja. Pri odstrelu srn je upoštevati predvsem vlogo vodeče srne in ne odstreliti vodeče srne pred mladiči. Pri odstrelu mladičev se upošteva telesno razvitost in spol. Pri odstrelu srnjakov B-lanščkov velja načelo dinamičnega poseganja. Načrt odstrela B-lanščkov je izhodiščni načrt, ki ga lovska organizacija lahko preseže skladno z dogovorom oz. sporazu-mom v lovskogojitvenem območju. Sorazmerno takemu poveča-nju se poveča tudi odstrel mladičev ženskega spola oz. enoletnih srn (mladic). Lovske organizacije z ustrezno dogovorjeno obliko lahko spro-stijo tudi odstrel prestarelih srnjakov. V posameznih lovskogoji-tvenih območjih se te gojitvene smernice lahko dopolnijo tudi z gojitvenim razredom dveletnih srnjakov (izpolnjeni dve leti) raz-redov A in B. Odstrel A srnjakov praviloma ni dovoljen, razen ustreznega deleža nad dveletnih. Pri presoji starosti, po uplenitvi, se ocenjuje obrabljenost zo-bovja (predmeljakov in rneljakov) in pri tem loči enoletno, nad dvoletno in prestarelo srnjad. Pri ukrepih v okolju (biotehnična dela) se letna in zimska pasišča urejajo sorazmerno ukrepom za jelenjad. Gams: ciljna številčnost 45-60 gamsov na 1000 ha rajonizirane površine je v načrtih upoštevana na isto tako tudi odstrel 20% od ocene pomladanske številčnosti v uravnavanih razmerah popula-cije in biotipa gamsa, v drugih razmerah pa ustrezno več. Glede na strukturo odstrela po razredih plani predvidevajo naslednji odstrel: I. razred 40 - 50% (od tega 2/3 kozličev in enoletnikov) II. razred 20% III. razred 30-40% Olvji prašiči: Kjer je divji prašič gospodarsko pomembna vrsta, se planira maksimalna številčnost 1.5 živali na 100 ha. Struktura odstrela je predvidena: -40-70% mladičev . -20-40% lanščakov '- . -10-20% starejših, nad 2 leti. Muflon: v občini se pojavlja v območju LD Polhov Gradec (Črni vrh). Odstrel je planiran 25-40% od pomladanske številčnosti. Mala divjad: (poljski zajec, jerebice, fazan, divja raca) je odvi-sno in prizadeto zaradi intenziviranja kmetijstva in zaradi slabih življenjskih pogojev. Lovske družine bodo vsako leto v soglasju z LGO svojega področja odstrel soglasno določale glede na po-mladansko številčnost. Posebna skrb bo posvečena predvsem v danih pogojih na vlaganja posameznih vrst (fazanov). [ [ I loraih lJ »d *«K» | I [ loTnih i« od '•«¦ BIlBTBlr k«etij»klh | nilOtnin I k«etij«klh LOVIŠČ* K.S. K.0. povrLl> porriia LOVIŠČA ! K.S. K.0. poTriim I pOTriim __________________________________________:___________h« , _______-______I________________i_____________________Iib I "* Brdo, Vrhoni, DobroT«, Dr«lj. , km 1|tri". »»*¦». J K.rloriko prtd.. j 1. BBDO Dob««. PoduJlk. ail.», P.dor.k, , -±%2- ".Jl ,.«0«™ ¦»•«»i. <»«Ji«ij »udnik. St.^iJ. | Koa.u, VU " Š»jl«, ViJ, Zg. "K)0 9. BAK0VMK M, BarJ., Urri-I T.., Hn»»le«, 2.08? , ,„ Š14k« ic»,Št«p«Bj.T»», BHOTik, tanlH« 952 i .'BrHBiei-ruiiat, __^______ Bi»o»lk __________ BrazoTlca« Loe, 2. BMSZOVICA delno: Pod.»r.k« . .„. 1.0. 10 Ig, Iik« t«» Ig, lik« »M, ».020 , 2Ko DobroT«, Bl.t«. *•*""¦ 3.J55 K.t.n«, Lok«, HB^ ' Brtiorlc« 250 Ž«li«lJ«, Ool* l ^__________________________________________________._____________________.______________________.—.--------------- _________i__________________________,_____________.__________._____________.^—¦----------------------- | B.bn. gor«, s.t- | . Bud«lk. luli!«, J. DOBSOVA ,Dobro«. PolhOT «ik, Dobro«, s ; šnonJIOA i L.»ric., Škoflji- PiJ«. gorle.. 3.800 1.915 0r.d.c, Topol PolhoT 0r«d.c, ' *¦ 9«0 , Ž.lialj., ! Or.dtM., tmf~ <*> I S.l«, Sujtc, 65 ' 8o{. Zapo«k. i tok. 2.U.1J. I ^0"*1 j ; Turj«k I | ________________________________________________________________J------------------------------------------------------1------------------------------------1---------------------------------______________________________i _____________________________L___________.------------------------------------1.-------------------------------------------------------------------- i ' * ¦ I I ».hoMW. H.r^ :«•»•*». !-i^s_ 1>MO "•^^iKr iS:"i:;rr! j,* 2.0« Vrh"ikm : 80 : ; lik. Lok«, TrMTt- 86 I j | : | sko pr.d«..tj. I __________________. J___ _ _^_______________ ^_________\___________[____ _____l_______________ IPolhoT Or.d«, Čral Trh, S*talkl \ : ! a*lo-d*l, Z«po- ¦ 5. POIJIOt 6nii rrt, Hor]»ll d»l, Polh<» 0r»-l l*.310 , a^, 13. MOKBC 0ol«, K*b I tok, Ž.li»lJ», i 6.3«O , ,., I ', d« d.l, S.lo d«^, ^~ 1'™M ' Iik« t»., 0»br«-| 15T *""¦' aBADK j ; But«Jno»» d«l, I ' »ic», KrT«T« ftil j | S*la, LuUrJi , ..... -J ..... | j - , »™-TfliT Bcrjiil, Podllp«, Š.ntjoit, But.J-1: ' V«lik« L.iJ«, Ororsk* T«., La- ! llk« L«*J«X;«at« ______________________;_________________________i___________J_____________________________________________jial^StraioA-aiu.._______----------------- , „* bur]», Vauji DobroT«,Br.««»l-l 1.330 -„. 7" *lb torte; K«l«l e«, «« i onn «• WSJAK IarJ«k, V«lik. Turjak-d*l, . ^. , „_, B.llS, St.». - 1#WW lU«^d.l, Sob- C..t«-d.l, ^. " ^ S*t*t, TniTl 1*1 Oaollik Pcdpaj, Pre»«rJ«, RaklUa, a.boi«- 8. JUIUCTA Bakltu To d.l, Kuatk, __^.mn 670 ¦ Pr«MrJ«i Jftssr* 200 - , •;, ¦ '?T:*t _ *' ¦ ¦ - Z B I R N I K ŠTEVILČNOST DIVJADI NA 100 h« LOVNE POVHŠINE — 1981-1985 Tabela III 1 r~i 1 1 1 1 i rn—nn—1—*—i—i—i—i—i—i—i—i— L 5 8 * ¦: - s : s 3 s S » 6. * 8. „ - 5 5 : T> *? O JdMB "O • JC -rt o 4 «4 A«p. nasiT ioth« *jk • • o •»-»•'-» »h (»'»¦»••-••''->« ••o-'r»wo-»«*i • *. iruillll •0t<»«O-h«9.-I-*>.9O«»'H»««t• t, -nUJtf-OTli O. -O ¦ I. & «h <•-> T! T> L> H & *• Brdo_____________________________6___________^___________________4________6 6-10 k-S 1-1» - O.k 0.3 1.3 2. Br«»OTlc«_________ 6 p[g* 1.2 2 5-6 ^«2 3 ^*10 ^1"6 ^1* "| »« a«i«i________________ij_8______SJ2________Il!s=8_iii__— ^6 —____________ 5 5. Pelhor Qr«d»e_________6 3 ^f" 2 1-2 6 1-2 *"10 ^6 l"'t________ 3 6. č.ntjoit_______________ ^2 e i2i!!ii^!_____.____ „__ 7' yie 8 )J" 8 1>2 6"1( **"6 ^1* • 8. Rakitn« . 5* 2" l'i' | 9- B«keT»lk___________________j^_________________________^5 ____ii5_10 ___J^___ 0.; ? 0.5 J W- I« ¦ J^J \l°m\ 1 0.2 3^9 0.9 1 1 8.6 0.3 O.J 0.5 0.5 'o >3 11. Škofljiea 2 + 2 5-6 ¦ 12. To«i*«lJ 3+ 2.5 1 2-/" ___________________________ ^^^ 13. Mokrc 2.5 ^^ ___ t-~f_______ __ ^_ _^ ____ __ ¦ l*. V.lik« L«i&» 0.1« 0.17 >*.<) 2 1 a.18 0.5 0.8 0.8 i ^lislTurjrit [x^ | |0.3| \ |o.3| | | 1 "Islsl | 1 | [o.ai<^o| 1 [°-9 ^7 ¦ y ctlotnea loTižču Na osnovi zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravlja-nju lovišč (člen 4. in 22. Ur. list SRS, št. 25/76 - 28/10-1976) ter odloka o določitvi lovskogojitvenih obmpčij v Sloveniji (Ur. list SRS, št. 7-31/3-1978) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora KS dne spre- jela ODLOK o ustanovitvi lovišč na objnočju ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen S tem odlokom se na podrbčju občine Ljubljana Vič-Rudnik ustanovijo lovišča, ki jih bodo upravljale lovskedružine po spora-zumu, ki bo sklenjen z njimi. 2. člen Lovišča se ustanovijo na področju lovskogojitveniti območij: I. LOVSKOGOSPODARSKO OBMOČJE - DOLOMITI: 1. LoviščeBrdo:obsegaobmočjeKS: k. o. Brdo, Vrhovci, Dobrova.Dobrova, Dravlje, Grič, Podutik; Koseze, vič Podsmreka, šujica.Vič, Brdo 2. L Brezovica: obsega območje KS: k. o. Brezovica, Notranje Brezovica, Log, delno gorice, Vnanje gorice in Podsmreka, Dobrova, območje Vrhnike Blatna Brezovica 3. L. Dobrova: obsegaobmočjeKS: k,o. Dobrova, Polhov Babna gora, Setnik, Gradec, Topol Dobrova, Polhov Gradec, Sela, Šujica, Topol 4. L. Horjul: obsegaobmočje KS: k. o. Horjul (del), Vič-Rudnik Horjul, del Vrhnika (del), občina Vrhnika (del) 5. L. P. Gradec: obsega območje KS: k. o. PolhovGradec.Črni vrh.Čmi vrti, Setnik (del), Horjul(del) Butajnova (del) 6. L. Šentjošt: obsega območje k. o. KS: šentjošt, Butajnova Horjul, Podlipa, (del), Žažar, Podlipa Smrečje 7. L. Vič: obsega območje KS: k.o. Kozarje, Vnanje gorice Dobrova (del), (del), Malči Belič, Stane Brezovica (del), Vič Sever, Trnovo (del) II. LOVSKOGOSPODARSKO OBMOČJE - KRIM - GROSUPUE: 8. L. Rakitna: obsega območje KS: k. o. Podpeč, Preserje, Rakitna, Sabočevo Rakitna (del), Kamnik, Preserje, Jezero 9. L. Rakovnik: obsega območje KS: k. o. Krim, Rudnik, Peruzzi, Karlovško pream., Galjevica, Barje, Rudnik, Štepanjavas. Lavrica, Štepanja vas, Hrušica, Bizovik, Hrušica, Fužine, BizovikLanišče 10. Loviščelg bsega območje KS: k. o. Ig, IŠka vas Ig, Iška vas, Matena, Iška loka, Želimlje, Golc 11. L. Tomišelj: obsega območje KS: k. o. Vrbljenje, Tomišelj, Vrbljenje, Tomišelj, Barje Jezero, ISka loka, Trnovsko predmestje 27 12. L. Škofljica obsega območje KS: k. o. Lavrica, Škofljica, Rudnik, Lanišče, Pijava Želimlje, Golo-Zapotok, gorica, Gradišče, Turjak Zapotok, Želimljp 13. L. Mokrc: obsega območje KS: k. o. Golo, Rob Golo (del), Zapotok, Želimlje, Iškavas. Dobravica, Krvava peč, Selo, Lužarji III. LOVSKOGO9PODARSKO OBMOČJE - KOČEVJE 14. L Velike obsega območje KS: k. o. Lašče: Velike Lašče, Sv. Dvorska vas, Lužarji, Gregor (občina Velike poljane, Sv. Ribnica) Gregor, Ulaka. Velike I Lašče, Cestafdel), Strmica (del) 15. L. Turjak: obsega območje KS: k. o. Rob (del), Turjak, VelikeTurjak, Cesta (del), Lašče(del) Osolnik(del) 3. člen Točne meje lovišč so določene v sporazumu z Lovsko zvezo Slovenije in z bazensko lovsko gojitvenim območjem SRS ter se vpišejo v kataster lovišč SOb Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lisiu SRS. Številka: Datum: i Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: Maks Klanšek, l.r. obrazložitev Na podlagi zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upo-rabljanju lovišč ustanavlja po 4. členu in 22. členu tega zakona občinska skupščina Ljubljana Vič-Rudnik 15 lovišč na področjih treh lovsko-gojitvenih območjih (LGO). Lovsko-gojitvena ob-močja je določil izvršni svet skupščine SRS na predlog Lovske zveze Slovenije in poslovne skupnosti organizacij združenega dela tako kot določa 32. člen omenjenega zakona ter na podlagi mnenja občinske skupščine. Točne meje posameznih lovišč so vpisane v katastru lovišč SOb Ljubljana Vič-Rudnik. Z novim Odlokom je potrebno ustanoviti lovišča v smislu Za-kona o varstvu, gojitvi in Ipvu divjadi ter upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76 čl. 4) in ta lovišča dodeliti s Samoupravnimi sporazumi v upravljanje lovskim družinam, kar zahteva tudi izve-dena reorganizacija in posebni družbeni interesi. Vse lovske družine so sklenile Družbene dogovore z organizacijami, ki jih zahteva zakon t. j. s krajevnimi skupnostmi; SIS za pospeševanje kmetijstva Vič, Vrhnika, šižka; SIS za goszdarstvo; z OZD s področja kmetijstva in gozdarstva; z občinskimi štabi za TO Vič, Vrhnika, Šiška; z Vodno skupnostjo Ljubljanica - Sava in SOb Ljubljana Vič-Rudnik, Vrhnika in Šiška. S tem ko je lovišče ustanovljeno, je tudi možnost, da se ome-njena lovišča dajo v upravljanje lovskim družinam. