P »saueinc ttavilkc: Navadit Di* —‘75, ob n«yjak Dnin 1*—. uteotusTvo M v Mot-k-*«, JaaOEm «W *. 4, L nmlatr. UPBAVA m «** -M «. 4, pritt^c *—, so i» D 18*- , do«to«Heo nsda D U -, M BiMINt mncrtti po dogeveee. Maročn at pri uprevi MARIBOR. fmr&cTo 'Leto Vlil. Maribor, sreda 23. marca 1927. Številka: 66. Priblčevic za slogo in skupen nastop Nadaljevanje zunanje politične debat« v Narodni skupščini. Beograd, 22. marca. Na današnji skupščinski soji se je nadaljevala zunanjepolitična debata- Go* voriIa sta član narodnega seljaškega kluba Drljeviič in voditelj samostojnih demokratov Svetozar P ribič e-v i c. Pribičevič je izjavil, da odnošaji mod Jugoslavijo in Italijo ne morejo biti prijateljski, temveč samo sosedski. — Država, ki nam je vzela Zadar; država ki nam je ugrabila Istro in Gorico, nam ne more biti prijateljica- Ob zaključku svojega govora je konstatiral Potrebo sloge in skupnega nastopanja v odločilnih vprašanjih. Samo ako bomo močni, nam bo mogoče kljubovati italijanskim imperijalistlčnim težnjam in eventualnim vojagkim napadom s strani boja-ž©line sosede. Kalija, žrtev lastnih intrig Pr©okret v mišljenju evropske diplomacije. — Italijanska namera razkrinkana. — Zadoščenje za nanešene krivice- — Popolni fijasko italijanske hinavščine. Beograd, 21. marca-Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo so se na podlagi alarmantnih izmišljotin italijanskega tiska močno poostrili in vsej evropski politiki izzvali nervozo Ves svetovni tisk šc.bavi z ita1o*jugo-,. slovanskim problemom, zlasti pa se o-Paža, da se Je nemški in avstrijski tisk P°stavil na naše stališče in da zagovarja našo tezo proti italijanski. Včeraj jo v sporu nastopil docela nov moment- Naša vlada je angleškemu poslaniku Kennardu In francoskemu Po slaniku Dardu stavila na razpolago absolutno verodosto-ine dokaze, da Jugo slavij a ni imela agresivnih namenov, temveč da je Italija edina kriva splošnega vznemirjenja, ker je samo ona na* fonoma pripravljala presenečenje. Anglija in ostale velesile so zavzele Prijateljsko stališče naprani naši državi. »Times« konstatirajo v uvodnem članku da Jugoslavija n| imela nikakih bojevitih namenov. Angleška v|ada je tudi storila potrebne korake v Beogradu, kakor tudi v Rimu, da pride čini Preje do pomtrje-nia. iste korake sta zavzela tudi fran coska poslanika v Rimu in Beogradu. Nenaden preobrat v prepričanju evropske diplomacije .ie dokaz, da je Italija dožlvgia fi svojo ogabno intrigo Pr°-l n jČ' ^r?avj ltopolni fijasko- Z zadovoljstvom se ie izvedelo v na* sih diplomatskih krogih za izjavo bolgarskega poslanika v Parizu, ki .ie izrazil miroljubnost in nepolno nevtralnost v jugosIovanBko-italijanskem sporu. — Obilo pohvale in zadovoljstva Pa je ^budilo pisanje nemškega tisk«, ki je '»ko,- zastavilo sv0j upnv v obrambo b«šth interesov. tj. Oklopni avto, ki bi moral vzpostaviti rod -ie bil močno obstreljevan. Ranjenih je bilo več oseb. med njimi neki angleški poročnik, podčastnik in dva vojaka. V kitajski četrti je prebivalstvo naskočilo policijsko Postajo, ki so jo zasedle severne čete, poklalo 40 vojakov in zažgalo postajo. V