DSHelifliJH KNJIŽNICA PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Partizanska Čreta praznovala v dežju str. 7 TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a tel.: 701-888, faks: 702-088 OSREDNTA TEMA LDS prepričljivo zmagala tudi v Savinjski dolini str. 8 Šport Izšel priročnik o namiznem tenisu str. 20 Savinjska dolina z dvema poslan cerna Dober teden je minilo od državnozborskih volitev, ki so bile v nedeljo, 15. oktobra. Republiška volilna komisija je včeraj objavila uradne rezultate volitev, neuradni rezultati Sredi septembra so se predstavniki Uprave za obrambo Celje in Slovenske vojske (vodja uprave Zoran Justin, zdravnik Miran Kolar, major Zdenko Terpin in vodja izpostave uprave za obrambo Žalec Saša Toš) sestali s predstavniki spodnjesavinjskih občin. Sprejeli so načrt dela naborne komisije za november, po katerem nabori za savinjske fante ne bodo več le v Žalcu, pač pa po vseh občinah. Razlogov za takšno odločitev je več, predvsem pa naj bi bila na ta način napotitev fantov na služenje vojaškega roka v enote Slovenske vojske nekoliko bolj svečana. Kje bodo potekali nabori, bo določila vsaka občina sama, večinoma pa bo naborna komisija zasedala v občin- pa so znani že kar nekaj časa. Po njih bo imela Spodnja Franc Sušnik Savinjska dolina naslednja štiri leta dva poslanca v državnem zboru. Na letošnjih državnozborskih voli- skih prostorih, za občino Žalec v prostorih izpostave Uprave za obrambo. Nabori bodo potekali po naslednjem razporedu: • v ponedeljek, 6. novembra ob 7.30 v občini Prebold, ob 10.30 v občini Tabor, ob 13.30 pa v občini Vransko; • v torek, 7. novembra ob 8. uri v občini Polzela, ob 12.30 v občini Braslovče; • v sredo - 8. in četrtek - 9. novembra od 8. do 12.30 v občini Žalec; • v petek, 10. novembra od 8. do 11. ure pa v Žalcu za vse zamudnike naborov po občinah. Fante bodo na naboru pozdravih tudi županja oziroma župani. tvah je bilo 1.587.430 volilnih upravičencev, na volišča pa jih je prišlo 1.112.840, kar pomeni 70,10-odsto-tno volilno udeležbo. V 4. volilnem okraju 5. volilne enote je bila volilna udeležba 68,96-odstotna, v parlament pa je bil ponovno izvoljen Anton Delak, za katerim je že en štiriletni mandat. Desus je prav v tem okraju dobila največ glasov od vseh okrajev. V 5. volilnem okraju je bila volilna udeležba 71,18-odstotna, kljub temu, da je tudi v tem okraju (tako kot v 4.) največ glasov dobil kandidat LDS, pa je bil v državni zbor izvoljen kandidat SDS Franc Sušnik, sicer župan občine Vransko. (Več o volitvah na strani 8.) K. R. Uro daljša noč V noči s sobote na nedeljo (z 28. na 29. novembra), se bomo tudi Slovenci vrnili na srednjeevropski čas. V nedeljo bomo ob 3. uri urine kazalce premaknili na 2. uro, najbrž pa ne bo nič narobe, če boste to storili nekoliko pozneje. Če se morate v nedeljo zbuditi natančno ob določeni uri, potem na ta opravek nikar ne pozabite že v soboto zvečer. ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Vpisujemo v CICIBANOV ABONMA 2000/2001 (za otroke od 5. do 10. leta starosti). K. R. * PEUGEOT Marjan Tratnik S.P. Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil PEUGEOT Nabori letos po občinah Avtopoligon Ločica ob Savinji 49A telefon / faks: 03 / 57-02-640 mobitel: 0609 652-337 Podaljšujemo rok vpisa abonentov do 5. novembra 2000. Prijave v Občinski matični knjižnici Žalec in na upravi zavoda, tudi po tel.: 57-15-123. ACMAN Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 5718-285,710-12-10 Nagradna igra za nakup nad 2Ö00 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Barbara Jezernik, Gotovlje 104, Žalec 2. Rudi Baloh, Zabukovica 156/a, Petrovče 3. Tanja Prislan, Šentjanž 51, Rečica Veliko lepega mm je ponudil oktober, ki se počasi izteka. Jesen je prišla v naše kraje s prijaznim obrazom. Prinesla pa ni le jesenski darov, ampak tudi državnozborske volitve in z njimi nekaj novih poslancev v parlamentu. Zadovoljni z izidi volitev ali ne, za štiri leta smo državljani izkoristili pravico, da neposredno sežemo v oblast. Veliko je pregovorov o oblasti in vladanju, ki bi jih lahko uporabili za to priliko. Še vedno pa mjbolj drži tista starodavm misel zmnega filozofa, ki pravi, da je dober vladar le tisti, ki daje takšne ukaze, da jih podložniki lahko uresničijo. Naj velja to za vse nove zakone in odločitve, ki jih'bo sprejemal državni zbor, pa kakršm koli koalicija oziroma vlada bosta vodila našo državo. Oblačila za urejene ženske GRIŽE, (03) 71 00 420, Boutique ACMAN št. 1, Velenje (03) 586 29 25, ACMAN, d.o.o., Partizanska 