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka obravnaval na svoji 44. seji dne 20/4-1983 in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. Izvršni svet Na podlagi zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o uprav-Ijanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76) in statuta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik člen 172. in 173. sklepa Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik in lovske družine: Brdo, Brezovica, Dobrova, Horjul, Polhov Gra-dec, Šentjošt. Vič, Rakitna, Rakovnik, Ig, Škofljica, Tomišelj, Mokrc, Velike Lašče, Turjak 28 SPORAZUM o dodelitvi lovišč v nadaljnje uprav-Ijanje i. S tem sporazumom izroča Skupščina občine Ljubljana ViČ-Rudnik zgoraj citiranim lovskim družinam v upravljanje lovišča v obsegu kot so opisana v petletnih lovskogospodarskih načrtih. Lovišča se izročajo lovskim družinam v upravljanje za nedoločen čas brez odškodnine pod pogoji, ki so zajeti v točki II. tega sporazuma. - Ob sklenitvi tega sporazuma se upoštevajo predloženi in potrjeni srednjeročni petletni lovskogospodarski načrti za ob-dobje 1981-85. - Na osnovi petletnega načrta sestavi vsaka družina letni načrt in ga pošlje na vpogled Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik najpozneje do konca aprila vsako leto. - Vsaka lovska družina zagotavlja izvajanje samoupravnega sporazuma o gojitvenih smernicah in da ima pogoje za varstvo in gojitev divjadi in za pospeševanje lovstva; ti pogoji so objekti, naprave in sredstva za varstvo in gojitev divjadi, strokovni kadri in drugo tako kot določa 24. člen zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi in o upravljanju lovišč. - Da ima ob sklenitvi tega sporazuma ali najpozneje v enem letu po sklenitvi tega sporazuma za opravljanje gojitveno - čuvaj-ske službe najmanj enega lovskega čuvaja z opravljenim izpitom za lovske čuvaje po pravilniku o organizaciji gojitveno-čuvajske službe ter o programu in načinu opravljanja izpitov za lovske čuvaje (Ur. list SRS, št. 7/78)). - Da ima vsaka družina podpisan družbeni dogovor o določe-nih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč (33. člen zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi). - Da vsaka lovska družina uresničuje naloge s področja SLO in družbene samozaščite ter skrbi za razvijanje varnostne kulture pri članih lovske družine. III. Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma bo vršila ustrezna inšpekcijska služba občine oz. medobčinski inšpektor Ijubljan-skih občin. IV. Spore pri izvajanju tega sporazuma rešuje Sodišče združenega dela v Ljubljani. V. Ta sporazum začne veljati takoj. Z dnem njegove uveljavitve prenehajo veljati dosedanje odločbe in pogodbe, ki so jih sklenile lovske družine s področja Dolomitskega LGO, Krimsko-Grosu-peljskega LGO in Kočevskega LGO (glej Lovskogospodarski načrt za obdobje 1981/85 str. 2). Številka: Datum: Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik: Maks Klanšek, I. r. Lovske družine: 1. Brdo 2. Brezovica 3. Dobrova 4. Horjul ' L 5. Polhov Gradec 6. Šentjošt 7. Vič 8. Rakitna 9. Rakovnik 10. Ig 11. Škofljica 12. Tomišelj 13. Mokrc 14. VelikeLašče 15. Turjak obrazložitev V smislu zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravlja-nju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76) - po 22. členu tega zakona lovišča ustanavlja SOb Ljubljana Vič-Rudnik in ta lovišča po členu 24. in 25. tudi daje v upravljanje ter sklene sporazum z lovsko organizacijo, ki dobi lovišče v upravljanje. Sporazumi z lovskimi organizacijami morajo biti sklenjeni po potrditvi lovsko-gospodarskih načrtov 1981/85. S sklenitvijo sporazumov o dodelitvi lovišč v nadaljnje upravlja-nje prenehajo veljati dosedanje odločbe in pogodbe, ki so razvi-dne v srednjeročnih lovskogospodarskih načrtih (str. 2). Omenjene sporazume je izvršni svet skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik obravnaval na svoji 44. seji dne 20/4-1983 in jih predlaga deiegatom skupščine v obravnavo in sprejem. Izvršni svet PREDLOG dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji Zbor delegatov udeležencev družbenega dogovora o štipendij-ski politiki v SR Sloveniji predlaga, da udeleženci sprejmejo naslednje dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11/80): Preambula: »Izhajajoč iz spoznanja, daso štipendije: - pomembna oblika uresničevanja kadrovske politike in njen ' sestavni del; - sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo; - ena od oblik izenačevanja materialnih moinosti za vzgojo in izobraževanje mladih generacij; - usmerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjeno izobraževanje; - element izenačevanja možnosti kadrovanja organizacij zdru-ženega dela in interesnih skupnosti, posebej tistih z manj razvitih in obmejnih območij republike; - oblika povezovanja in vzpostavljanja razmerij udeležencev v usmerjenem izobraževanju z nosilci štipendiranja v skladu z njihovimi kadrovskimi potrebami in hkrati stimulacija mladine za takšno povezovanje; - spodbuda mladim za boljše učenje in hitrejši študij in da obstaja družbena potreba po enotnem urejanju in izvajanju šti-pendijske politike v SR Sloveniji na podlagi 4. odstavka 55. člena Ustave SR Slovenije in 579. ter 580. člena zakona o združenem delu« Kot zadnja alinea se doda: - pomembna oblika usmerjanja v raziskovalno delo za potrebe hitrejšega razvoja. 4. člen: »Z uresničevanjem dogovorjenih načel, enotnih izho-dišč in kriterijev si udeleženci prizadevamo zagotavljati, da vsaka podeljena štipendija temelji na kadrovskih potrebah in da je upoštevan socialni vidik tako, da je omogočeno šolanje tistim, ki imajo za to nagnjenja in učne sposobnosti in se brez štipendije ne bi mogli šolati. Pri izenačenih pogojih naj imajo prednosl otroci tz delavskih in kmečkih družin.« V tretji vrsti se doda: ... socialni in razvojni vidik... 5. člen: »Udeleženci se zavzemamo: - da so kadrovske štipendije temeljna oblika štipendiranja; te štipendije podeljujejo temeljne in druge organizacijezdruženega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi s kadrovskimi in razvoj-nimi plani tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma sme-reh, za katere so neposredno zainteresirane; * - da s kadrovskimi štipendijami pospešujemo zgodnejše in neposredno povezovanje udeležencev v usmerjenem izobraževa-nju s temeljnlmi in drugimi organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi; • - da se v obdobju, ko nosilci kadrovske politike še ne zagotav-Ijajo kadrovskih štipendrj v obsegu, ki ga terjajo srednjeročne in dolgoročne kadrovske potrebe, podeljujejo štipendije iz združe-nih sredstev kot prehodna oblika štipendiranja.« Doda se nova alinea: - da izenačujemo materialne možnosti vseh mladih za šoanje 29 tudi z nadomestili za znižanje cene družbene prehrane učencev in študentov. 6. člen: »Udeleženci se zavzemamo, da se pri podeljevanju štipendij upoštevajo učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov socialno ekonomski položaj tako, da bi udeleženci v usmerjenem izobra-ževanju lahko zaprosili: - za kadrovsko štipendijo v primeru, če dohodek na družin-skega člana v družini prosilca ne presega 85 % poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, uradno ugo-tovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve v primeru, če ni dovolj ustreznih kandi-datov, o čemer se naj sporazumevajo udeleženci samoupravnega sporazuma v občini; - za štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev v primeru, če dohodek na družinskega člana v družini pTosilca ne presega 55 % poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, uradno ugotovljenega za preteklo leto. V okviru kriterijev iz prejšnjega odstavka naj bi imeli prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana, ob enakem socialno ekonomskem položaju pa naj bi imeli prednost otroci iz delavskih in kmečkih družin.« Zadnja vrsta prve alineje se dopolni: - kandidatov, ter za podiplomski študij, o čemer... 7. člen: PRVI ODSTAVEK »Udeleženci se zavzemamo, da se nosilci štipendijske politike sporazumejo o enotnih merilih za oblikovanje višine štipendij in kriterijev za ugotavljanje upravičenosti do štipendije, ki morajo zagotavljati uresničevanje temeljnih načel, enotnih izhodišč in kriterijev iz tega dogovora in jih podrobno opredelijo v samou-pravnih sporazumih o štipendiranju.« Odstavek se dopolni r: Enako se zavzemamo za oblikovanje enotnih kritertjev in enotne višine nadomestil za družbeno pre-hrano učencev in študentov. Nov člen za 9. členom se glasi: Štipendiranje raziskovalnih kadrov na podiplomski stopnji spodbujajo in usmerjajo pristojne samoupravne interesne skup-nosti, ki vodijo usklajeno kadrovsko politiko glede na potrebe razvoja in uveljavljanje enotnih kriterijev štipendiranja. 10. člen: »Udeleženci se zavzemamo: - da se temeljne in druge organizacije združenega dela, driige samoupravne organizacije in skupnosti, udeleženke samouprav-nih sporazumov o štipenfliranju sporazumejo, da še nadalje zdru-žujejo del svojega dohodka v višini do 0,5% izplačanih bruto osebnih dohodkov; - da se združena sredstva uporabljajo za izplačilo štipendij iz združenih sredstev; za izplačilo razlik h kadrovskim štipendijam tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki so vslabšem socialno ekonomskem položaju; za solidarnostno prelivanje v občine, v katerih združena sredstva za štipendiranje ne zado-ščajo za uveljavljanje dogovorjenih enotnih izhodišč in kriterijev; za štipendiranje iz Titovega sklada in sklada Borisa Kraigherja« Ooda se še alinea: - za izplačilo nadomestil za nižjo ceno družbene prehrane. 