evropskih koncesijah se je izkrcalo 1200 ameriških in 1500 Japonskih vojakov. Mod štrajku.iočimi. kojih število presega 100.000, je tudi večina železničarjev. tako da Je Šanghaj docela odrezan od sveta. ITO-gasta za zobe ie najboljša! Sanghi sa§ v rokah Kan- toncev Nc™lrl v evropskih koncesijah. __ Spopadi na q|icah _ p0jačenje obra,nbnih ce • " Mesto odrezano od sveta. . . Šanghaj, 2L marca. \ čcraJ zjutraj So Kanlonci zlomili odpor severg^taiskih čet in vkorakali T fe jn'b Poražene armade Je pobegnil v francosko koncesijo. Ob angleški koncesij, je prišlo do spooada'. -nih \tr"J,Skl • S° bel ranje- toh. kitajski cct-rti je prišlo do ostro Irtv^šo m°d staykl,.(9aJn* in Policijo, ^rne so niso ugotovnb. London, 22• marca. raJ>?rafenM šantuingske armade so a>,!e barikade evropskih koncesij rn 1« ,vj koncesije, kjer so začele plwu= Onstran mele Slike z goriške sodnije Par primerov, kako sc godi goriške* mu hlapcu Jerneju, ki se je drznil iskati pravico Pred okrajno sodnijo- Da se pegazi slehmi smisel za pravico, je skrbna vlada v zadnjem času poslala v Gorico nekaj posebno brihtnih sodnikov čistokrvne kalabrežke nasme- Zlasti civilnopravni spori sc rešujejo na kaj Poseben im enostaven način: _ zadostuje namreč kar prisežtio zaslišanje ene stranke, in sicer one, koje laž je oči vidna — in Pra* v-de je konec, drugi dokazi so izključeni. Kdor zamore svoje trditve neizpodbitno dokazati, je pravdo že vnaprej izgubili. Z verjetnostjo izpovedb na:i sc u* k var Ja državni pravdnih, civilni sodnik smatra tako ugotovitev za odveč- Prizivu ik naj Položi usten kupček kole-kov in plača najvišje pristojbine, nakar se Pravdni spisi po večini porazgubi', da bo pni sodnik imel l.iubi mir. V najbo-ljem slučaju se pravde km-Viio po smrti one. ali obeli strank. Za slovensko stran* ko, ki nastopi proti Italijanu, je pravda Sf)b)vq izgubljena: "-bega slovanske priče je ničeva,. laž ie jezičnost južnih sinov edino verjetna in merodajna. Upniki morajo Priti ob svoje terjatve. Na ta način se ustvarja posebna vrsta davkov v podobi brezpotrebnih kolekov in pristojbin z nenasitno finančno blagajno. — Ro pisarnah se Podč in igraio zamazani paglavci osobja z južnlli pokrajin, kar daje resnost, in veličastvu kraja kaj ironičen izraz. Pred dnevi je na vidnem kraju justičnega poslopja zable* stel in bil hoj izbrisan napis »cava di violrnza« (brlog nasilja), o čemer se previdno molči. Italijanka justica 2o. veka jc kaj divnn i„ občudovanja vredna! Na slovansko časopisja fašistovski znak ! Da se zatre še ostanek slovenskega časopisja v Julijski Pokrajini, bo v najkrajšem čast, izdan odlok, da mora vsak časopis nositi liktorski sveženj ali pa se odvzame dovoljenje za izhajanje- Na ta način upa fašistovska vlada, kj pozna moralo pod označbo n asi! i e. namah odpraviti slednjo slovansko pisano bese' do v Italiji in s ten, seveda uničiti sle henri čut do slovanskih bratov. »Kulturni« mogočneži celega sveta bodo to novo lopovščino vzeli brezbrižno na zna,,je in sc šc nadalje Pajdaših s snopar-sko drulialijo. —- Kaj porečejo k temu naši občudovalci edino zveličavnega fašizma smo silno