5, Šoštanj PROIZVODNI PROGRAM: INOX •odi za vino Branko ZOTTEL, s.d. ,nox • ' milni za grozd}« Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 ,NOX mobitel.: 0609/635-868 m,lnI “ i*bolka oktober2000 Občina Žalec S3 vinjske doline Na izredni seji samo o žalski šoli Prvi četrtek v oktobru so se svetniki občine Žalec sestali na izredni seji, ki jo je takoj po obisku v Ljubljani sklical župan Lojze Posedel. Prejšnji dan so se namreč župan, vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo občine Tanja Razboršek Rehar in ravnatelj I. osnovne šole Žalec pogovarjali s predstavniki ministrstev za šolstvo, finance in pravosodje, kako rešiti problem blokiranega žiro računa žalske šole, zaradi katerega zaposleni niso prejeli avgustovskih plač, vprašljivo pa je bilo tudi izplačilo septembrskih plač. Kot smo že poročali, je bil razlog za blokado žiro računa šole izvršba delne sodbe o nematerialni odškodnini za učenca šole, ki se je pred 14. leti hudo poškodoval na planinskem izletu med vožnjo s kolesom in zaradi nesreče ostal hrom. Vse od takrat je sodišče obravnavalo tožbo učenca oziroma staršev proti šoli za materialno in nematerialno odškodnino. Kot je na izredni seji povedal, župan, do poravnave ni prišlo, leta 1991 pa je postala pravnomočna delna sodba o nematerialni odškodnini, ki je znašala 37 in pol milijona tolarjev. Devet let po pravnomočnosti sodbe je sodišče v Žalcu izdalo sklep o izvršbi sodbe, s katerim pa je bil takoj blokiran žiro račun žalske šole. Višina blokade je znašala že 46 milijonov tolarjev. Šola in občina sta se tokrat odločili, da je treba primer zaključiti in rešiti vprašanje, kdo mora v takšnih primerih zagotoviti denar za odškodnino. Zaradi blokade računa zaposleni v šoli niso prejeli avgustovskih plač, občina Žalec pa jim je v septembru neposredno iz občinskega proračuna nakazala enkratno denarno pomoč v višini njihovih neto plač. Kljub intenzivnim pogovorom med občino kot ustanoviteljem šole in pristojnimi ministrstvi ter poskusom dogovora z odvetnikom oziroma tožečo stranko, je’kazalo, da več kot 70 zaposlenih ne bo prejelo tudi septembrskih plač; Zadnji trenutek so se vodstvo šole, predstavniki občine in predstavniki ministrstev za šolstvo (tudi minister Lovro Šturm), finance in pravosodje le dogovorili za rešitev. Država je sprva vztrajala, da je za izplačilo odškodnine odgovorna izključno šola ozironS občina kot njena ustanoviteljica, občina pa je vztrajala, da je v tem primeru ogroženo delovanje šole kot javnega zavoda in da je za obvezno osnovno šolanje odgovorna država, ki tudi sicer zagotavlja sredstva za šole v višini približno 80 odstotkov. Žalski župan in šolski minister Lovro Šturm sta po izredni seji občinskega sveta vendarle podpisala dogovor, da bosta denar za odškodnino zagotovili država in občina'v razmerju 70 proti 30. Šola je istega dne, ko je to na izredni seji odobril žalski občinski svet, najela kredit v višini 46 milijonov tolarjev, in sicer za obdobje treh let. Blokada žiro računa je bila umaknjena, zaposleni pa so takoj prejeli avgustovske plače. Župan se je udeležil tudi učiteljskega zbora, na katerem se je zaposlenim zahvalil za potrpežljivost pri čakanju na izplačilo plač in da so kljub vsemu nemoteno nadaljevali z delom oziroma poučevanjem učencev. Z rešitvijo je zadovoljen tudi ravnatelj Adi Vidmajer, ki je poudaril, da se je morala ta mora za šolo enkrat končati. Kljub veliki odgovornosti in možnostim, da do nesreč učencev in tudi podobnih tožb lahko še pride, na žalski šoli, ki ima skoraj 900 učencev, ne bodo omejevali več kot 40 interesnih dejavnosti in različnih oblik pouka na terenu. Vse šole sicer imajo zavarovano objektivno odgovornost, verjetno pa bo potrebno razmisliti o dodatnih oblikah zavarovanja. Navodila o tem bo za ravnatelje pripravilo tudi ministrstvo. Tildi žalska šola je imela zavarovano objektivno odgovornost, ki pa bo izplačana takrat, ko bo sodišče odločilo še o materialni odškodnini v tem primeru. K.R. OBČINA ŽALEC IMA NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE V želji po boljši in hitrejši dostopnosti ter povezavi z občani smo se v Občini Žalec odločili za sodoben in učinkovit komunikacijski sistem, ki poenostavlja, pospešuje in olajšuje izmenjavo informacij. Pomembnejše nove telefonske številke so: OBČINA ŽALEC Telefonska številka Občina Žalec - centrala 71 36 400 Občina Žalec - župan 71 36 410 Občina Žalec - direktor občinske uprave 71 36 408 Občina Žalec - tajništvo 71 36 420 Občina Žalec - faks 713 64 64 Občina Žalec - podžupani 71 36 422 