15. člen: »Socialistična zveza delovnega ijudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, posebej pa Zveza socialistične mla-dine Slovenije, bDdo s samoupravno in družbenopolitično akcijo na vseh ravneh tvorno delovale pri oblikovanju, razvijanju in uresničevanju štipendijske politike, tako da bodo - organizacije SZDL in sindikatov v občinah nosilci družbeno-politične akcije za oblikovanje in sprejem samoupravnih spora-zumov o štipendiranju, v katerih bodo podrobneje opredeljena načela in kriteriji iz tega dogovora, - organizacije SZDL in sindikatov v občinah trajno delovale za uveljavljanje javnosti dela organov na področju štipendiranja in demokratičnost ter objektivnost pri podeljevanju štipendij, - organizacije ZSMS delovale, da bodo štipendisti dosledno spoštovali sprejete obveznosti in v okviru organiziranih oblik delovanja ZSMS vplivale na oblikovanje in izvajanje štipendijske politike« Prva vrsta se dopolni: ... Zveza sindikatov Slovenije, samoupravne interesne skup-nošti, posebej pa... 30 18. člen: »Gospodarska zbomica Slovenije bo spodbujala hi-trejše uveljavljanje načrtovanja kadrov in kadrovskega štipendi-ranja v organizacijah združenega dela na področju gospodarstva ter tako prispevala k usklajenemu razvoju združenega dela na območju SR Slovenije.« Člen se dopolni: ... organizacijah združenega dela v skladu s prednostnimi nalogami razvoja ter se zavzemala za pospešeno usmerjanje v podiplomski študij za potrebe gospodarstva enako... Obrazložitev: 1. Del predloženih dopolnitev se nanaša na dopolnitv«, ki sta jih predlagala odbor za kadre in komisija za podiplomski študij Raziskovalne skupnosti Slovenije. Z njihovo uveljavitvijo bi do-datno podčrtali pomen načrtnega usmerjanja v znanstveno razi-skovalno delo. Dejstvo je, da gospodarsfvo potrebuje za svoje prestrukturira-nje in vkijučevanje v mednarodno delitev dela mnogo več Visoko-specializiranih kadrov in raziskovalcev. Skrb za te kadre je bila doslej v veliki meri prepuščena Raziskovalni skupnosti Slovenije in le nekaterim organizacijam združenega dela. S povečanjem potreb po teh kadrih ne samo v raziskovalni dejavnosti, ampak tudi v gospodarstvu, je nujno pospešiti široko organizirano druž-beno akcijo. Takšno akcijo naj bi spodbujal tudi tako dopolnjen družbeni dogovor o štipendiranju. 2. Izhajajoč iz kongresnih razprav in uvodnih izhodišč, ki so bile podane na 11. kongresu ZSM Slovenije in prizadevanj, da se izboljša materialni položaj učencev in študentov se je izoblikoval predlog, da bi del sredstev, ki so namenjena za štipendiranje iz združenih sredstev usmerili tudi za nadomestila za znižanje cene družbene prehrane učencev in študentov. Za tovrstno pomoč bi namenili del sredstev, ki se združujejo za izplačilo štipendij iz združenih sredstev po stopnji 0,5% od brutto osebnih dohodkov. To pomeni, da bi ob nespremenjeni stopnji dodatno spodbujali organizirano prehrano učencev in študentov in z delnim finanč-nim prispevkom omogočali njeno večjo dostopnost tej šolajoči mladini. S takšno dopolnitvijo družbenega dogovora in samou-pravnih sporazumov ne bi bile z ničemer orgožene višine štipen-dij iz združenih sredstev niti ne njihova letna valorizacijaskladno s kriteriji, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma. Za organizi-ranje združenega dela, ki so podpisnice samoupravnega spora-zuma, to ne pomeni dodatne finančne obremenitve. Uveljavitev dopolnitve bi omogočila, da razliko med dotečenimi sredstvi in porabljenimi za izplačilo štipendij iz združenih sredstev, upora-bimo za dodatno obliko poboljšanja materialnega položaja učen-cev in študentov. (V letu 1982 bi v primeru, da bi se vse leto zbirala sredstva, dotok sredstev je bil ustavljen za meseca julij in avgust - bilo mogoče ustvariti v ta namen cca 176.390.542,00 dinarjev.) V primeru, da bodo udeleženci družbenega dogovora o štipen-dijski politiki v SRS sprejeli dopolnila (potrebna je dvotretjinska večina), bodo predlagatelji začeli s postopkom za spremembo samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Skupščina podpi-snic samoupravnega sporazuma o štipendiranju naj bi kot pri-stojni organ za določanje vrednosti točke vsako leto sklepala tudi, upoštevajoč dotok sredstev in število podeljenih štipendij iz združenih sredstev, o konkretni višini in načinu regresiranja družbene prehrane (enega toplega obroka dnevno). V dosedanjih razpravah je bilo ocenjeno, da je potrebno prednostno razreše-vati problem prehrane študentov, saj nekatere analize kažejo zaskrbljujoče trende zdravstvenega stanja študentske mladine. Na podlagi predloga za dopolnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji in obrazložitve predlaga komi-sija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve zboru združe-nega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnemu zboru, da se sprejme dopolnitev družbenega dogovora o štipen-dijski politiki v SR Sloveniji. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve PREDLOG za uporabo sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravo posledic na-ravnih nesreč - poplave in neurje v občini Laško in Smarje pri Jelšah 1. POVZETEK PREDLOGA 1.1. Pravna podlaga Zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje po-sledic naravnih nesreč v SR Sloveniji določa zbiranje sredstev na posebnem računu za odpravo posledic škode zaradi velikih na-ravnih nesreč. V smislu tega zakona je bil sprejet tudi družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, ki določa, za katere naravne nesreče se smejo uporabljati sred-stva solidarnosti in pod kakšnimi pogoji. Posamezne občine lahko uporabljajo ta sredstva, če škoda zaradi naravne nesreče presega 3% družbenega proizvoda celotnega gospodarstva po-samezne prizadete občine, doseženega v preteklem letu oziroma 1,5% družbenega proizvoda, če gre za manj razvito občino. 1.2. Namen Na območju občine Laško znaša Škoda 133,610.335 din, in sicer po posamezni občini: Občina Škoda Družbeni Delež ocervjene Občina Škoda proizvod v letu škodevDP 1981 - Laško - Šmarje pri Jelšah 70,090.000 2.440,198.000 2,87% 63,529.335 2.411,206.000 2,63% Gornji podatki kažejo, da škoda v obeh občinah presega 1,5% družbenega proizvoda in ker gre za manj razvito območje občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 10/81) in v občini Laško na geografskem območju Kozjanskega je Izvršni svet SRS tudi za območje sprejet sklep, da se izjemoma uporabijo sredstva soli-darnosti SR Slovenije, s čemer je predlog utemeljen. 1.3. Obrazloiitev V dneh 7. \n 8. septembra 1982 je območje občine Šmarje pri Jelšah zajelo močno neurje, ki je povzročilo veliko škodo zlasti na objektih komunalne infrastrukture, poplavilo dele naselij in pov-zročilo več zemeljskih plazov in poškodovalo več stanovanjskih objektov. Posebej je potrebno opozoriti, da je neurje s poplavami po dveh mesecih od neurja s točo dne 29. 6. 1982 prizadelo pretežno že zasilno sanirane objekte in naprave, zlasti pa lokalne in nekategorizirane cesle. Veliko škodo je neurje s poplavami povzročilo tudi na vodovodnem omrežju v 6 oskrbovalnih zajet-jih: Lastanič, Stojno selo, Kozje, Olimje, Studenice, Loka-Tinsko in na treh napajalnih vodovodih za neselje Pristava, Trebče-Bi-strica, Olimje-Podčetrtek. Škoda na navedenih vodovodih, omrežjih in napravah znaša 3,401.310 din. Veliko škodo je neurje s poplavami povzročilo na lokalnih cestah (542 km), na katerih je ocenjena škoda v višini 47,224.000 din zaradi nanosov na vozišče, udorov cestnega telesa, poruše-nih mostov, odplavljenega gramoza, poškodovanih nasilnih ustrojov ceste in zamašenih oziroma uničenih propustov. Na regionalnih cestah v obsegu vzdrževanja CP Celje II/344 in II/346 znaša škoda 2,610.000 din, predvsem zaradi plazov na cesti, odplavljenih bankin in nanosov zemlje. Prav tako je neu'je s poplavami povzročilo škodo na gozdnih oziroma nekategoriziranih cestah, ki so v upravljanju gozdnih-gospodarstev GG Celje, TO2D Boč Rogaška Slatina in GG Bre-žice v višini 3.676.200 din. Največjo škodo pa je neurje s poplavami povzročilo zaradi plazov, ki ogrožajo stanovanjske hiše in gospodarske objekte. Na 9 štanovanjskih in dveh gospodarskih objektih znaša škoda 747.825 din. Plazovi večjega obsega na pobočju Brezovec pri Polju ob Sotli, Dobovec, Bistrici ob Sotli pa so plazovi povzročili škodo v višini 5,870.000 din Dne 25. 7. 1982 je območje o.bčine Laško prizadela naravna nesreča neurje s poplavami, ki je zajelo pet krajevnih skupnosti s področja manj razvitega Kozjanskega. Največjo škodo je neurje s poplavami povzročilo na lokalnih in nekategoriziranih cestah ter mostovih. Poplave so povzročile več zemeljskih plazov, ki ogro-žajo stanovanjske objekte in gospodarska poslopja. En stano-vanjski objekt pa je plaz popolnoma uničil S plazovi je bila povzročena velika škoda na kmetijskiti površi-nah in kmetijskih pridelkih in znaša 8,858.000 din v povprečju nad 50% poškodovanosti kmetijske proizvodnje. Povzročena škoda v občini Laško na navedenih področjih ogroža izpolnjevanje plani-ranega razvoja občine v letu 1983. 1.4. O gradivu so razpravljali Predlog za uporabitev sredstev solidarnosti je pripravil odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravlja-nju s sredstvi solidarnosti 1er ga predlaga v sprejem vsem podpi-snikom tega dogovora. O predlogu je razpravljal Izvršni svet SR Slovenije dne 24 3; 1983, Republiški komite za industrijo in gradbeništvo, Republiški komite za promet in zveze in Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2. PREDLOG SKLEPA V skladu z 2., 3. in 5 členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravijanja s sredstvi solidamosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75) v skladu z zakonom o oblikovanju sredstevsolidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78 in 33/80), ter skladno s sklepom 59. seje Izvršnega svta Skupščine SR Slovenije z dne 24. 3. 1983 (št. 402-04/82-1/7-1), se občini Laško in Šmarje pri Jelšah, za delno sanacijo škode, ki je nastala zaradi neurja s poplavami v dneh 25. julija 1982 in 7 in 8. septembra 1982 in znaša skupaj 133,610.335 din, odobri uporaba sredstev solidamosti v skupnem znesku 12,617.695 din in sicer: 1. Dovoli se uporaba scedstev solidarnosti, ki se združujejo na račun sredstev solidarnosti SR SJoveniji v višini 12,617.695 din, kar predstavlja 7,2 vseh neporabljenih sredstev solidarnosti v letu 1983. 2. Sredstva solidarnosti se uporabijo v navedenih občinah v naslednjih zneskih: ObčinaLaško 5,605.200,00 din ObčinaŠmarjepriJelšah 7,012.495,00 din 3. Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo v navedenih obči-nah za naslednje namene: Občlna Laško: - za odpravo posledic škode v kmetijstvu 710.000,00 din - za popravilo lokalnih in nekategoriziranih cest 4,757.840,00 din - za odpravo posledic škode na stanovanjskih ob"jektih in vodvodnem omrežju 137.360,00 din Skupa: 5,605.200,00 din Občina Šmarje pri Jelšah: - za popravilo lokalnih, regionalnih in nekategoriziranih cest - za odpravo posledic škode na komunalnih in stanovanjskih objektih - za sanacijo zemeljskih plazov 5,980.080,00 din 445.415,00 din 587.000,00 din Skupaj: 7,012.495,00 din 4. Sredstva solidamosti se lahko koristijo le za namene, ki so navedeni v sklepu pod točko 3. in v obrazložitvi tega sklepa. 