radovedni: morda bi s« naša dična vlada, najintimnejša zaveznica in prijateljica snoparskeg.T nasilja nad našo izdano in zapuščeno primorsko rajo, dala pregovoriti k edino pametnemu ko* faku. da bi se na italijanskem časopisju, uhajajočemu v naši državi, zablestela Volilna borba v Avstriji Avstrija sto.ii tik Pred volitvami v parlament, ki Po dosedanjih izglodih ne bodo bistveno izpreineuile sedanjega po* loža.ia. Volilni boj postaja z vsakim dnem l.iute.iši. Meščanske stranke kakor tudi socijalni demokratje delaio " vsemi silami, da si zagotove zmago- Posebno agilni so socijalni demokratje. ki upajo da bodo število svojih poslancev povečali a 68 na 75 An celo na več, v-najboljšem slučaju pa si zasigurali absolutno večino, kijr bi hib) mogoč-' ako bi stranka. pridobila 350.000 novih Pristašev. Vendar s takim napredkom vi socijalno demokratskih vrstah ni računati, pač pa je verjetno, da bodo socijalni demo* kratje postali najmočnejša stranka. Nai-več.iega nasprotnika imajo krščanski socija-lci, ki -so najmočnejša stranka v Avstriji (manjka jim samo en mandat do absolutne večine) v kmetski zvezi, ki povsod nastopa samostojno in zbira v svojih vrstah poljedelce, ki so doslej Po večini bili Pristaši Seiplovc stranke-Nadaljuj razplet notranje politične situacije lx> docela odvisen od kmetske zveze, kajti njeni glasovj bodo v parlamen* tu odločevali, bodisi da bodo podpirali meščanske stranke ali pa rdeče-zcleno koalicijo. Minuli teden sc jo ustanovila tudi nova stranka radikalno-libcralna, ki je programatično jako blizu socijalnim de* mokratom. Stranka računa s tern, da bo pri volitvah Pridobila glasove onih vo-lilcev, ki so se odločili, da se abstinirajo od volitev. Radi pomanjkanja časa bo stranka nastopila samo v dunajskih volilnih okrajih. Po dosedanjih izgledih n, pričakovati bistvenejših izprememb. Aprilske volitve ne bodo upi i val e na dosedanji položaj, gotovo pa je. da bodo socijalni demokraciji Prinesle novih uspehov- Jadralski problem Jadran je naša edina garancija za im* tlelj-ni razvoj in napredek, bodisi kulturni ali nacijoinalnJl, predvseim pa gospodarski- Tega se naša soseda Dalija zaveda v mnogo večji meri, kakor pa m, sami. Zavist radi dragocene jugoslovanske posesti in želja po samoitnliian* skem gospodarstvu v jadranskem bazenu je zasiepila Italijo tako daleč, da. .ie z lažujivimi vestmi izzvala v vsej Evropi -upravičeno nervozo, ki je prehajala skoraj v vojno nevarnost. Italija v bor* bi za Jadran ne štedi sredstev, ravno* tako tudi mi ne smemo štediti sredstev za. obrambo naše posesti, ki jc torišče križanja naših in italijanskih gospodarsko nacijonalnih interesov. Velika cirkuška atrakcija v 8 činih, —d Rei-nhold Schiinzel kot »bedasti August«. Velika oprema 21.