GEOGRAFSKI OBZORNIK G E O G R A F S K A B I B L I O G R A F I J A S L O V E N I J E Alenka Turel Faleskini Inštitut za geogra f i jo Univerze v Ljubl jani izda vsako leto Geogra f sko b ib l iogra f i jo Slovenije . Prvič j e izšla leta 1966 in j e obsega la r azdob je od leta 1960 do leta 1965. Od takrat pa do d a n e s j e izšla vsako leto, t ako d a j e pred nami z a d n j a za leto 1992. G e o g r a f s k a b i b l i o g r a f i j a S l o v e n i j e z a j e m a d e l a s lovenskih g e o g r a f o v n e g lede na p rob lemat iko in de la t u j i h a v t o r j e v , ki p i š e j o o g e o g r a f s k i p r o b l e m a t i k i S loveni je . Upoš t eva dela , ki so bi la ob jav l jena ( s amos to jno ali kot č lanki v per iodičn ih publ ikac i jah in zborn ik ih ) ali d rugače r a z m o ž e n a in so d o s t o p n a j a v n o s t i v kn j ižn icah . Bibl iograf i ja j e ure jena po avtorskem in p rob lemskem kazalu. V s a k a b ib l iogra f ska enota j e upoš t evana s amo enkrat , četudi ima več avtor jev. B ib l iogra f i j a j e že vrs to let računa ln iško obde lana . G r a d i v o z a n j o p r i s p e v a j o : K n j i ž n i c a O d d e l k a za geogra f i jo , K n j i ž n i c a Inšti tuta za raz i skovan je krsa Z R C S A Z U iz P o s t o j n e in K n j i ž n i c a P e d a g o š k e a k a d e m i j e Univerze v Mar iboru . Pri sestavi Bib l iograf i je si p o m a - g a m o tud i z b i b l i o g r a f i j a m i p o s a m e z n i h inš t i tuc i j , v katerih so zapos leni pišoči geograf i , in z b ib l iograf i jami , ki n a m jih poš l j e jo posmezn i avtorj i . G e o g r a f i , ki o b j a v l j a t e v p u b l i k a c i j a h , ki z a r ad i kakršnegakol i vz roka do seda j n iso bile za je te v Bibl io- graf i j i , sporoč i te to na Inštit za geograf i jo , Trg f r ancoske revo luc i j e 7, L jub l j ana . Z vese l jem vas b o m o uvrstil i v B ib l iogra f i jo in s tem obogat i l i pregled dela geografov . G e o g r a f s k o b ib l iog ra f i j o S loven i je lahko kupi te v Zeml jep i snem muze ju Slovenije , Trg f rancoske revoluci je 7 v L jub l jan i , ali pa j o naroči te po te le fonu: (061) 2 1 3 - 537 . C e n a z a d n j e B ib l iog ra f i j e (za leto 1992) je 4 2 0 tolarjev. N a zalogi j e še neka j izvodov starejših Bibl iogra- fi j , katerih cena pa j e us t rezno man jša. S R E D N J A IN Z A H O D N A E V R O P A , NOVA K N J I G A IZ Z B I R K E " D E Ž E L E IN L J U D J E " Mi lan Orožen A d a m i č S to po l judno zasnovano regionalnogeografsko zbirko M l a d i n s k a kn j iga že kar neka j časa z a p o l n j u j e vrzel v p o m a n j k a n j u tovrstne literature. Z b i r k a j e zelo dopadl j ivo o p r e m l j e n a s š tev i ln imi r i sbami , kar tami in ba rvn imi fo togra f i j ami . Izvirnik j e z mnog imi sodelavci pr ipravi la za ložba Mi tche l l Beazley. V s lovenšč ino j e p r i č u j o č o kn j igo prevedel Dušan Voglar. Kot geog ra f a m e j e zan imalo , kaj in ka te re deže le so uvrstili v S r e d n j o in Z a h o d n o Evropo . Z e m l j e v i d na 8. in 9. strani nas p o d u č i , d a so to Irska, Vel ika Br i t an i j a , B e l g i j a , L u k s e m b u r g , N i z o z e m s k a , N e m č i j a , Š v i c a , Liechtenstein in Avstri ja. Franc i ja ali r e c i m o Sloveni ja , v naspro t ju s p r i čakovan j i , ne sodi ta v Z a h o d n o o z i r o m a S redn jo Evropo . N a 6. strani j e povedano , da so v tej kn j i g i o b r a v n a v a n e deže l e , ki l ež i jo m e d 45 . in 55. s topinjo s. g. š. V tem območ ju j e pr ibl ižno 70 % Franci je , velik del Velike Bri tani je (Škotska) p a sega p reko 55. s top in je s. g. š. S loven i j a leži v celoti nad 45. s t op in jo s. g. š., torej v o b r a v n a v a n e m o b m o č j u , a j e v te j knj ig i ne na jdemo . Po m o j e m g l o b o k e m prep r i čan ju in zaradi zgodovinsk ih de js tev j e S loven i j a n e s p o r n o del S r e d n j e Evrope in ne del V z h o d n e Evrope , kamor nas t radic io- na lno radi uv r šča jo zaradi j u g o s l o v a n s k e in socia l i s t ične preteklosti . O vsem tem v knjigi ne za s l ed imo n o b e n e pr ipombe, opozori la , opraviči la ali komenta r j a uredništva. Iz k o l o f o n a zvem, da j e nas lov izvirnika " N o r t h - w e s t and Central Europe" , kar bi prevedl i kot " S e v e r o z a h o d n a in Srednja E v r o p a " ali, če j e uredniku tako všeč, " S r e d n j a in severozahodna Evropa" , nikakor pa ne tako, kot j e storil p reva ja lec Dušan Voglar, " S r e d n j a in z a h o d n a Evropa" . Po leg tega bi zapisal Z a h o d n a Evropa z ve l iko zače tn ico , ker ne gre le za del Evrope , ki j e na zahodu , t e m v e č v tem p r i m e r u za g e o g r a f s k i p o j e m . O č i v i d n o se z a l o ž b i Mlad inska kn j iga ne zdi po t rebno , da bi pri p r ip rav l j an ju s lovenske izda je te zb i rke sodeloval ali v s a j p reg leda l besedi lo kakšen geograf , l ak površen nač in de la je v Mladinski knj ig i d o k a j ob iča jen , bralci ga s p r e m l j a m o že neka j časa. N a to so ob izda jan ju drugih kn j ig iz te zb i rke ali na sp lošno v kn j igah Mlad inske kn j ige opoza r j a l i že mnogi . N a j b o l j t ipičen p r imer j e šolski atlas, v ka te rem kar mrgoli napak, k i j i h v Mladinski knj igi k l j ub š tevi lnim p r ipombam in vrsti pona t i sov še vedno n i so odpravi l i . Ses tav l ja lc i o r i g i n a l n e ve rz i j e k n j i g e " S r e d n j a in zahodna Evropa" , ki j e bi la na t i sn jena v letu 1992, so bili ob nas ta jan ju n o v e E v r o p e go tovo v zadregi . Uspel i so prikazati z d r u ž e n o N e m č i j o . V izdaji M l a d i n s k e k n j i g e v letu 1993 bi pr ičakoval i , da b o d o pojasni l i to z a d r e g o in n a z e m l j e v i d e vr isa l i v s a j m e j e n o v i h d r ž a v ali v s a j Sloveni je . Da e n a od na jveč j ih s lovenskih z a l o ž b v knj igi o Evropi , ki j e b i la na t i sn j ena v letu 1993, n a z e m l j e v i d e ne nar i še nov ih d ržav v n e k d a n j i Jugos l av i j i , Č e š k o - slovaški in Sovje t sk i zvezi , to je spodrs l j a j b rez p r imere in opraviči la . N o , če s m o pošteni , j e n a strani 10 karta, edina v celi knj igi , v kateri so zapisana imena novih držav, vendar niso vr isane d ržavne meje . To j e p rav neve r j e tno , vendar j e res. Še več, sestavl jalci s lovenske i zda je so si oč i tno pr izadeval i , da bi na karte d o d a t n o vrisali L ju - GEOGRAFSKI OBZORNIK bl jano, ki pa j e na tej karti nar i sana nekako na t romej i med Avstrijo, Madža r sko in Sloveni jo . N a strani 7 j e znak za L j u b l j a n o pos tav l jen n e k a m okrog Z idanega Mos ta . Poleg tega lahko n a j d e m o še neka j preostal ih nemških n a p i s o v : R u n f k i r c h e n , iz i l ien (oč i t no os t anek nap i sa Sizilien) itd., kar kaže na površnos t kartografske obdelave gradiva. N e k o l i k o pod robne j š i pregled samo te kar te j e navrgel p reko 30 n apak in nedos lednos t i . Tako so na pr imer vrisani najviš j i alpski vrhovi, pa najvišj i vrh Velike Br i tan i je Ben N e v i s in A p e n i n o v Gran Sasso, m a n j k a j o p a na jv iš j i vrhovi P i rene jev (P ico de Aneto) , Ka rpa tov (Ger l ahovsky štit v Tatrah) in Skand inavskega go rov ja ( G l i t t e r t i n d ) , n i t i n i d o d a n T r i g l a v , k a r bi b i l o za s l o v e n s k e g a b r a l c a e d i n o s p r e j e m l j i v o , sa j j e za vse o m e n j e n e posege na karti dovo l j prostora . Iz navedenega p r i m e r a j e razvidna nedoslednost , saj navedbo Ben Nevisa l a h k o še r a z u m e m o ko t i n f o r m a c i j o o d r žav i , ki j o o b r a v n a v a p r i ču joča knj iga , Gran Sasso pa j e v Italiji , ki j e oč i tno del j u ž n e Evrope . . . Tako j e p ravzaprav z vsemi kartami v tej knj ig i . N a s t rani 129 ima Tr ig lav ko to 2863 , čeprav v S loven i j i geode t i že dobr i dve deset le t j i t rdi jo, d a j e Triglav visok 2 8 6 4 m. Ze lo znači len p r imer neodgovornega in povr- šnega dela v Mlad insk i kn j ig i j e karta n a strani 132, ki p r i kazu j e n a j p o m e m b n e j š a smučarska središča v Alpah . V Sloveni j i ni v r i sanega n o b e n e g a takega kraja! M o r d a v S loveni j i res n i m a m o n o b e n e g a ev ropsko p o m e m b n e g a smučarskega središča, n e d v o m n o p a j e , da imamo državno m e j a s H r v a š k o . D r ž a v a H r v a š k a na te j karti tudi ni nap isana , čeprav j e pr ikazan velik del n j enega ozeml ja . L a h k o pa n a j d e m o nap i sa za Češko in Slovaško, med ka te r ima pa seveda ni v r i sana d ržavna meja , itd, itd. Vse to so hudi spodrs l ja j i in tehnični izgovori n ikakor n i so sp re j eml j iv i . To j e ža l i t ev s lovenskega b ra l ca in države, ki v letu 1993 n i m a opraviči la! N a nek način j e z a n i k a n j e p r i zadevan j za neodv isnos t . Je ta spod r s l j a j pol i t ično de j an j e? Bra lcem in kulturni j avnos t i sve tu jem, d a na j si to kn j igo og l eda jo in p resod i jo uprav ičenos t te kri t ike. M e n i m , da j e naša do lžnos t , da od tuj ih za ložn ikov d o s l e d n o z a h t e v a m o s p o š t o v a n j e n a š e o z e m e l j s k e integri tete. Do lžnos t j avnos t i je , da sk rbno opoza r j a na takšne poman jk l j ivos t i in napake v tu j ih publ ikac i jah . M o j e o sebne i zkušn je in p r i p o m b e za ložnišk im hišam (Nat ional Geographic , The Times, De Agostini , Hallvvag) so zelo pozi t ivne. N a p r i p o m b e in opozor i la sem vedno prejel pr i jazen o d g o v o r in v nas lednj ih izda jah so j ih tudi dos ledno upoštevali . To j e zelo važno in p o m e m b n o priza- d e v a n j e za uve