5. V skladu z 9. členom družbenega dogovora o načinu upo-rabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posle-dic naravnih nesreč v SR Sloveniji, morajo skupščine navedenih občin poročati o poteku odpravljanja posledic naravnih nesreč in o porabi sredstev solidarnosti po končani sanaciji. Nadzor nad porabo sredstev solidarnosti SR Slovenije izvajajo Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiški komite za kmetijstvo in Republiški komite za promet in zveze. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je o pred-logu sklepa razpravljal na svji 43. sei dne 13. 4. 1983, dal svoje soglasje in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET Na podlagi 24. člena Zakona o osnovi šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združeneqa dela in zbora krajevnih skupnosti dne........sprejela SKLEP o soglasju k spremembi statuta OŠ Oskar Kovačič 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k spre-membam statuta Osnovne šole Oskar Kovačič, p. o. Ljubljana, Dolenjska cesta 20, sprejetim na referendumu dne 19. 1. 1983. 2. Ta sklep velja takoj. • Številka: 022-20/82 " " Datum: . , ¦ Predsednik skupščine občine m , Ljubljana Vič-Rudnik Maks KLANŠEK obrazložitev Predložene spremembe se nanašajo na statut osnovne šole Oskar Kovačič, ki je bil sprejet v letu 1982 in je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, v skladu z določili Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), dne 23. 6. 1982 nanj podala soglasje. Na pobudo kadrbvske službe občine Ljubljana Vič-Rudnik je zbor delavcev šole začel postopek za spremembo nekaterih dolo-čil statuta. Spremembe se nanašajo na določila o oblikovanju organa upravljanja - Sveta osnovne šole, ter na določila o imerto-vanju individualnega poslovodnega organa - ravnatelja osnovne šole. Ugotavljamo, da so sprejete spremembe usklajene z zako-nom v osnovni šoli ter z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ljubljanskih občin (Ura-dni list SRS št. 19/79, 27/82). Prav tako ugotavljamo, da so bile spremembe statuta sprejete po pravilnem in zakonitem po-stopku, na referendumu dne 19. 1. 1983. Zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik predlagamo, da v skladu s 24. čle-nom zakona o osnovni šoli poda soglasje k spremembam statuta OŠ Oskar Kovačič. IZVRŠNI SVET PREDLOG za izvolitev sodnikov temeljnega sodišča v Ljubljani V skladu z 62. členom Zakona o rednih sodiščih (Ur. I. SRS št. 10/77) ter 6. člena Dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ur. I. SRS št. 17/78) je bil v Ur» I. SRS št. 2/83 objavljen razpis za tr^.prosta sodniška mesta pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. vrazpisnem roku so se prijavili štirje kandidati: 1. GALE Alijana, roj. 1955, stanuje v Ljubljani, Obžici 5, diplo-mirala je na Pravni fakulteti 1979. Zaposlena je na Višjem javnem tožilstvu. Družbenopolitično je aktivna predvsem v svoji krajevni skupnosti. Je član ZK. 2. LEBAR Neva, roj. 1951, stanuje v Ljubljani, Tolstojeva 20. Diplomirala je na pravni fakulteti 1976. Sedaj opravlja dela in naloge ravnatelja Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. 3. STRMECKI Mik, roj. 1953. stanujoč v Ljubljani, Trstenjakova 3. Diplomiral je na Pravni fakulteti 1978. Zaposlen v Avtocom-merce. Družbenopolitično je aktiven v samoupravnih organih delovnih organizacijah kot zunanji član discipiinskih komisij ter kot član komisije za družbenoekonomske odnose SO Ljubljana Center. 4. ŠEFER-BAN Barbara roj. 1955, stanuje v Ljubljani, Trubar-jeva 66. Diplomirala je na Pravni fakulteti 1979. Zaposlena je na Višjem javnem tožilstvu v Ljubljani. Je član ZK in družbenopoli-tično aktivna kot vodja delegacije Višjega javnega tožilstva za delegiranje delegatov v Skupščine SIS občine Ljubljana Center. V postopku kandidiranja je bilo opredeljeno stališče, da izmed prijavljenih kandidatov izpolnjuje vse potrebne pogoje glede na dejanske potrebe in neposredne naloge Temeljnega sodišča v Ljubljani, kandidatka GALE ALIJANA. O prijavljenih kandidatih je na svoji redni seji dne 4. 4. 1983 razpravljala tudi komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve in ugotovila, da kandidatka Alijana Gale izpolnjuje pogoje za opravljanje sodniške funkcije. Zato Komisija predlaga zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitič-nemu zboru, da IZVOLI Tov. Gale Alijano za sodnico Temeljnega sodišča v Ljubljani. PREDLOG za imenovanje javnega tožilca in namestnika javnega tožilca temelj- nega javnega tožilstva v Ljubljani Na podlagi 2. odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu je podan predlog za imenovanje FRANCA MAZMA za javnega to-žilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in MILANA GRU-ŠOVNJAKA za njegovega namestnika. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je na seji dne 4. 4.1983 obravnavala prediog javnega tožilca SR Slove-nije in ugotoVila, da oba kandidata izpolnjujeta z Zakonom dolo-čene pogoje za opravljanje javnotožilske funkcije, ter kriterije Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Njuno imenovanje je podprl tudi Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 13. 1.1983. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pred-laga zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in druž-benopolitičnemu zboru, da za javnega tožilca Temeljnega jav-nega tožilstva v Ljubljani imenuje, Tov. MAZI Franca, roj. 1941, stanuje v Ljubljani, Zaloška 83. Na pravni fakulteti je diplomiral 1963, pravosodni izpit je opravil 1968. Po preobrazbi pravosodja je bil od 1979 imenovan za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljub-Ijani - vodja oddelka za gospodarsko-kazenske zadeve. Je član ZK in družbenopolitično angažiran v svoji KS ter v drugih orga-nih. Za namestnika javnega tožtlca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubtjani pa se imenuje, GRUŠOVNJAK Milana, roj, 1939, stanuje v Ljubljani, Ul narodne zaščite 1. Na Pravni fakulteti je diplomiral 1961. Pravosodni izpit je opravil leta 1964. Sedaj opravlja dela in naloge vodje splošne službe v Tehnoimpex Ljubljana Je član ZK in aktiven družbeno-politični delavec. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve PREDLOG za razrešitev in imenovanje sekre-tarja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Na podlagi 195 čl. Statuta Sob Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS št. 2/78 in 35/81), predlaga komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Sob Ljubljana Vič-Rudnik zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbe-nopolitičnemu zboru, da se tov. JAGODIČ Janez, ki opravlja funkcijo sekretarja Skupščine razreši funkcije sekretarja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik z 30. 6. 1983. OBRAZLOŽITEV: Tov. Jagodič Janez, sekretar skupščine ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik, želi prenehati z opravljanjem funkcije sekretarja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik z 30. 6. 1983. Na podlagi 195 čl. Statuta Sob Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS št. 2/78 in 35/81), predlaga komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Sob Ljubljana Vič-Rudnik zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbe-nopolitičnemu zboru, da se za sekretarja skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik s 1. 7. 1983 imenuje Tov. POTOČAR Divna, roj. 16. 5. 1947 v Sarajevu, po poklicu diplomirana pravnica, stanujoča v Ljubljani, Martinčeva 27. Sedaj opravlja dela in naloge svetovalke za pravne zadeve pri Republi-škem sekretariatu za LO. Je aktivna družbenopolitična delavka, članica ZK od 1975, član komisije predsedstva CK ZKS za SLO in DS, predsednica deiegacije za zbor združenega dela Sob Ljub-Ijana Center, v KS Bratov Babnik v občini šiška je članica statu-tamo-pravne komisije. SKRAJŠAN ZAPISNIK skupnega zasedanja zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in skupščine samoupravne interesne skupnosti za so-cialno varstvo, ki je bilo v sredo, 20. aprila 1983 ob 16. uri. Skupno zasedanje zborov ter skupščine samoupravne inter-esne skupnosti za socialno varstvo sta sklicala predsednik skup-ščine občine Maks KLANŠEK ter predsednik skupščine samou-pravne interesne skupnosti za socialno varstvo Jože ŽUMER. Zasedanje je vodil predsednik skupščine občine Maks Klanšek, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne delegate zborov skupščine družbenopolitične skupnosti, delegate skupščine samoupravne interesne skupnosti, člane izvršnega sveta ter vse ostale vabljene. Poudaril je, da je predsedstvo skupščine sprejelo sklep o skup-nem zasedanju zborov ter SIS za socialno varstvo z ozirom na izredno perečo problematiko na področju izvajanja kadrovske politike ter problematike zaposlovanja. Na podlagi pooblastil za delegate zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter skupščine SIS za socialno varstvo ter prezenčne liste za delegate družbenopolitičnega zbora je bila ugotovljena sklepčnost zborov, ker je bilo na seji prisotnih: - od 49 delegatov ZZD , 32delegatov - od 38 delegatov ZKS 30delegatov - od 30 delegatov DPZ • 21 delegatov - od 30 delegatov skupščine SIS za socialno varstvo 23 delegatov. Na predlog predsednika skupščine občine je bil soglasno spre-jet sledeči dopolnjeni DNEVNI RED: 1. Obravnva in sprejem poročila o uresničevanju dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike in problematike zaposlovanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 2. Obravnava in sprejem poročila o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn, za vojaške invalide in njihove družinske člane v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 3. Predlog sklepa o sprejemu »Liste o sodelovanju s kulturnim društvom France Prešeren \z Goteborga« (dodatna točka). KtočkM. Uvod k poročilu o uresničevanju družbenega dogovora o obli-kovanju in izvajanju kadrovske politike in problematiki zaposlo-vanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik je podala članica izvršnega sveta Tanja JELEN, ki je opozorila na nekatera pomembnejša dejstva in ugotovitve na področju izvajanja kadrovske politike in problematike zaposlovanja v bbčini. Pri tem je poudarila pomen in vlogo kadrovskih služb pri izvajanju celotne kadrovske dejav-nosti, planiranja in