Oddelek za negospodarske in gospodarske zadeve 71 36 430 Vodja oddelka za negospodarske in gospodarske zadeve 71 36 434 Oddelek za okolje in prostor 71 36 440 Vodja oddelka za okolje in prostor 71 36 444 Oddelek za finance 71 36 460 Občinski svet 71 36 412 Štab civilne zaščite 71 36 450 Stanovanjsko gospodarstvo 5717190 BERGMANNOVA VILA 713 68 80 Zveza športnih društev 713 68 82 Utrip - uredništvo 713 68 88 Turistična zveza Spodnje Savinjske doline 713 68 68 UPRAVNA ENOTA ŽALEC - Načelnik •7135 110 - Tajništvo 71 35 120 - Faks 71 35 216 D U R S izpostava Žalec Tajništvo 71 36 320 Faks 71 36 374 Dohodnina 71 36 340 Davčni register 71 36 360 Prispevki 71 36 370 SODNIK ZA PREKRŠKE Predstojnik 71 36 480 Tajništvo 71 36 470 Faks 71 36 488 Končno podpisan dogovor Občina Žalec in Ministrstvo za promet in zveze sta 11. oktobra končno podpisala dogovor o reševanju cestnoprometne problematike v Levcu. Kot smo že poročali, je bil podpis tega dogovora pogoj, da je žalska občina oziroma njen občinski svet izdala soglasje k lokacijskemu načrtu za avtocestni priključek Celje -Zahod. Dogovor določa, da bosta Direkcija RS za ceste in žalska občina v tem in prihodnjem lem pripravili potrebno dokumentacijo in izvedli dela za ureditev osvetljenega prehoda za pešce v Drešinji vasi in ureditev ceste skozi Levec (križišče pri Leni, križišče z Letališko cesto, prehod za pešce pri stavbi krajevne skupnosti in pločnik na severni strani glavne ceste). V okviru projekta avtocestnega priključka Lopata se bo zgradil pločnik za pešce in kolesarska steza od Levca do Medloga, ki bosta predana namenu istočasno kot avtocestni priključek. Za posamezne investicije se sklepajo posamezne pogodbe, občina Žalec pa bo v naslednjih letih te projekte sofinancirala v višini do 20 % njihove vrednosti. Vsebino dogovora je potrdil svet Krajevne skupnosti Levec, občinski svet pa je na korespondenčni seji tudi že potrdil soglasje Občine Žalec k lokacijskemu načrtu za izgradnjo avtocestnega priključka Lopata. K.R. Jutri o programu varstva okolja Občina Žalec je pred kratkim pričela s pripravo programa varstva okolja, za njegovo strokovno izdelavo pa izbrala ERIC-o Velenje, inštitut za ekološke raziskave Velenje. Program bo izdelan po načelih Lokalne agende 21. Lokalna agenda 21 je celovit program varstva okolja, ki posega tudi v socialne in ekonomske sfere, zato je pri njegovi pripravi pomembno, da sodeluje čim širša javnost. V ta Pri Komunaliiein podjetju še enota za urejanje okolja Prejšnji četrtek je bila 18. seja občinskega sveta občine Žalec, na kateri je bilo 12 točk dnevnega reda. Med drugim so svetniki po obširni razpravi, kljub pomislekom zaradi dodatne obremenitve gospodinjstev in pripombah o delovanju čistilne naprave v Kasazah, sprejeli povišanje cen vodarine, kanalščine in čiščenja odpadnih voda. Po sprejetju zapisnika in poročilu o izpolnitvi sklepov s prejšnje seje so svetniki za člana sveta Osnovne šole Griže imenovah Ivana Krašovca iz Pongraca, za člane sveta JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec pa Lidijo Koceli iz Žalca, Simona Malija iz Šempetra in Darjo Pur iz Žalca. Brez pripomb so potrdili več premoženjsko-pravnih zadev, zatem pa še rokovnik in izhodišča za pripravo občinskega proračuna za leto 2001. Proračunski porabniki morajo do danes (25. 10.) oddati svoje zahtevke oddelku za finance občine, rok za krajevne skupnosti pa je 30. oktober. Odlok o proračunu za prihodnje leto naj bi bil v drugi obravnavi sprejet na seji, 21. decembra letos. Sledila je obširna razprava o predlogu povišanja cen vodarine, kanalščine in čiščenja odpadnih voda s spremembo tarifnega sistema. Direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek je med drugim povedal, da je država leta 1991 zamrznila cene vode, odgovornost za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo pa naložila lokalnim skupnostim. Cene so se nazadnje dvignile pred tremi leti, Javno komunalno podjetje Žalec pa je zadnja leta poslovalo s pozitivno ničlo le na osnovi odpisovanja amortizacije. Nove cene (povišanje za gospodinjstva, priključena tudi na čistilno napravo znaša od 211,63 SIT/m1 na 312,24 SIT/m5) bodo veljale od 1. novembra letos. Pri vodarini in kanalščini se je hkrati cena za gospodinjstva in gospodarstvo izenačila. Po daljši razpravi so svetniki sprejeli tudi predlog župana in strokovnih služb, da se v okviru Javnega komunalnega podjetja oblikuje enota za urejanje javnih površin, o nakupu opreme, kadrovski sestavi in drugih podrobnostih pa bodo odločali drugič. V drugi