—23- III. Kino Apolo. Del svojega imperijaljstičnega programa jc Italija že izvedla. Odvzela nam.' jo Zader. Tastovo, Istro in Goriško- — .Mnogo jc dosegla z rapallsko pogodbo, sedaj pa skuša, da nas osovraži pri so* sedih, da nas blokira tudi na jugu preko Albanije, k.icr pripravlja -nemire in nerade, za katere bi seveda obdolžila nas. To l»i dalo povod vojaški intervencifi. ki no bi pomenila drugo, kakor navadno, okuPacijo. , Da l,i čim lažje dosegla svo3 dljv I®' stopila v najtesnejše stike z Anglijo, ki .ie z ozirom na oduošaie nnpram RusScj! jako popustljiva in celo Prijateljsko naklonjena italijanskim aspiracijam- Italijanski ofenzivi na Jadranu ozir. na Bal* kanu moramo najti resen protiutež, kar naj bo glavna naloga naše zunanje' poli-, tike in našega vojnega ministrstva. Vi kolikor pa moremo z lastnimi sredstva parirati italijansko agresivnost, ^ mora* mo stremeti za tem. da bomo vodih posebno jadransko politiko, katere naloga l>q, zavračati sleherni italijanski Potekns.i ki bi Šel za tem. da nas na Jadran«! o*, slabi- Podv/.eti in storiti moramo vse/ karkoli ie mogoče, da se na Jadranu o-frdjmo kot pomorska država, ki ve_in hoče braniti svoje ekonomske bi itacljo-nalne interese, kot država, ki jihPospe-< Šuje. četudi z velikimi gmotnimi žrtvama* Čuvajmo torej naš Jadran, ker,Je 3e*' dro naše moči in glavni predpogoj naše! boljše bodočnosti- Jadran .ic polje, ital katerega nas kbcejo državni in naroflbi' interesi, da na njem orjemo in-da. se nati njem Proslavimo. J TOCOBlovansfai trobojnica — kaj ne, gg, NAnčič in Perič- Mogočna Albanija bi kaj podobnega brezdvomno storila, mi smo seveda Prešibki in bomo čedalje :bolj, sicer bi junaški Jugoslovarai prenehali biti srečnejšim sosedom v zasmeh. Kogar so bogovi udarili s slepoto, termi ■“i .vječ pomočil z Radi velikega pomena in izredno važnosti jadranskega bazena, bi Italija ho-Tln postati absolutna gospodarica. Po* Dšča se jo imperijalistična nervoznost, ki ji obrača Poglede ne le na Jadran temveč tudi na Balkan hi šc dalje na Orijcnt. seveda vse v cilju ekonomske in politične ekspanzije, k čemur jo sili predvsem obilica prebivalstva in rev^-ščina zemlje. Dnevna kronika Z ozirom na navedene okolščine jc Jadran izredno privlačen- Italiji .ie sleherni tekmec odveč in celo nevaren, radi česar nam bo Italija v vsem nasprotovala in zavzemala sovražno sta* lišče vse dotle.i, dokler sc ne bo našla baza za sporazum glede skupnega posedovanja -sedanjih lastninskih pravic na Jadranu s popolno 'zaščito in garancijo obojestranskih interesov. D« pa pride do tega., mora naša vlada voditi tako jadransko imlitiko. ki ne bo samo paralizirala temveč tudi zlomila vse italijanske pretenzije na našem delu Jadrana. Italija gleda na Jadran s poželjivimi očmi. Nioj je Dalmacija šc vedno ne* odrešena zemlja, ne radi tega, ker bi jo smatrala za italijansko, temveč radi tega, ker leži na nasprotni strani jadranske obale in ker pripada Jugoslaviji* ki ie edina ovira italijanskih ekspanzij na Balkanu. — Sestanka SDS v Makolah in La*' porju sta se vršila v soboto 19. t m, prvi zjutraj po maši, drugi popoldne. Nai’ obeh sestankih se je zbralo lopo števno ljudi, v Makolah celo večina Pristaševi' SLS. Strokovni učitelj g- Robnik jc raz-' Pravhial o raznih perečih gospodarskih! vprašanjih ter je žel obilo odobravanja.: — Nova krajevna organizacija SDS so jc v nedeljo 20- tm. ustanovila na sestanku v Jaremini, srez Maribor levj breg. Organizacija šteje že lepo število članstva