izobraževanja kadrov, uresničevanje in izvaja-nje politike zaposlovanja ter štipendiranja. V razpravi so sodelovali: - Jože PRAPROTNIK - delegat KS Horjul, ki je poudaril, da je poročilo dobro, ni pa dobra situacija na kadrovskem področju. Posebno je opozoril na podatek, da okrog 50% Ijudi na najodgo-vomejših funkcijah ni družbeno aktivnih, pa najsi bodo komunisti ali ne. Nadalje se delegacija ne strinja, da so delegati družbene skupnosti v svetih šol čedalje bolj aktivni. To ni res, prav tako pa ugotavlja tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki na 17. strani gradiva za SML pravi, da se zunanji člani ne udeležujejo sej delavskih svetov in na ta način ovirajo zakonito odločanje. Dele-gacija nadalje predlaga, da bi denar, ki ostaja od štipendij pora-bili za regresiranje šolske prehrane, zaposlovanju, predvsem brezposelnosti pa posvetili večjo pozornost. Delegacija postavlja delegatsko vprašanje, kako so šli skozi skupščino 3., 4., 5. itd. mandati? Ali je predlagatelj delegatom povedal, da gre npr. za 4. mandat, da to sicer ni zakonito, ampak zaradi osebnih kvalitet je to najboljša rešitev. - Lojzka STEINER - delegat DPZ je posredovala stališča in pripombe predsedstva OK SZDL Vič-Rudnik, ki je poročilo v celoti ocenilo zelo pozitivno. Poudarjeno je bilo, dajeeno najbolj perečih vprašanj neustrezna organiziranost kadrovskih služb v organizacijah združenega dela, kjer so tudi v večini primerov zaposleni delavci z neustrezno izobrazbo. Potrebno je dati pravi status kadrovskim sfužbam ter pripraviti plan izobraževanja ka-drovskih delavcev. Dolgoročnemu planiranju in načrtovanju potreb po kadrih je potrebno ne glede na sedanjo ekonomsko situacijo posvetiti še večjo pozornost in tudi v srednjeročnem obdobju speljati dolo-čene usmeritve. Zaradi slabega planiranja kadrov je zanemarjeno tudi vpraša-nje dodatnega izobraževanja, saj še vedno prevladuje miselnost, da je izobraževanje strošek ne pa investicija in tako tudi v organi-zacijah združenega dela ni pregleda, koliko štipendistov so imeli, za kakšne profile in kam so ti razporejeni. Prav tako se ne vključujejo dovolj v pripravo proizvodnega dela in prakse na področju usmerjenega izobraževanja. Ob obravnavi zaključnih računov vOZD bi bilo potrebno obrav-navati tudi uspešnost oz. neuspešnost individualnih poslovodnih organov. Več poudarka je potrebno dati tudi šolanju vodilnih kadrov v šoli za poslovodne kadre ter kadrovskih delavcev pri gospodarski zbornici. Program izobraževanja naj pripravi kadrovska siužba občine. Vprašanje brezposelnosti je potrebno urejati zelo dosledno in nuditi pomoč tistim, ki resnično ne dobe ustrezne zaposlitve, so pa kljub temu pripravljeni prijeti za vsako delo. Posebno skrb je potrebno posvetiti zaposlovanju mladih, ob tem pa ne prezreti vprašanja zaposlovanja naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Dosledneje je potrebno upoštevati načelo reelekcije, saj dela-vec na vodilnem položaju po preteku 4. mandata svoje delo opravlja že rutinsko. Kadrovske načrte zaposlovanja v OZD je potrebno vezati na kadrovske štipendije, omejiti pa štipendije iz združenih sredstev. Pri štipendijah Titovega sklada je potrebno omiliti oz. poenosta-viti kriterije. Odpraviti je potrebno zaposlovanje pripravnikov za določen čas, istočasno pa razmejiti specifičnost pripravništva v šolah in WO. - Našta KOVAČ- delegat DPZ - je posredovala stališča OK ZSMS in pri tem poudarila, da se že vrsto let ugotavlja in kar potrjuje tudi poročilo, da je situacija na področju kadrovske politike in zaposlovanja slaba, vendar bistvenih premikov v izbolj-šanju kvalifikacijske strukture zaposlenih delavcev v planiranju in vseh drugih področjih ni bilo. Nujno je takoj izdelati jasen in konkreten načrt tako OZD, DPO in vseh ostalih, ki posredno in neposredno vplivajo na oblikovanje in izvajanje kadrovske poli-tike, na podlagi katerega bo možno sedanje stanje spremeniti na bolje Opozorila je na podatek, da je le 5% mladih delavcev z odgo-vornimi funkcijami v OZD in da se ta starostna meja premika navzgor, čeprav se nenehno poudarja, da so nam v tej situaciji potrebni predvsem mlajši, strokovno usposobljeni. kadri. Zato apelira predsedstvo OK ZSMS ria vse tiste, ki so odgovorni za to, da se mladi sprejemajo na odgovorne funkcije, to tudi v vidu. Prav tako je potrebno pripravnikom posvetiti več pozornosti in jih razporejati na taka dela in naloge, ki jih bodo dejansko usposo-bila in pripravila na odgovornejše delo. - Edo Gaspari - predsednik odbora za zaposlovanje, usposab-Ijanje in poklicno usmerjanje pri SIS za socialno varstvo - je v obsežni razpravi poudaril vrsto vprašanj, s katerimi se srečujemo pri izvajanju kadrovske politike, zaposlovanja in štipendiranja. Predlaga! je tudi, da sedanji 11. sklep razširimo v smislu priporo- čila. da naj vsi delavci v OZD, ki tega še niso storili, pristopijo k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju načrtov zaposlova-nja in da so vsi dejavniki na ravni občine in v organizacijah združenega dela dolžni delovati v smeri uresničevanja tega sa-moupravnega sporazuma, ter da se opravi nov krog razgovorov v OZD, IS, sindikatu, mladini ter skupnosti za zaposlovanje. Podrobneje naj se prouči razvojne trende v združenem delu v občini in mestu glede na razmere, ki nastajajo med posameznimi deli združenega dela, mišljeno na razmerja med gospodarstvom in negospodarstvom ter samim gospodarstvom z ozirom rta za-poslitvene možnosti, ki jih taki trendi nudijo. - DK št. 35 - OŠ Bičevje - pisna pripomba - Z ozirom na to, da delovne organizacije s področja vzgoje in izobraževanja zaposlu-jejo največje število pripravnikov vendar se preipravništvo v OŠ izvaja drugače, kot ga predvideva zakon o delovnih razmerjih, saj imajo pripravniki v OŠ poseben status glede na to, da dela in naloge takoj opravljajo samostojno. Potrebno je overednotiti mentorstvo in dokončno urediti vprašanje pripravništva v Oš. Razpisi del in nalog za učitelje so v časovnem razkoraku s štipendijskimi pogodbami, ker šole objavljajo proste delovne naloge v aprilu, štipendisti pa diplomirajo šele v novem šolskem letu. Po diplomi ostajajo tako do novega razpisa brez zaposlitve. - Vincentič Dušan - delegat SIS za socialno varstvo - je predlagal, da z ozirom na to, ker imamo na območju občine večino visokošoiskih delovnih organizacij in inštitutov, bt bilo možno izdelati konkreten program za celo Ljubljano o delovnih potrebah, zmogljivosti posameznih organizacij ter njihovo per-spektivo. Nadalje je opozoril, da se preveri, koliko denarja je na razpo-lago za štipendije iz Titovega sklada in da se poiščejo mladi delavci, ki se želijo šolati ter se tako ta sredstva izkoristijo. - Marjana LUBEJ - namestnik predsednika komisije za sprem-Ijanje uresničevanja DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini je v imenu komisije seznanila delegate s predlo-gom programa aktivnosti za uspešnejše in učinkovitejše izvajanje kadrovske politike kot temeljnega čimtelja produktivnosti dela in družbenoekonomskih odnosov. - Andrej ČADEŽ - delegat DK št. 40 FNT je opozoril, da za vsak problem ki se pojavi, ni potrebno takoj delati ne vem kakšnih analiz in poročil, temveč le kratko, kaj se je naredilo. - DK št. 36 - OŠ Trnovo je posredovala pisno delegatsko vprašanje in sicer: Kako je s pripravništvom na šolah in koliko časa je začetnik pripravnik? SKLEP: 1. Zbori skupščine občine ter skupščina samoupravne interesne skupnosti soglasno sprejemajo poročilo o uresničeva-nju družbenga dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike in problematike zaposlovanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik. 2. Skupščina občine skupno s četrtim zborom zadolžuje kortii-sijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike ter izvršni svet, da na podlagi poročila in razprave izdelajo akcijski program z nosilci nalog ter roki ter ga objavijo v delegatskem gradivu, da bi bilo na ta način možno stediti, kako se izvajajo sklepi skupščine. - Janez ŽAGAR - delegat SIS za socialno varstvo je postavil vprašanje, kakšno stališče je občinska organizacija ZB zavzela do osnutKa zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v tistem delu, ki se nanaša na borce. - Stane VRHOVEC je podal odg<3vore na posamezna vpraša-nja, in predvsem poudaril, da si pristojne komisije za borce ob razporejanju borcev in invalidov za zdravstveno rehabilitacijo v polni meri prizadevajo, da zagotovijo zdravljenje resnično tistim, ki ga najbolj potrebujejo. SKLEP: Zbori skupščine ter skupščina samoupravne interesne skupnosti so soglasno sprejeli poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugth vojn, za vojaške invalide in družin-ske člane v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982. K točki 3.) Predlog sklepa o sprejemu »Listine o sodelovanju s kulturnim društvom Frnce Prešeren iz Goteborga« je podal Peter DUR-JAVA, predsednik sveta za mednarodno sodelovanja pri pred-sedstvu OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Poudarl je, da dogovor obsega predvsem sodelovanje na kulturnem in izobraževalnem področju ter obiske otrok v domovini. Listina pa bo imela tudi svojo pozitivno vlogo za društvo na Švedskem, saj tista društva, ki imajo trajneše stike s svojo matično domovino, imajo tudi možnost večjih de/iarnih in drugih pomoči. V razpravi je sodeloval: - Andrej ČADEŽ - delegat DK št. 40 FNT, ki je postavil vpraša-nje, koliko članov šteje društvo ter kdo bo zagotovil denarna sredstva za sodelovanj? - Peter DURJAVA je podal obširnejšo informacijo o delovanju društva France Prešeren, med drugim pa povedal, da društvo trenutno šteje okrog 100 članov, da pa ima v svojem programu nalogo, da v društvo vključi čim večještevilo Slovencev, teh patu živi približno 600. Poudaril je, da podpis listine ne predvideva večjih finančnih obveznosti. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli sklep o sprejemu listine o sodelovanju s kulturnim durštvom France Prešeren iz Goteborga. S tem je bil dnevni red skupnega zasedanja izčrpan, predsed-nik skupščine Maks Klanšek je sejo zborov zaključil od 17.45 ter povabil vse prisotne na slavnostno sejo občinske skupščine, združeno z zborovanjem delovnih Ijudi in občanov v počastitev občinskega praznika - 27. aprila, ki bo v sredo, 27. aprila 1983 ob 10. uri v krajevni skupnosti Vrhovci. Vsem prisotnim je čestital k prazniku dela - 1. maju. Zapisala: , Predsednik SO: Andrejka Novak, I. r. Maks Klanšek, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK K TOČKI 2.) Uvod k poročilu o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn, za vojaške invalide in družinske člane v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982, je podal predsednik komisije za vprašanja borcev NOV, Stane VRHOVEC. V razpravi so sodelovali: - Lojzka STEINER - delegat DPZ, ki je posredovala pripombe in stališča predsedstva OK SZDL in sicer, da je potrebno pospeše-vati družbeno skrb za borce in vojne invalide preko krajevnih organizacij zveze borcev, da je potrebno finančna sredstva zdru-žiti in financiranje te dejavnosti organizirati v okviru republike in pospeševati razvoj patronažnih služb z oskrbo in nego bolnikov na domu. ' - Dušan VICENTIČ- delegat SIS za socialno varstvo je opozori I, da je ob dejstvu, ko so se bistveno zmanjšala sredstva za zdrav-stveno rehabilitacijo borcev in invalidov, potrebno z izredno preciznostjo pretehtati. kdo je res tisti, ki je takšnega zdravljenja potreben, pa si ga zaradi socialnega statusa ne more plačati sam. 10. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vie-Rudnik, ki je bila v sredo, dne 20. aprila 1983. Sejo družbenopolitičnega zbora je sklicala in vodila pred-sednica zbora, lov. Marija Stanič. Seji družbenopolitičnega zbora je prisostvoval namestnik predsednika IS Franc KRUMBERGER. Od 30 delegatov družbenopolitičnega zbora je bilo prisotnih 21 delegatov, 6 delegatov je izostanek opravičilo, 3 delegati pa izostanka niso opravičili. Na predlog predsednice zbora je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Odobritev skrajšanega zapisnika 9. seje zbora, 2. obravnava in sprejem predloga odloka o urbanističnem redu za območja KS Brezovica, KS Vnanje gorice in KS Notranje gorice, 3. Obravnava in sprejem: a) Predloga odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v 35 Ljubljani in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, b) Predloga dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, 4. Obravnava in sprejem predlogov sklepov komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, 5. Vprašanja in predlogi delegatov, K točki 1. Odobritev skrajšanega zapisnika 9. seje zbora Skrajšani zapisnik 9, seje zbora je bil objavljen v delegatski prilogi št. 4, Ker ni bilo nazapisnik pripomb ali dopolnitev, jezbor skrajšani zapisnik soglasno sprejel. K todki 2. Obravnava in sprejem predloga odloka o urbanistič-nem redu za območja KS Brezovica, KS Vnanje gorice in KS Notranje gonce Glede na to, da je bilo že v predhodnem postopku doseženo soglasje vseh prizadetih in krajevnih skupnosti, je zbor brez razprave sprejel naslednji SKLEP: Predlog odloka o urbanističnem redu za območja KS Brezovica, KS Vnanje gorice in KS Notranje gorice se sprejme soglasno, K točki 3. a) Predlog odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodi-šča v Ljubljani in števila namestnikov Temeljnega javnega tožil-stva v Ljubljani b) Predlog dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Uvodno poročilo je na predlog predsednice zbora k obema točkama podal namestnik predsednika izvršnega sveta, tov, Krumberger Franc, ki je v svojem uvodu nakazal potrebo po spremembi obeh aktov glede na porast zadev pred sodiščem. V razpravi so sodelovali: Marija Stanič, Klanšek Maks, Habjan Franc in Šketa Jože. Po daljši razpravi je zbor sprejel naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel odlok o spremembi odloka o številu sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani in števila namestnikov Temelj-nega javnega tožilstva v Ljubljani; 2. Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel tudi dogovor o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temelj-nega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljub-Ijani; 3. Izvršni svet mora pri zagotavljanju dodatnih sredstev upošte-vati pomembnost pravosodne funkcije, pri čemer ni mogoče dosledno slediti trendu splošne porabe v omejeni višini in name-niti povečana denarna sredstva skladno z realnimi možnostmi proračunskih sredstev glede na postopno realizacijo zaposlova- , nja na Temeljnem sodišču. Ker v tem trenutku ni možno vključiti dodatnih sredstev v proračun, naj izvršni svet upošteva to pri , predlogu rebalansa proračuna, K točki 4. Obravnava in sprejem predlogov sklepov komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve- Družbenopolitični zbor je brez razprave soglasno sprejel SKLEP: 1 a) razrešitev Bovcon Belka, dolžnosti tajnika občin-ske volilne komisije b) razrešitev Zaviršek Nevenke, dolžnosti namestnika tajnika občinske volilne komisije 2. a) imenovanje Srhoj Juraja, roj. 1955, pravnika iz Ljubtjane, Črtomirova 9 za namestnika predsednika občinske volilne komi-sije b) imenovanje Pogačnik Jožice, roj. 1941, pravnice iz Ljubljane, Oražnova 2 za tajnika občinske volilne komisije c) imenovanje Šurbek Jelke, pravnice iz Ljubljane. Rimska 25 za namestnika tajnika občinske volilne komisije. K točki 5. Vprašanja in predlogi delegatov Pismenih vprašanj in predlogov delegati niso podali, Delegati pa so podali naslednje predloge: 1. Komite za družbene dejavnosti naj na prihodnji seji zbora poda kratko iniormacijo o poteku ustanavljanja posebne izobra-ževalne skupnosti za pedagoško dejavnost, 2. Pristojna služba izvršnega sveta naj ponovno prouči z Viator-jem prometne razmere, zlasti na območju KS Ig, kjeršoloobvezni otroci po dosedanjem razporedu nimajo primerne prometne zveze, 3. Na pobudo občinskega sindikalnega sveta naj bi na eni prihodnjih sej zborov skupščine le-ti obravnavali poročilo o izva-janju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v organizacijah združenega dela. Seja družbenopolitičnega zbora je bila zaključena ob 18,30 uri. Zabeležil; PredsednicaDPZ; Janez Jagodič, I. r. Marija Stanič, I. r SKRAJŠAN ZAPISNIK 11. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila ponovno sklicana v sredo, 4. maja 1983. Po skupnem zasedanju zborov skupščine občine in skupščine skupnosti socialnega varstva 20. aprila 1983, zbor združenega dela, zaradi predčasnega odhoda nekaterih delegatov, ni bil sklepčen. Seja je bila ponovno sklicana 4. 5.1983. Pred pričetkom seje so delegati zbora združenega dela poča-stili spomin tovariša Tita z enominutnim molkom. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 10. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem poročila o gradnji objektov \z samopri-spevka II in poročilo o izvajanju programa III. samoprispevka, 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu urbani-stičnega reda za območje krajevnih skupnosti Brezovica, Notranje Gorice in Vnanje Gorice, 5. Obravnava in sprejem: x a) odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodni-kov in sodnikov porotnikovTemeljnegasodišča v Ljubljani in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, b) predloga dogovora o spremembi dogovora o zagotavlja-nju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Te-meljnega javnega tožilstva v Ljubljani. 6. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto , 1983, 7. Obravnava in sprejem predloga sklepa o zaključnem računu davkov in prispevkov občanov za leto 1982, 8. Obravnava in sprejem predloga sklepa o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS za zaposlova-nje 9. Obravnava programa in razvojnih možnosti agroživilstva in preskrbe v Ljubljani, 10. Obravnava poročila izvajanja programov komunalnih dejav-nosti v letu 1982, 11. Obravnava in sprejem predloga komisije za volitve, imenova-nja ir> kadrovske zadeve, 12. Obravhava sejnega gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora združnega dela SML, 13. Vprašanja in predlogi delegatov. KtočkM. Od 49 delegatov zbora združenega dela se je seje udeležilo 38 delegatov. Seje se niso udeležili delegati naslednjih konferenc delegacij: št. 9 - Iskra TEI Horjul 16. - Hoja TOZD Galanterija Podpeč 18 - Kovinske industrija Ig 22 - TOZD Dolomiti 24 - Gostinsko podjetje Vič v 25 - TOZD Vinocet, 28 - T02D PTT 32 - TOZD Gradbeni polizdelki 34 - Dom srednjih šol " 38-FAGG 40 - FNT Na seji so bili prisotni tudi: Tatjana Brank, Viktor Marinc, Mitja Paulin, Janez Jagodič, Srečo Zorn in Vera Pogačar. K točki 2. Skrajšan zapisnik 10. seje zbora združenega dela z dne 23. marca 1983 je bil odobren. K točki 3. članica IS Tatjana Brank je seznanila delegate s sklepi, ki jih je k poročilu o izvajanju programa programa samoprispevka II. in III. sprejel izvršni svet, in sicer: - vse pozitivne izkušnje skupnosti samoprispevka II. je po-trebno prenesti na skupnost samoprispevka III, s tem bo zagotov-Ijena kontinuiteta dela ter zagotovljeno zboljšanje delovanja or-ganov skupnosti, - iz izvajanja programa samoprispevka III je potrebno izključiti vse nesolidne izvajalce programa samoprispevka II, to je samo-prispevek II mora izdelati analizo kvalitete dela izvajalskih organi-zacij ter jo predati organom samoprispevka III, - vso pozornost je potrebno posvetiti dokončanju programa samoprispevka II v rokih iz gradiva, t.j. dokončati OŠ Krim-Rudnik do 1. 9. 1983 ter začeti gradnjo WZ Trnovo 1. 9. 1983, - pospešiti je potrebno pripravo objektov \z programa samo-prispevka III za vse objekte, ne glede na letnico začetka gradnje s tem, da se da prioriteto objektom, ki naj bi se začeli graditi v tekočem in prihodnjem letu. Pri tem je potrebno zlasti skrajšati na vseh ravneh (t.j. občine, KS samoprispevka III) roke obravnav gradiv. V čim večji možni meri je potrebno skrajšatl tudi roke priprav vse dokumentacije. Seveda, pa tu posebej izpostavljamo, da to ne sme biti izvedeno na račun kvalitete del, - glede na pomembnost urbanistične dokumentacije pri do-končni pripravi objektov za gradnjo je temu področju posvetiti več pozornosti. ZIL TOZD LUZ, ki je nosilec priprav te dokumen-tacije mora pripravo objektov iz samoprispevka III vzeti kot pre-dnostno nalogo in zagotoviti za izvedbo te naloge toliko še zaposlenih kadrov, da bodo priprave nemoteno tekle, - še posebej opozarjamo na prisotno komunalno problema-tiko. V izogib težavam, ki so spremljale izvedbo programa samo-prispevka II na področju komunalnega opremljanja zemljišč mora LUZ TOZD Inženiring skupaj s komunalnd skupnostjo in drugimi strokovnimi službami čimpreje ovrednotiti potrebna vlaganja, doreči vire financiranja in poskrbeti za uskladitev planskih doku-mentov SKIS s tako ugotovljenimi potrebami samoprispevka, * - v zvezi s terminskim planom gradnje pa imamo pripombo na premaknitev WO Viško polje po letu 1985. Ker je ta objekt le delno vezan na izgradnjo soseske VS-6 Grbo predlagamo, da priprave za gradnjo tečejo intenzivno naprej in se začetek gradnje premakne pred leto 1985. V odloku o uvedbi samoprispevka je namreč predvidena letnica gradnje 1983 leto. SKLEP: Zbor združenega dela je sprejel poročilo o gradnji objektov samoprispevka II. in III. s sklepi izvršnega sveta. K točki 4. Zbor je brez razprave soglasno sprejel odlok o sprejemu urba-nističnega reda za območje krajevnih skupnosti Brezovica, No-tranje gorice in Vnanje gorice, KtočkiS. ¦ ¦• ' Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel: a) odlok o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani b) dogovor o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožil-stva v Ljubljani. K točki 6. Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, s katerim je predlagano zvišanje vseh postavk za 1,3%, razen 6 postavk, je zbor združenega dela soglasno sprejel. K točki 7. Po krajši obrazložitvi, ki jo je podal direktor upravbza družbene prihodke Mitja Paulin, je zbor združenega dela soglasno sprejel sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov in zaključnega računa za nadomestilo za uporabp zemljišča za leto 1982. ¦ K točki 8. Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep o izdaji so-glasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS za zapo-slovanje. K točki 9. Član IS Viktor Marinc je v obrazložitvi programov in razvojnih možnosti agroživilstva in preskrbe v Ljubljani poudaril predvsem naslednje ugotovitve in zaključke: - sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane je znatno prispeval k zadovoljivi preskrbljenosti mesta z mlekom in mesom, ni pa pomembneje posegel v povečanje kmetijske proizvodhje, Sredstva sklada se preveč drobijo za razne regrese in premije, ne usmerjamo pa jih v razvoj, to je v ppvečanje novih proizvodnih zmogljivosti, - Več teh sredstev bi morali usmerjati za oživitev in povečanje proizvodnje v hribovitih predelih in za usposabljanje barjanskih tal, kar pa je trenutno izven okvirov republiškega družbenega dogovora. Zato je treba razmisliti o spremembi kriterijev korišče-nja sredstev sklada, ki naj bi bila naravnana pretežno v stimulira-nje večjega pridelovanja, ne pa za porabo hrane, - prednost moramo dajati proizvodnim usmeritvam in gradnji v okolici Ljubljane, saj je v tem primeru pridelava hrane najcenejša, Le tedaj, ko bi to ne bilo možno, se naj vlagajo sredstva tudi v druge predele v Sloveniji in v Jugoslaviji, - razvojni programi pod točkami 11-14 niso finančno kriti, zato bi morali v prihodnje iz sredstev sklada zagotoviti tudi kreditiranje razvoja kmetij. K točki 10. Srečo Zorn, pomočnik predsednika komiteja za urejanje pro-stora in varstvo okolja je k izvajanju programov komunalnih dejavnosti predlagal. 1. ugotovitve in stališča naj se dopolnijo a) pri tč. 1 naj se poleg srednjeročnih ptenov vključijo tudi dolgoročni plani b) tč. 5 se naj dopolni tako, da se v drugi vrsti za besedo ugotavljanje vstavi vejica in črta veznik »in«, t?r nadaljuje »zaje-manje IN RAZPOREJANJE mestne rente ter pripraviti ustrezne pobude in predloge po programu komisije zveznih družbenih svetov za probleme gospodarske stabilizacije«. c) besedilo tč. 6 se naj spremeni tako, da se glasi: »Podpisnike sporazumov o združevanju sredstev 1,20, ki se namenjajo za gradnjo komunalnih vodov, je potrebno pozvati, da izpolnijo zapadle obveznosti«, č) izdelati je operativni program aktivnosti z nosilci nalog, d) ugotovi naj se odgovornost tistih subjektov, ki so zavrli sprejem rebalansov srednjeročnih programov 1981-85 e) podpiramo napore za izterjavo zapadlih terjatev, vključno z uvedbo sankcij, f) priporočamo, da se ustanovi posebna komisija, ki naj pri DO Vodovod-Kanalizacija TOZD Mestni vodovod prouči problema-tiko vodnih izgub, g) podobno poročilo naj izdelata še PTT in Elektrogospodar-stvo. SKLEP: Zbor združenega dela je sprejel predlagana stališča k izvajanju programov komunalnih dejavnosti. K točki 11. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je zbor združenega dela soglasno sprejel: . a) sklep o razrešitvi Belka Bovcona dolžnosti tajnika občinske volilne komisije in Nevenke Zaviršek dolžnosti namestnika tajnika te komisije b) sklep o imenovanju • * - Juraja Srhoja za namestnika predsednika občinske volilne komisije • Jožica Pogačnik za tajni.ka in Jelke šurbek za namestnika tajnika občinske volilne komisije. K točki 12. H gradivu za seje zborov SML dne 5. 5. 1983 je izvršni svet posredoval pisno stališče k: 1. oceni varnostnih razmer in aktivnosti UNZ Ljubljana mesto v letu 1982, 2. sklepu o soglasju k SS o ustanovitvi mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana, 3. sklepu o soglasju k združitvi Tehniške šole za strojništvo in Poklicne kovinarske šole, 4. k osnutku sklepa o valorizaciji najnižjih zneskov za oprosti-tev plačevanja samoprispevka III, 5. k predlogu odloka o javnem mestnem prometu na območju Ijubljanskih občin, 6 povzetek poročila o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljan-skih občin. Na 12. sejo zbora združenega dela SML 5. 5. 1983 so bili delegirani naslednji delegati: - za področje gospodarstva. <' 1. Janez Pavlič, KD št. 10 ¦ ; 2. Martin Pevec, KDšt. 15...... : 3. JanezZiherl, KDšt, 17 . .. ' 4. Ivana Seljak, KD št. 23 ' - za področje kulture in prosvete: • ¦ , , • - 5. Franc Lavrič, KD št. 34 . '¦.'.; 6. Ivan Kozjek, ID št. 38 - za socialno zdravstveno področje: , 7. dr. Uroš Mlakar, KD št. 43 - za obrtno dejavnost . , . 8. Franc Smrtnik, KD št. 44 ^ ' .. ' . - za kmetijsko področje: 9. Ivan Založnik, KD št. 46. • Delegat Pevec Martin je bil pooblaščen, da na seji zbora skup-ščine mesta Ljubljane posreduje sprejeta stališča in predloge. K točki 13 . Pisno vprašanje glede financiranja delovne prakse na osnovnih šolah je podala KD št. 35 - OŠ Bičevje. Delegat Martin Pevec je predlagal, dasevglasilu Naša komuna objavi imena delegatov, ki so zapustili sejo zbora združenega dela 20. aprila 1983 in konferenc delegacij, katerih delegati se seje niso udeležili. Menil je, da so taki primeri nedopustni in zaslužijo družbeno grajo. Enakega mnenja je bil delegat Martin Krnjak (KD 46). Seja je bila zaključena ob 17. uri. Tajnik zbora ZD: Predsednik zbora ZD: Marja MIHELIČ, I. r.,..,-. „„,, , Anton DOLNIČAR, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 11. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 20. aprila 1983 s pričetkom ob 16. uri. Sejo zbora je sklical in vodil predsednik zbora Franc BRENČIČ. Seji zbora KS so prisostvovali člani IS: Jožica Pogačnik, Tat-jana Brank, Viktor Marinc, Marjan Krmavner, predstavnik LUZ Ignac Klemenčič, direktor uprave za družbene prihodke Mitja Paulin in predstavnik samoprispevka II. Predsednik zbora je obvestil delegate, da se 5. točka iz dnev-nega reda umakne, ker gradiva iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče pripraviti. Po tej spremembi je bil predlagan in sprejet naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, ' ( 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 10. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem a) predloga odloka o določitvi enot, števila sodnikov in so-dnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani in številu namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani b) predloga dogovora o spremembi dogovora o zagotavlja-nju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Te-meljnega javnega tožilstva v Ljubljani, 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu urbani-stičnega reda za območju KS Brezovica, KS Vnanje gorice in KS Notranje gorice, 5. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnikza leto 1983 6. Obravnava in sprejem predloga sklepa o zaključnem računu dohodkov in prispevkov za leto 1982, 7. Obravnava programa in razvojne možnosti agroživilstva in preskrbe v Ljubljani s programom sklada za investicije v kmetijstvu (gradivo SML). 8. Obravnava poročila o gospodarjenju komunalnih delovnih organizacij z usmeritvami za leto 1983, 9. Obravnava in sprejem poročila o gradnji objektov iz samopri-spevka II in III (gradivo SML), 10. Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k samou-pravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik, 11. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imeno-vanja in kadrovske zadeve, 12. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine ML, 13. Vprašanja in predlogi delegatov. K točki 1. Na podlagi oddanih pooblastil je bilo ugotovljeno, da je bilo od 38 delegatov na seji prisotnih 30 delegatov zbora. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih KS: Lavrica, Turjak, Rob, Golo-Zapotok, Tomišelj, Podpeč-Preserje, Dobrova in Polhov Gradec. KtočW2. - K skrajšanemu zapisniku 10. seje je IS predlagal naslednjo dopolnitev: V 3. točki se v prvi alinei za besedo »delovanju« doda še beseda »še«. Zbor je skrajšan zapisnik s predlagano dopolnitvijo soglasno sprejel. K točki 3. Uvodno obrazložitev k predlogu odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in sodnikov porotnikov Temelj-nega sodišča v Ljubljani in številu namestnikov Temeljnega jav-nega tožilstva v Ljubljani ter k predlogu dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva ^ Ljubljani je podala članica IS Jožica POGAČNIK. Pri tem je poudarila, da je predlog odloka ter predlog dogovora obravnaval IS in sprejel naslednje ugotovitve: Nenehno naraščanje zadev in povečan obseg dela zahteva povečanje števila sodnikov. To povečanje pa zahteva dodatna finančna sredstva za delo pravosodnih organov. V tem trenutku ni možnosti vključitve dodatnih sredstev v proračunu, zato bo IS upošteval realizacijo zaposlovanja ob rebalansu prora-čuna, jeseni 1983. Razprave ni bilo. . * ¦ • • ' SKLEP: zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel: - predlog odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani in številu namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, - predlog dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju po-gojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani skupaj z ugotovitvami izvršnega sveta. K točki 4. Uvodno obrazložitev k predlogu odloka o sprejemu urbanistič-nega reda za območje KS Brezovica, KS Vnanje gorice in KS Notranje gorice je podal projektant tov. Ignac Klemenčič. Pri tem je poudaril, da so bile pri izdelavi projekta upoštevane želje in možnosti KS, urbanistično prometna ureditev, zahteve spomeni-škega varstva, ostale razvojne možnosti in končno zahteve inter-ventnega zakona o zaščiti kmetijskih površin. V razpravi sta sodelovala delegat KS Brezovica - Anton Šebe-nik in delegatka KS Vnanje gorice - Marjeta Šušteršič. Tov. Šebenik je v razpravi poudaril, da je nastanek urbanistič-nega reda omenjenih KS zgleden primer izredno dobrega sodelo-vanja med krajevnimi skupnostmi, občino in urbanistično institu-cijo, saj so bile pri izdelavi upoštevane želje krajevnih skupnosti po ohranitvi kmetijskih zemljišč, kot potrebe po stanovanjski izgradnji. V nadaljevanju je poudaril, da je s pridobitvijo tega projekta potrebna v bodoče dosledna zaščita zelenih površin in sankcioni-ranje vseh kršiteljev tega dokumenta. Oelegatka KS Vnanje gorice - "Marjeta Šušteršič je postavila vprašanje, ali je bila upoštevana pripomba Brvarjevih poslana v zadnjih 14 dneh. Na vprašanje sta odgovorila projektant in član IS tov. Klemen-čič je v odgovoru poudaril, da je bilo od novemberske razgrnitve do februarske seje komiteja odgovorjeno vsem, ki so pravočasno podali pripombe na osnutek urbanističnega reda. Pripomba Br-varjevih je bila oddana prepozno in je ni bilo možno upoštevati, tudi iz razloga, da je to zemljišče že v začetku bilo opredeJjeno kot nezazidljivo. Tov. Kermavner, član IS je poudaril, da je zadevo Brvar na izrecno željo KS Vnanje Gorice obravnaval IS in sprejel naslednje stališče: Ker se zemljišče nahaja v centru obdelovalnih površin ni možno spreminjati meje. O stališču IS bo obveščena KS Vnanje Gorice. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je z večino glasov (en vzdrže-van glas) sprejel predlog odloka o sprejemu urbanističnega reda za območje KS Brezovica, KS Vnanje Gorice in KS Notranje Gorice in predlog uz razprave: - pri izvajanju odloka je potrebno sodelovanje IS z imenova-nimi KS. • . .' . K točki 5. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana tfič-Rudnik za leto 1983. Razprave ni bilo. SKLEP. Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Cjubljana Vič-Rudnik za leto 1983. K točki 6. Uvodno obrazložitev k predlogu sklepa o zaključnem računu dohodkov in prispevkov za leto 1982 je podal direktor uprave za družbene prihodke - Mitja Paulin. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o zaključnem računu dohodkov in prispevkov za leto 1982. K točki 7. Stališča in predloge k programu in razvojnim možnostim agro-živilstva in preskrbe v Ljubljani je posredoval član IS Viktor Marinc. V razpravi je sodeloval delegat KS Vič Darko Belopavlovič. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je sprejel staltšča in predloge IS k programu agroživilstva in preskrbe v Ljubljani skupaj s stališči delegata iz razprave. K točki 8. Poročilo o gospodarjenju komunalnih delovnih organizacij v letu 1982. širšo uvodno obrazložitev s stališči in predlogi IS je podal član IS Marjan Krmavner. V razpravi so sodelovali delegati KS Milan Česnik, Brezovica in Kozarje. Delegat KS Brezovica - Šebenik Anton je v razpravi poudaril, da delegacija razpolaga s podatkom mestnega vodovoda, da obstojajo določeni viški vode, zato bi bilo potrebno v planih opredeliti, kakor te viške distrubuirati na deficitarna območja. Delegat KS Kozarje - Brdavs Alojz je postavil vprašanje, kako je s programom izdelave kanalizacije v Kozarjah, saj se v planih predvideva le izdelava na območju novih naselij. Na predlog člana IS je zbor sprejel sklep, da se vprašanje delegata KS Kozarje opredeli kot delegatsko vprašanje. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel poročilo o gospodarjenju komunalnih delovnih organizacij v letu 1982 in stališča ter predloge izvršnega sveta. K točki 9. ¦ Obravnava in sprejem poročila o gradnji objektov iz samopri-spevka II. in III. Uvod k poročilu sta podala članica IS Tatjana Brank in pred-stavnik skupnosti samoprispevka II. V razpravi je sodeloval delegat KS Rakitna - Suhadolnik Jože in predlagal, da bi bilo nujno potrebno pričeti s sanacijo zdravilišča Rakitna že v letu 1984 vzporedno z izgradnjo vodovoda. Delegatu KS Rakitna je odgovoril tov. Brankova. Sanacija zdra-vilišča je res nujno potrebna, vendar je pogoj za začetek sanacije izgradnja vodovoda. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel poročilo o gradnji objektov iz samoprispevka II. in III. skupaj s priporočili IS in predlogom, da se gradnja vrtca Viško polje začne vsaj v letu 1984. K točki 10. Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k samou-pravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS za zaposlovanje Ljub-Ijana Vič-Rudnik. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik. K točki 11. Na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za-deve je zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejel naslednji SKLEF: Dolžnosti tajnika in namestnika tajnika občinske vo-lilne komisije se razrešita Bovcon Belko in Zaviršek Nevenka. Za namestnika predsednika občinske vblilne komisije se ime-nuje Srhoj Juraj, za tajnika Pogačnik Jožica in za namestnika tajnika občinske volilne komisije Šurbek Jelka. K točki 12. Obravnava gradiva SML in določitev delegatov za sejo zbora občin SML Zbor krajevnih skupnosti je pooblastil delegate za sejo zbora občin SML, da k posameznim točkam dnevnega reda podajo stališča in predloge sprejete na seji zbora. Za 12. sejozboraobčinSML, ki bo v četrtek, 5. maja 1983sobili določeni delegati iz naslednjih krajevnih skupnosti: 1. Rožna dolina - Kozak Jernej 2. Kozarje - Brdavs Alojz 3. Trnovo - Sever Martin 4. Vič - Belopavlovič Darko 5. Vnanje Gorice - Šušteršič Marjeta 6. Zeleni log - Finec Olga Predvidoma se za 13. sejo zbora občin SML določijo delegati iz naslednjih KS: Brdo, Brezovica, Galjevica, Iška vas, Krim, Malči Belič. K točki 13. Vprašanja in predlogi delegatov. KS Kozarje. Delegatsko vprašanje delegacije KS Kozarje je zajeto v točki 8. KS Črni vrh: Postavlja delegatsko vprašanje, zakaj niso dobili bonov za goriva kmetje, ki razpolagajo z motomimi obračalniki. Delegacija prosi za pojasnilo, kako potekajo priprave za popra-vilo občinske ceste pri osnovni šoli v Črnem vrhu? KS Želimlje: Delegacija sprašuje, kaj je z zazidalnim načrtom VS 251 Želim-Ije, ki je bil sprejet leta 1980? Obenem prosijo, da se čimprej omogoči graditi lastnikom v zazidalnem okolišu, kajti vsako za-vlačevanje je pogojeno z upadanjem prebivalstva, vzporedno s tem pa je ogrožen tudi obstoj osnovne šole. KS Murgle: Delegacija že dalj časa postavlja delegasko vprašanje glede modernizacije Mokrške ceste. Povečan promet s težkimi vozili, uporablja se tudi kot gradbiščna cesta in povzroča na cesti polno nevarnosti. Delegacija želi pojasnilo objavljeno javno v glasilu Naša ko-muna. KS Kolezija: Delegacija ni zadovoljna z odgovorom št. DV-75/82 in št. DV 43/82, ki se nanaša na izgradnjo ceste Ig-Golo. Zaradi precejš-njega števila drugih neurejenih cest in komunikacij v občini predlagajo, da o tej investiciji ceste Ig-Golo ponovno spregovo-rijo delegati ostalih KS. Seja zbora krajevnih skupnosti je bila zaključena ob 19.50. TajnikzboraKS: . Predsednik zbora KS: BojanZALETEL.I.r. " Franc BRENČIČ, l. r. odgovori na vprašanja delegatov ZADEVA: Odgovor na delegatsko vprašanje Delegacija KS Polhov Gradec sprašuje zakaj je v Predlogu sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v tekstu poglavja »Vodno gospo-darstvo« še vedno naslednji tekst: .. dokončanje študije za ureditev akumulacije na Gradaščici (Žirovnik), pripravljalna dela in začetek gradnje... v katerem smatra, da ime Žirovnik ni več umestno omenjati, ker bo po neuradnih podatkih akumulacijazgrajena nadrugi lokaciji. Odgovor: Delegacija je bila pravilo obveščena, da je lokacija pregrade sedaj predvidena na drugem mestu. V času pripravljanja gradiva je bil že v vseh planskih dokumentih OVS Ljubljana-Sava vnešen tekst » .. dokončanje študije za ureditev akumulacije na Grada-ščici, pripravljalna dela in začetek gradnje...« torej brez omembe imena Žirovnik. Tudi v razgovoru s pripravljalci teksta je bilo povedano, da bo pregrada na Gradaščici (točno lokacijo in veli-kost bo podala omenjena študija) vendar ne več Žirovnik temveč objekt na drugem mestu, ki bo imel enako funkcijo kot je bila predvidena pri pregradi Žirovnik, vendar bo njen efekt boljši. Iz razloga, da so imeli tiskani elaborati vodnegagospodarstva, ki so bili do tedaj uporabljeni, še vedno omenjen Žirovnik je bil po vsej verjetnosti namen sestavljalca teksta v tem, da pove da je je ta študija namenjena nadomestnemu objektu za pregrado Žirovnik. Omeniti moramo, da prečiščeno besedilo Samoupravnega spora-zuma o temeljih plana Območne skupnosti Ljubljanica-Sava ni bilo tiskano in so bile delegacijam razposlane le Spremembe k osnovnemu Sporazumu (objavljen je v Gospodarskem vestniku). »Delegatska gradiva« št. 2 z dne 8. 2. 1983 pa strokovna služba VGPO Hidrotehnik, ki opravlja koordinacijo, ni prejela in zato tudi ni mogla dati pripomb na navedeni tekst. Vodnogospodarski svetovalec: HORVAT Štefan, dipl. gradb. inž. Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane daje na delegatsko vprašanje delegacije KS Kolezije naslednje pojasnilo: Rekonstrukcija Tržaške ceste od Viške ceste do Oolgega mostu je zajeta v srednjeročnem planu 1981-1985. V tem srednjeroč-nem planu je zajeta severna obvoznica od Titove do Celovške ceste, ki je v gradnji in naj bi bila predana prometu do konca letošnjega leta. V gradnji je južna obvoznica, ki je tudi že v gradnji. Nadalje sta v tem srednjeročnem obdobju zajeti še Zalo-ška in Tržaška cesta. Zaradi posebnih ukrepov o omejitvi investicij in zavarovanja plačil, morajo biti za vsak investicijski objekt sredstva zagotov-Ijena že ob prijavi investicije Komisiji za oceno investicij. Ta način zagotavljanja sredstev omejuje pripravljalna dela na čim manj objektov hkrati. tfe glede na take omejitve sredstev pripravljalna dela na Tržaški cesti potekajo postopoma. Ob soudeležbi SIS za gradnjo cest in Komunalne skupnosti je že zgrajena servisna cesta ob železnici, ki bo v času gradnje oz. rekonstrukcije Tržaške ceste služila za začasen obvoz. Projekti za rekonstrukcijo navedenega dela Tržaške ceste so izdelani. Tudi nekaj hiš, ki so na bodoči trasi, js že odstranjenih. SIS za gradnjo cest bo tudi v prihodnjem obdobju skušala zago-toviti potrebna sredstva za sprotno odstranitev pripravljenih ob-jektov. Dokončno odločitev o gradnji bo sprejela skupščirta SIS za gradnjo cest s sprejemom letnih planov. Direktor delovne skupnosti: mag. Jože Jenko, dipl. ing. Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Oelo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.