obravnavi je bil zatem brez pripomb sprejet predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Levec - za območje PC Lena - Lesnina - Lesnina PGM, prav tako pa je bil v drugi obravnavi sprejet odlok o plačilu komunalnega prispevka v občini Žalec. Predlog pravilnika o merilih za določanje dežurstev prodajaln na območju žalske občine je bil zaradi želja nekaterih trgovcev po večji liberalizaciji dan v javno obravnavo do 9-novembra. Svetniki so potrdili tudi predlog sanacije plazov, po katerem so iz nerazporejenih sredstev s proračunske postavke, namenjene za sanacijo plazov, za prevoznost plazu Zorko namenih 3,5 milijona tolarjev, za sofinanciranje plazu Vodončnik v Zabukovici v višini polovice vrednosti del 125.000 tolarjev, za plaz Podpečan pa prav tako v višini 5Ö % vrednosti del, vključno z nadzorom 1,5 milijona. Za sanacijo ostalih plazov bodo sredstva zagotovljena v proračunu za leto 2001. K. R. namen občina Žalec in inštitut ERIC-0 pripravljata sestanek s predstavniki podjetij, organizacij in zainteresirane javnosti, na katerem bodo predstavili Lokalno agendo 21 in program varstva okolja, pregledah in z morebitnimi pripombami prisotnih dopolnili tudi kazalo Poročila o stanju okolja. Sestanek bo jutri (26. oktobra) ob 13. uri v sejni sobi Občine Žalec. K. R. OBČINA ŽALEC objavlja javni razpis “MLADI RAZISKOVALEC 2001” 1. Na razpis se lahko prijavijo osnovne šole na območju občine Žalec. 2. Osrednja tema razpisa je Turistična ponudba našega kraja z izdelanim prospektom. Ostale teme so iz raziskovalnega dela posamezne šole. 3. Prijavljena naloga mora biti metodološko urejena, z navedenimi ugotovitvami in z razpisom postopka. 4. Posebna komisija bo pregledala naloge in podala mnenje o raziskovalnem delu. 5. Rok za oddajo nalog je 16. marec 2001. 6. Naloge pošljite na naslov: Občina Žalec, Ul.Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Župan prekoračil pooblastila? Ob obravnavi predloga odloka o plačilu komunalnega prispevka, ki ga je žalski občinski svet sprejel na zadnji seji prejšnji četrtek, je župan svetnike seznanil tudi z dvema anonimnima ovadbama inšpekciji o domnevni prekoračitvi njegovih pooblastil pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka. Kot je povedal, pri tem ne gre za oprostitev, pač pa plačilo na obroke za največje investitorje, ki ga je omogočal tudi stari odlok o komunalnem prispevku. Vsak investitor, ki žeh zgraditi nov objekt, razširiti ah prezidati obstoječi objekt, mu spremeniti namembnost ah zgraditi nadomestni objekt, je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, ki se določi glede na viši- no vseh stroškov opremljanja stavbnega zemljišča z javno infrastrukturo, upoštevajoč površino stavbnega zemljišča, možne priključke na javno infrastrukturo ter njene zmogljivosti. Investitor mora podati vlogo na oddelek za okolje in prostor občine, ki mu odmeri prispevek, če gre za vehke zneske, pa je možno odplačevanje na obroke. Kot je povedal župan Lojze Posedel, so dosedaj v šestih primerih investitorjem omogočili odplačevanje na obroke. Vsi so plačila zavarovali z menicami, vsi pa svoje obveznosti dosedaj redno poravnavajo. Ker je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja med drugim potrdilo o plačanem komunalnem prispevku, občina tudi v primeru obročnega odplačevanja investitorju izda potrdilo o plačilu, zato da lahko ta čim prej prične z gradnjo. Verjetno pa je prav to razlog dveh prijav, ki jih je pristojna inšpekcija že raziskala. K. R. Občina Žalec oktober2000 Nova stanovanja - nova kakovost bivanja Občina Žalec je v okviru plana izgradnje stanovanj pričela z aktivnostmi, ki zajemajo pridobitev stanovanj v poslov-no-stanovanjskem objektu Varstveno delovnega centra v Žalcu. Ob priliki odločitve, da se pristopi k izgradnji stanovanj v navedenem objektu, je prevladalo mnenje, da je smiselno pridobiti stanovanja, ki so locirana v objektu v samem mestnem jedru, a vendar izven strnjenega blokovskega naselja. Upoštevajoč navedeno dejstvo je bilo ugotovljeno, da je najbolj primerna in ugodna možnost pridobitve stanovanj z nadgradnjo že navedenega objekta, katerega izgradnja je zasnovana na najboljši razpoložljivi lokaciji - za občinsko upravno zgradbo. Objekt bo zgrajen v predelu mesta, ki bo uporabnikom stanovanj približal storitve zdravstvenega doma, sodišča, občine, upravne enote, davčne uprave in nenazadnje tudi oskrbe z življenjskimi potrebščinami. Prevladujoč dejavnik, ki je bil pri izboru lokacije za novozgrajena stanovanja odločilnega pomena, pa je bil, zagotoviti