in možje ter mladeniči, kj sp stopili v odbor, so nam jamstvo, da se bo število članstva v najkrajšem času' znatno nomnoždo ter da bo organizacija! v Jarenini med najmočnejšimi na§jjmj podeželskimi organizacijami. — Tatvina draguljev. V Frankfurtu so neznani storilci ukradli novoPoročeo* cema. ki sta prenočevala v uglednem hotelu, dragulje v vrednosti 80-000 mark. — Italija oborožu-ic Albanijo- Tg Trsta sta odpluli dve ladji z gorskimi topovi, ki so namenjeni za Albanijo. — Ladji, ki ju Jo spremljal torpedni rušilec sla. že prispeli v Valono. — Politični umor v Albaniji Bivšf albanski notranji minl.štor Jusuf beg Dibra _ie bil včeraj dopoldne umorjen. Dibra jc bil odločen sobojevnik Esad: paše za samostojnost Albanije in veliki prijatelj albanskega poslanika v Beo* gradu, Cenobcga. Umoru pripisujejo političen značaj- — IR- književna tombola jugosloa venske Matice. Dne 18- tm. je bila izžrebana četrta_ številka in sicer štev. 33 (trideset tri). S štev. 24 in 7 so bile izčrpane vs arnbc, s štev- 43 so bile zadete prve teme, s štev. 33 pa bodo zadete že zadn.io terne- Tombolske tablice, ki so s telnii štirimi številkami zadelo terno (tri številke v eni vrsti) naj se pošljejo najkasneje do 24. t. ni- v: zaPrti kuverti na naslov Jugoslov. Matice, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7*11. Za slučaj, da bo do tega dne yposlanih več takih tablic nego je še preostalih dobitkov, se bo vr šilo tega dne za dobitke še ožje žrebanje in se pozneje vP o slan e tablice ne bodo mogle več vpoštevati. ‘ — Spomladanska potovanja po Ja- dranskem moiu. Jadranska plovidba na Snšaku Prireja v letošnji spomladi več zabavnih potovanj po celi Dalmaciji, o-tofcih in črni gori. Tretje potovanje se vrši od 26- aprila do 6. maja, četrto od 9___19. maja, peto od 22. dp 31. maja, zadnje od 4. do 13. junija. Vse podrobne podatke in obvezne prijave pri Tourist* Office, Ljubljana. — JAD »Triglav« v Zagrebu si je na rednem občnem zboru dne 15. trn. izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Franjo Scbneider -cand. rer. com. Podpred«-: Vlado Volovšek, cand- med. Tajnik: Milan Pečar, stud rer- com. Blagajnik: Josip Zinauer, cand. rer. com. Gospo* dar: Lado Jerše, stud agr. Knjižničar: Perko Slavko, cand- med. Arhivar: Fr-Košir, cand. art-. Odbornik: Jože Uršič, cand. med. vet. Mariborske vesti Maribor, 22- marca 1927. Etični ciklus v Ljudski univerzi je otvoril v Pondeljek 2L t. m. Profesor ljubljanske univerze g. dr. France Veber, nag.ožji rojak iz Slov. goric. V svojem prvem predavanju je orisal bistvo etike -kot psihološke vede im ji odmeri! njeno Polje v duševnem_ svetu. Odkazal ji je čuvstveno in stremi jensko ali kakor pravi sam, nagonsko stran naše dušev* nosti- Ustavil se je pred zanimivim viprašenjem, ali je mogoče tudi za nagonsko doživljanje postaviti isto zakonitost kakor za umsko, ali je torej mogoča nekaka »logika« srca -za Pravilno čuv-stvovamje in stremljenje. Na to vpraša* nje odgovori prihodnjič. Predavanie je ponazoril s primeri iz vsakdanjega izkustva, tako da so poslušalci na osnovana vprašanja sami odgovorili. Seveda je podprl svoja