l j av l j an je in u t r j evan je naše neodvisnos t i . Z B I R K A N A R A V N E N E S R E Č E M i h a Pavšek Konec lanskega leta so nas pri D Z S razveselili z izdajo zbi rke boga to i lustr iranih kn j i ž ic o na ravn ih nes rečah . Naslovi posameznih knjižic angleške avtorice Jane Walker so Lakota, suša in kobil ice, Potresi ter Snežni in zemel jski p lazovi . V prvi knj iž ic i i zvemo n e k a j več o suši in občasn ih invaz i jah kobi l ic , ki v neka te r ih p rede l ih sve ta lahko unič i jo celoten letni pridelek. Posledica j e ve l ika revšč ina in s tem tudi lakota v državah , ki so že t ako ali t ako med n a j m a n j razvi t imi. Tovrs tn im na ravn im nes r ečam se žal m n o g o k r a t p r id ruž i jo še n e u r e j e n e po l i t i čne r azmere . Avtorica nas o p o z a r j a na čeda l je večj i o b s e g teh o b m o č i j in težavnost p reprečevanja tovrstnih katastrof in san i ran ja n j ihovih posledic . V drugih dveh knj iž icah j e na s l ikovi t in p repros t nač in p o d a n a r az l aga n a s t a n k a , vz rokov , p o s l e d i c in g lavn ih p o k r a j i n s k i h znač i lnos t i po t resov , snežn ih in zemeljskih p lazov ter skalnih podorov. M l a d e bralce b o d o še p o s e b e j p r i t e g n i l i p o d r o b n e j š i o p i s i p o s a m e z n i h na jveč j ih naravnih nesreč, ki so pr ikazani v sliki, r isbi in besedi . N a d a l j e nas av to r i ca s e z n a n j a z n e s r e č a m i iz preteklost i in n a m p o d a j a o s n o v n a navod i l a za r a v n a n j e v pr imeru , da s m o pr iče t akšnemu d o g o d k u . Pri snežnih p lazovih nas opozar ja , da lahko takšno nes rečo povz ro - č imo tudi sami. V zbirki j e med besed i lom dodan ih tudi n e k a j fo to- graf i j in p r imerov iz d o m a č e g a okol ja , ki nas o p o m i n j a j o , da so tovrs tne na ravne nesreče pr iso tne tudi pri nas . Pri vsaki od nesreč i zvemo tudi za g lavna o b m o č j a in pokra - j ine , k je r so le-te na jpogos te j še . N a koncu vsake i zmed t reh k n j i ž i c j e k ra t ek s l o v a r č e k o s n o v n i h p o j m o v in p o m e m b n e j š i podatki s p o s a m e z n e g a področ ja , ki j e v knj iž ic i p o d r o b n e j e p reds tav l jeno . Bis tveni del ce lo tne z b i r k e so p r e g l e d n e r i s b e ( b l o k d i a g r a m i ) , ki b o d o z a g o t o v o p r i t egn i l e m l a d e bra lce . B e s e d i l o j e za to v p o d r e j e n e m položa ju , p o u č n e in kakovos tne fo tog ra f i j e pa b o d o le še poveča le z a n i m a n j e mlad ih radovednežev . V s e k a k o r zb i rka o na ravn ih nes rečah n e bi s m e l a man jka t i na šolskih kn j ižn ih po l icah . I zda jo zb i rke j e f i n a n č n o p o d p r l o M i n i s t r s t v o za o b r a m b o in z a š č i t o republ ike S loven i je - R e p u b l i š k a up rava za zašč i to in r e š e v a n j e . P r i p o r o č a m o j o tud i s r e d n j e š o l c e m in še posebe j vsem geogra f sk im p e d a g o g o m , ki j i m bo lahko s l u ž i l a t ud i ko t k o r i s t e n d i d a k t i č n i p r i p o m o č e k pri n j i hovem delu, s č imer b o d o popestr i l i raz lago in s amo predstavi tev naravnih nesreč kot p o m e m b n i h geografsk ih pojavov. 39