uporabnikom stanovanj bivanje v mirnem okolju, česar z izgradnjo na lokaciji v neposredni bližini že obstoječih večstanovanj- skih objektov ni mogoče pričakovati oziroma uresničiti. V teh objektih so namreč mlade družine z otroki, le-ti pa večkrat zelenice pred bloki, stopnišča in hodnike spremenijo v igrišča. Običajno dnevno druženje otrok se časovno podaljšuje pozno v noč ob vikendih in predvsem v času počitnic. S svojim ravnanjem povzročajo prekomeren hrup, ki postaja moteč za večino stanovalcev, ki si želijo miru. Z izgradnjo objekta bomo pričeli v mesecu marcu 2001 s predvidenim zaključkom do konca leta 2001. Stanovanjski del objekta zajema III. in IV. etažo, pri čemer je potrebno omeniti, da ima stanovanjski del popolnoma ločen vhod od poslovne- ga dela, v objekt pa bo mogoče vstopati tudi iz poslovnega dela, kjer bo nameščeno dvigalo, ki bo dano v koriščenje tudi stanovalcem. Ta možnost zagotavlja nemoten vstop do stanovanja tistim občanom, ki so vezani na uporabo invalidskega vozička oziroma so kakorkoli gibalno ovirani, kajti v objektih do pet etaž praviloma ni dvigala. S projektno dokumentacijo so predvidena manjša stanovanja, med 35 do 50 m2, vendar pa bo, seveda v kolikor bodo s strani interesentov izkazane potrebe po večjih in nad- standardno opremljenih stanovanjih, mogoče še naknadno upoštevati želje kupcev. Cena za m2 stanovanjske površine po predvidevanjih ne bo presegla 2.000 DEM v tolarski protivrednosti, kar je po poznavanju situacije na trgu novozgrajenih stanovanj izjemno ugodno oziroma primerljivo s cenami takih stanovanj v ostalih manjših mestnih središčih. V zadnjih nekaj letih, ko v naši občini zaradi pomanjkanja sredstev in interesov morebitnih drugih investitorjev, nismo uspeli pričeti z gradnjo večstanovanjskega objekta, je bil s strani nekaterih lastnikov in najemnikov stanovanj, ki bivajo v blokovski soseski in tudi občanov v zasebnih zgradbah, močno izražen interes po pridobitvi novozgrajenih stanovanj na lokaciji, ki bo zagotavljala mirno in prijetno bivalno okolje vsem, ki si tega želijo. Prav zaradi dejstva, da smo končno uspeh zagotoviti takšno možnost, vabimo k sodelovanju vse zainteresirane, da se čimprej, najkasneje do 15. novembra 2000, zglasite pri Tatjani Urlep, pisarna št. 8/1, Pečnikova 1, Žalec (poslovna zgradba Stanovanjskega podjetja SIPRO d.o.o. Žalec), kjer boste lahko pridobili vse potrebne podrobnejše informacije, ki bodo podlaga odločitve za odkup stanovanja, s čimer boste uresničili vaše morda že dolgotrajne želje po bivanju v mirnem in urejenem okolju. Ob tem moramo omeniti, da je število stanovanj omejeno, zato je potrebno, da k uresničevanju vaših želja pristopite v najkrajšem času, saj pričakujemo odziv večjega števila interesentov. Občina Žalec Parkirišča že asfaltirana Za občinsko stavbo v Žalcu občina Žalec predvsem za potrebe zaposlenih gradi novo parkirišče, ki je pred dnevi že dobilo afaltno prevleko, odprto pa naj bi bilo v prvi polovici novembra. Novo parkirišče bo imelo 54 parkirnih mest, od tega jih bo 15 ograjenih z zapornico. Vrednost investicije je 25 milijonov tolarjev, sredstva pa po besedah vodje oddelka za okolje in prostor občine Žalec Aleksandra Žolnirja zagotavlja samo žalska občina, čeprav parkirišča uporabljajo tudi zaposleni državnih služb in njihove stranke. Z novim parkiriščem bo parkiranje v Žalcu nekoliko olajšano, vendar pa se bodo kmalu pričela še obsežna dela na Savinjski cesti, to je na cesti, ki vodi iz Griž mimo občinske stavbe proti žalski cerkvi. Med drugim bo obnovljena tudi kanalizacija. K. R., foto: T. T. Prejšnji petek je bilo novo parkirišče asfaltirano. Vrbje praznuje Krajevna skupnost Vrbje praznuje svoj praznik 11. novembra, v spomin na referendum leta 1979, ko so se krajani skoraj stoodstotno odločili za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti. Ridi letos se bo v počastitev praznika v Vrbju zvrstilo več prireditev. V sredo, 8. novembra, bo ob 16. uri v Domu krajanov odprtje razstave ročnih del s srečanjem starejših krajanov, dan kasneje pa bo tam zbor krajanov, ki se bo pričel ob 19. uri. Slavnostna seja sveta krajevne skupnosti s podelitvijo plaket in priznanj bo v petek (10. novembra) ob 18. uri, natanko na praznik oziroma martinovo soboto (11. novembra) pa bo v Domu krajanov Vrbje še veselo martinovanje. Za krajevno skupnost Vrbje se izteka zelo uspešno leto, saj so bila poleti zaključena obsežna obnovitvena dela v središču vasi z izgradnjo kanalizacije in obnovo ceste. Tako je Razdrto pri Žalcu spet postalo