izvajanja tudi znanstveno analitično. Žel je živahno pohvalo. Izostal je topot učiteljski naraščaj, ki bi ga predmet moral predvsem zanima* ti. Saj mu bode dana težka naloga, da se poglobi v otroško dušo ter jo vodi k nravni izpopolnitvi. Upamo, da prihodnjič to popravi. Lfudska univerza v Mariboru V sredo 23. marca ob 8. uri zvečer bo spominski večer na prerano umrlo najuspešnejšo slovensko pisateljico Zofko Kvedrovo. Za njo velja v polni meri, da se pravi umotvori vedno rodijo iz muke in trpljenja! Njena živi jenska slika je slika moderne trpeče žene, katere stremljenja kipe k novim oblikam bodočnosti. O Zofki Kvedrovi — o njenem živine* nju in Pisateljevanju bode pripovedovala ga Minka Govekarjeva iz Ljubljane. V pondeljek 28. marca se nadaljuje etični ciklus- Univ. Prof. dr. Veber iz Ljubljane predava o »Ra-zumu in vesti«. Jožefov semenj _ Kljub slabim vremenskim prerokovanjem imamo letošnjo spomlad vsaj v začetku prijetno toplo vreme, ki je dalo prvemu pomladanskemu prazniku sv. Jožefu posebno obiležje. Gorko solnce je prisililo meščane, da so odložili zimske plašče in jih zamenjali a letnimi Površniki. Prijetni občutki pomladnega' razpoloženja pa so gnali mestno mladino in okoličane v Studence na Jožefovo sejmišče, kjer se je gnetlo na stotine razigranih obiskovalcev oho* j ega spola. Vrvenje je nalikovalo bučnemu življenju velikomestnih zabavišč- Mariborski »Prater« je šumel kakor panj. Rezki glasovi piščali vrtiljakov, so ogluševali okolico. Krik in vik mladine pa se je razlegal daleč naokoli. Gugalnice so se v divjem tempu Poganjale v višine in zopet omahovale. Največ zabave pa so vzbujale »kuhalnice«, ki so trdo padale po dekliških ramenih itn zopet maščevalno božale hrbte bojevitih mladeničev. Vojna s kuhalnicami, ki so sc proda* jale po en dinar, je v obilni meri podprla domačo obrt. Tudi vrtiljaki, gugalnice, streljišča in drugo cirkuške atrakcije so žele obilen dobiček, d o čim prodajalci peciva, igrač in »spominov« niso prišli na račun. Rajanje je trajalo do poznega večera in še . kasno v noč je bilo slišati vrtiljakovo godbo Valenoija... August... m Smrtna kosa. V ponedeljek je ob 20. uri preminula Cvetka Saksidova v 11- letu svoje starosti. Žalujočim stari-šem naše sožalje. m CiribMetodovj podružnici v Mariboru imata svoj letošnji redni občni zbor Prihodnjo sredo, dne 23- t. m. ob osmi uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Na dnevnem redu je poleg društvenih formalnosti Predlog, da se obe podružnici strneta, kar bi pomenilo, da se Maribor, ki je nekdaj stopal v prvi ■vrsti Ciril -Me tod a r jev, ne zaveda več svojih dolžnosti. Glavno vodstvo v Ljubljani nam strnitev odločno odsvetuje: treba je še, da na občnem zboru doka* žemo, da znamo cen!ti družbmo delo in da hočemo, da se ohranite obe podružnici. Zato naj vse, ki še niso izgubili starega navdušenja za namene naše družbe, res tudi pridem na občni zbor. m Žensko društvo v Mariboru priredi jutri dne 23. t. m. v Ljudski univerzi ob 20- uri zanimivo predavanje o temi »Zofka Kvedrova in njeno življenja«. Predavala bo ga Minka Kvedrova iz Ljubljane. m Udruženie rezervnih častnikov, pododbor v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da so prispele železniške legitimacije, ki se dobe pri tajniku oziroma blagajniku. m. Klub koroških Slovencev v Mariboru Ponovno opozarja svoje člane, da se vrši to sredo, dne 23. tm. obligatni se sta* nek z važnim dnevnim redom. m Občni zbor SPD Podružnice Ma* ribor se bo vršil nocoj ob 19. tiri, v slučaju nesklepčnosti pa uro kasneje. — Dnevni red; poročila funkcijonarjev, vo-'itve, slučajnosti. m Opozarjamo na današnid Premije-ro »Madame Butterflv«. Prelestna Puccinijeva godba, pretresljivo dejanje iz japonskega življenja, nove dekoracije in. kostumi ter temeljiti študij Priznane roke Mitrovičeve — vse to garantira za prvovrsten umetniški užitek, ki pač zasluži mzprodano hišo- Krclači is širili«! Krofe (Snite) poljubne iu po nai novejši modi izdeluje ALOJZIJ KNAFELJ, uftitell kroiaitva, Ljubljana. Križev-uislia ul. 2. 467 4dih frizerskih Pomočnikov nastopajo bojeviti govor* niki. Na nekem shodu se je tudi ogreva la za dolge lase predstavnica organiza* cije frizerjev in je v temperamentnem govoru podčrtavala nesocijahiost mode- V ognju pa, ki jo je razonel do skrajno’ sti, si e z nespretno kretnjo zbila z glave prikupljiv klobuček. V dvorani je zavla dalo splošno presenečenje, kajti govor' nica je bila med izdajalci svojega stanu — imela je dečjo frizuro-Neprijeten dogodek bi bil lahko postal usoden za socijalni pokret pariških fri' zerjev, vendar je razsodnejšim uspelo, da so pomirili razjarjene zborovalce in jih zadržali na pravi poti — v boju za izboljšanje gmotnega položaja in uril' čenje dečje frizure. /p©Ft ISSK MARIBOR : SD RAPID. V petek dne 25. tm. se bo vršila da igrišču ISSK Maribora pokalna tekma med bivšim prvakom mariborskega o-krožja SD Rapidotn in jesenskim prvakom ISSK Mariborom- Za tekmo vlada veliko zanimanje, kajti doslej je vse mariborske tekme za pokal LNP izvoje-val Maribor in si leta 1924 celo Pridobil podsavezno prvenstvo. Sodil bo gosp. Šuput. Sodniška sekcija MOLNP. Petek 25. marca: Marib. Rap. g. Šuput* Predtekmo g. Turin o. Nedelja 27- marca: Predpoldan Rap id: Svoboda g. N e m e c, popoldan Mari-I),or:‘bu' g. šuput, predtekmo gosp-Mohorko. Nedelja 5. aprila. Prva prv. tekma Mer* kUT-PtUJ v Ptuju Radolič. : Hazena ISSK Maribora v Ljubljani. V petek dopoldan ob ll. uri bo prvak mariborskega okrožja ISSK Maribor odigral prijateljsko tekmo s podsaveZ* nim Prvakom SK Ilirijo. : ISSK Maribor rez. : TSK Merkur- V peiCK Predpoldan bo ISSK rezerva Maribora odigrala prijateljsko tekmo « družino TSK Merkurja. Sodil bo go«P-Voglar. ISSK MARIBOR — NOGOMETNI ODSEK. Danes, v torek dne 22. t, m. se vrši sefa nogometnega odseka ob 2o. url v Narodnem domu. Prosim polnoštevilne udeležbe odbornikov — Tajnik. --- »GRAJSKI KINO1* Predvaja od sobote 19. do vključno torka 22. marca na.ivečji Hary Piela film »POZOR HARRY!« Velikanska nusMovna drama v dvefi delih s Hary Pielorn v glavni vlogi._______ Oba dela Pr-or flarrv, odipri oči! je film v katerem Harry naravnost bri-lira. KINO ,,APOLO** Predvaja od pondeljka 21. do vključno sredo 23. marca »rjDT