Vrbje. Delavci podjetja Amile Iskra iz Kranja pri montaži zapornic Zapornice in obvozna cesta V Šempetru v teh jesenskih dneh hitijo z odpravljanjem cestno-varnostne zagate v smeri proti Grušovljam in Podlogu. Potem ko so zgradili obvozno cesto, razširili cesto od glavne magistralne ceste proti pokopališču, zgradili pločnik ob njej, nov kanalizacijski primarni vod s kolekto-rjem za omrežje Spodnje Grušovlje, poteka sedaj že vgradnja zapornic pri novem križišču pri pokopališču. Kljub temu, da so se dela malce zavlekla, so krajani KS Šempeter vseeno dobre volje, saj bodo dela končana v prvih dneh prihodnjega meseca. T. T. V Gotovljah končno kanalizacija Pri gradnji primarnega voda. Po mnogih zapletih so v Gotovljah pričeli s prvo fazo izgradnje kanalizacije, ki bo pod obvoznico priključena na omrežje v Žalcu. Primarni vod naj bi bil dokončan v dveh mesecih, še letos pa naj bi bila dokončana kanalizacija jedra Gotovelj. Vrednost del prve faze bo znašala okrog 51 milijonov tolarjev, širše območje KS Gotovlje pa naj bi se na kanalizacijo priključilo prihodnje leto. Dela izvaja PUV d. d. Celje. Gotovljani se veselijo zaključka del, saj računajo, da bo potem njihova krajevna skupnost še bolj čista. T. Tavčar %' * MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA d.o.o. ZEMELJSKI PLIN - VARNOST - VARČNOST - EKOLOGIJA - UDOBJE Občina Žalec in Mestni Plinovodi, distribucija plina d.o.o. sta pripravila posebne ugodnosti za gospodinjstva na področju občine Žalec, ki bodo prešla na uporabo zemeljskega plina ter s tem zmanjšala onesnaževanje okolja. Informacije, povezane z izgradnjo plinovodnih priključkov, potrošnje zemeljskega plina in načinov financiranja, dobite v naši pisarni v času uradnih ur. Vabljeni! V krajevnih skupnostih Petrovč^ in Griže potekajo sanacije cest po izgradnji plinovoda. Pogoj za sanacijo cestišča so izdelani priključki na plinovod, tako da se naknadno ceste ne bodo več razkopavale. Če pri sanacijah cest (rezkanje, pripravljalna dela in asfaltiranje) pride do manjših motenj prometa, prosimo za strpnost in upoštevanje cestno-prometne signalizacije. HKRATI VAS OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI NA NOVO LOKACIJO. NAŠ NOVI NASLOV JE ULICA IVANKE URANJEK 1, ŽALEC (FILIPOV TRG), IN SICER ZRAVEN BANKOMATA. URADNE URE ZA STRANKE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK od 11. do 12. ure ter od 16. do 17. ure. OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER v Savinjski dolini v imenu in po pooblastilu lastnika OBČINE ŽALEC ponovno objavlja javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem 1. Predmet oddaje: neopremljen prostor v velikosti 63 m2 v objektu telovadnice pri Osnovni šoli Šempeter na parcelni številki 428/1, k.o. Šempeter. 2. Prostor, ki se oddaja, obsega : - neopremljen prostor, velikost: 40 m2, - pisarna, velikost: 10 m2, - garderoba, umivalnica in WC, velikost: 13 m2. 3. Prostori se dajejo v najem praviloma za nedoločen čas. Natačnejši pogoji najema bodo opredeljeni v pogodbi. 4. Ponudbi mora biti predloženo: - osnovni podatki o ponudniku, - odločba o registraciji ponudnika, - program aktivnosti v oddanih prostorih, - ponujena cena za najem. 5. Pisne ponudbe se zbirajo na naslovu: Osnovna šola Šempeter, Šolska ul. 2, 3311 Šempeter do 16. novembra 2000 do 9 00 ure. 6. Kandidati si lahko ogledajo prostor po predhodni najavi na telefon 703 20 50, ravnateljica Ivica Čretnik. 7. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo opravljal dejavnost združljivo z dejavnostjo šole oziroma športa (fitnes, ...) 8. Ponudniki bodo obveščeni o izidu razpisa do konca novembra 2000. 4 Oktober 2000 Občine Savinjske doline Na Polzeli lani uspešni Ob občinskem prazniku občine Polzela je bila slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo odličij v kristalni dvorani doma Senek. Seje so se poleg svetnikov in vodij strank udeležili še župani in podžupani sosednjih občin. gim je povedal, da imajo delavci občinske uprave s preselitvijo v preurejene občinske prostore zelo dobre pogoje dela, kar bo tudi prispevalo k njihovi uspešnosti. Poleg tega posodabljajo računalniško opremo, informacijsko mrežo ter digitalizacijo prostorskih, katastr- asfaltiranje odseka ceste v Založah ter pridobivanje dokumentacije za izgradnjo plinovoda na Bregu in v Ločici. Velik del sredstev je občina letos namenila vzdrževanju in obnovi kulturno-zgodovinskih objektov, v tem sklopu tečejo tudi pogovori za nakup rojstne hiše pesnice Neže Maurer. Letos so pristopih k izdelavi sprememb in dopolnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega plana. Poleg navedenega je v fazi projektiranja še več drugih zadev. Vseskozi se na Polzeli aktivno prijavljajo na razpise resornih ministrov, pri čemer so bili večkrat tudi uspešni. Župan je še povedal, da občina za predšolsko in šolsko izobraževanje namenja kar eno tretjino celotnega proračuna, trenutno pa se pripravljajo za gradnjo treh športnih igrišč. Velik dosežek, vreden 39 milijonov tolarjev, je na novo opremljena šolska kuhinja, ki so jo po slavnostni seji predah namenu. Na koncu so podelili odličja. Grb občine Polzela je prejel Ivo Serdoner, plaketo PGD Ločica ob Savinji, Simon Ograjenšek in Organizacijski odbor prireditve Družina poje od leta 1984 do 2000. V kulturnem programu je nastopil mladi pianist Primož Mavrič. T. Tavčar Letošnji dobitniki občinskih odličij. Občinski praznik na Polzeli praznujejo 2. oktobra, v spomin na dan leta 1942, ko so bik v Mariboru kot talci ustreljeni prvi Polzelani. Slavnostni govornik je bil župan Ljubo Žnidar, ki je po uvodnem pozdravu na kratko orisal dosedanje uspehe in načrte občine. Med dra- ških in dragih zadev. Izpostavil je gradnjo vodovodnega omrežja v Ločici ob Savinji, nadaljevanje izgradnje vodovoda Dobrič - Apdraž in v Založah, gradnjo primarnega kanalizacijskega kolektorja na Bregu in sekundarnega voda v Ločici, rekonstrukcijo ceste Podvin - Tomaž, Župan Ljubo Žnidar in mag. Marinka Marovt sta s prerezom traku predala namenu obnovljeno kuhinjo na OŠ Polzela. Odloki pogojno potrjeni Na 14. redni seji občinskega sveta občine Tabor, ki je bila v začetku tega meseca, so svetniki ponovno obravnavali odloke o ustanovitvi javnih zavodov na področju šolstva, zdravstva in kulture. Poleg tega so imeli na dnevnem redu nov tarifni sistem ravnanja z odpadki v občini Tabor, obravnavali in sprejeli so nove cene vrtca in opravili nekatera imenovanja v razne organe oziroma svete. Sprejet je bil tudi zaključni račun občine Tabor za leto 1999 ter podan predlog rebalansa proračuna za leto 2000. Dobršen del seje so svetniki namenih ponovni obravnavi odlokov o javnih zavodih: odlok o izločitvi organizacijske enote Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate iz javnega zavoda Zdravstveni center Celje in ustanovitvi javnega zavoda ZD dr. Jože Potrata Žalec, odlok o ustanovitvi VIZ Glasbena šola Risto Savin Žalec, odlok o ustanovitvi VIZ II. osnovne šole Žalec, odlok o ustanovitvi UPI Ljudske univerze Žalec, odlok o spremembah organiziranosti Zavoda za kulturo Žalec in odlok o ustanovitvi JZ medobčinske matične knjižnice Žalec. V zvezi z vsemi omenjenimi odloki so sprejeh sklep, da potrjujejo predloge odlokov skupaj s pripombami, ki so jih dale drage občine in v kolikor ni novih pripomb s strani ostalih občin, tudi v Tabora sprejemajo predloge teh odlokov. V primera, da bi se pojavile nove pripombe, pa jih bodo taborski svetniki še enkrat obravnavah. Na seji so imeh svetniki tudi prvo obravnavo predloga pogodbe o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih pri ustanovitvi Vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Vransko - Tabor. V zvezi z njim so imeh še nekaj pripomb, ki jih bodo posredovah občinskemu svetu Vransko. Potrdili so dvig cen v vrtcu, ki so s prvim septembrom višje za 9 %, s 1. decembrom pa se bodo povišale še za dodatnih 5 %. Razloga za povišanje sta inflacija in z njo dvig osnovnih stroškov ter zmanjšano število otrok v vrtcu. Na seji, na kateri je bil prisoten Uidi direktor Javnih naprav Celje Ivan Čerič s strokovno sodelavko Romano Kolenc, so svetniki potrdih tudi predlagan tarifni sistem ravnanja z odpadki. V prihodnje se bo tako odvoz odpadkov obračunaval glede na vehkost posode. Pri točki imenovanja so svetniki med dragim v svet VIZ OŠ Vransko -Tabor imenovali Mojco Hostnik iz Kaplje, za predstavnika javnosti v Svem pohcije pa Milana Strnada iz Pondorja. Naslednja seja občinskega sveta občine Tabor bo v ponedeljek. Na njej pa naj bi županja podala tudi osnutek predloga proračuna za leto 2001. D. N. Občina Vransko Pijejo preveč klorirano vodo? Svetniki občine Vransko so imeli na dnevnem redu 19. redne seje kar 17 točk, zato so po nekaj več kot štirih urah sejo prekinili in jo bodo nadaljevali v prihodnjih dneh. Razpravljali in sklepali so o 11. točkah dnevnega reda. Dokaj hitro so sprejeli Odlok o ureditvi statusa za upravljanje in organizacijo Javnega komunalnega podjetja Žalec in predlog sklepa o delitvi in porabi dobička tega podjetja. V burni razpravi so predstavniki trškega odbora opozorili, da zaradi povečanih potreb po pitni vodi v občinah Braslovče in Polzela pijejo slabo oziroma preveč klorirano vodo. Zato so od direktorja Javnega komunalnega podjetja Žalec zahtevali, da v roku 60 dni pripravi predlog ukrepov za sanacijo, ki bodo potrjeni in usklajeni z občinama Braslovče in Polzela. V nadaljevanju so svetniki obravnavah predloga Javnih naprav Celje o potrditvi povprečne lastne cene odvoza komunalnih odpadkov in novega tarifnega sistema za ravna- nje z odpadki v občini Vransko. Direktor Ivan Čerič je jasno povedal pogoje članom občinskega sveta. V razpravi in obrazložitvi tarifnega sistema je prenesel sporočilo Mestne občine Celje kot 100-odstotne lastnice Javnih naprav, da v primera nesprejetja oziroma zavrnitve tarifnega sistema s 1. oktobrom letos prenehajo z odvozom odpadkov z območja občine Vransko. Svetniki so po razpravi, soočeni z dejstvom, da alternative ni, predlagani tarifni sistem potrdih. Pod točko pobude in vprašanja svetnikov je bila vložena in sprejeta zahteva, da občina Vransko kot soustanovitelj Javnega zdravstvenega zavoda Žalec ukrepa in zagotovi prisotnost izbrane zdravnice dr. Centrih - Četina v Zdravstvenem domu Vransko za polni delovni čas. Občinski svet je tudi potrdil predlagane kandidate za sodnike porotnike, v svet zavoda Osnovne šole Vransko - Tabor pa sta bila kot predstavnika ustanovitelja izvoljena Andrej Semprimožnik in Janez Kropivšek. T. Tavčar Voda še cenejša od piva Tako kot na vseh zadnjih sejah občinskih svetov spod-njesavinjskih občin so tudi svetniki občine Prebold na 17. seji, ki je imela 19 točk dnevnega reda, obravnavali predlog povprečne lastne cene odvoza in odlaganja odpadkov z novim tarifnim sistemom za ravnanje s komunalnimi odpadki ter povišanje cen vodarine in kanalščine. Razloge za spremembe in povišanje cen sta pojasnjevala direktor celjskih Javnih naprav Ivan Čerič s sodelavko in direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. Kljub mnogim pomislekom, zlasti zaradi vse večjih obremenitev socialno šibkejših gospodinjstev, so oba predloga po dolgi in burni razpravi potrdih. Pri odvozu odpadkov osnova cene ne bo več bivalna površina, pač pa vehkost posode za odpadke in število odvozov. Pri novem obračunu se bodo cene odvoza odpadkov znižale pri tistih, ki so imeh doslej prijavljene vehke stanovanjske površine, povišala pa se bo za tiste, ki imajo majhno kvadraturo. Kot je povedal direktor žalskega komunalnega podjetja, se to podjetje že več let srečuje z negativnim rezultatom poslovanja. Rezultat sicer vsako leto pokaže pozitivno stanje oziroma stanje pozitivne ničle, vendar le na osnovi odpisov amortizacije, kar omogoča računovodski standard za javna komunalna podjetja, Vendar pa odpisi amortizacije dolgoročno pomenijo zmanjševanje vrednosti infrastrukture. Vse to je posledica zadrževanja cen na državni ravni in to v zadnjih devetih letih. Voda in kanalščina sta se podražili skupaj za 39% za gospodinjstva in 19% za gospodarstvo. Pri ceni vodarine in kanalščine se h dve kategoriji porabnikov izenačujeta, pri čiščenju odplak pa zaenkrat še ostaja razlika. Nominalno znaša nova cena z vsemi prispevki, tudi z državno takso 205,31 SIT/m5 porabljene vode za gospodinjstva, ki so vezana samo na vodovod, 253,39 SIT/m' za gospodinjstva, ki so vezana na vodovod in kanalizacijo, ter 312,24 SIT/m' za gospodinjstva, vezana tudi na čistilno napravo (plačujejo vodarino, kanalščino in čiščenje, republiška taksa za obremenjevanje voda pa je nižja). Nova cena bo po besedah direktorja Matjaža Zakonjška spet omogočila normalna vlaganja v vodovodni in kanalizacijski sistem in njuno obnovo. Cene vode so enake v vseh šestih spodnjesavinjskih občinah. Svetniki so v razpravi opozorili na številne probleme v zvezi z oskrbo vode, gradnjo vodovodov in kanalizacije, med dragim na problem, da Javno komunalno podjetje ni lastnik priključnih vodov od ventila glavnega vodovoda do hiš. Ker so h vodi pogosto poškodovani, izguba vode pa se ne beleži na vodnem števcu lastnika hiše, le-ta največkrat ni zainteresiran za odpravo okvare oziroma je niti ne zazna. V nadaljevanju seje so svetniki občine Prebold potrdih izhodiščne cene za distribucijo phna v občini Prebold. Kljub temu, da je del plinovodnega omrežja v Dolenji vasi že zgrajen, pa verjetno v tej kurilni sezoni še ne bo mogoče ogrevanje z njim, ker še ne deluje memo-regula-cijska postaja v Tekstilni tovarni Prebold, na katero naj bi bil priključen sistem. Svetniki so v 15-dnevno javno obravnavo dah predlog odloka o merilih za določanje dežurnih prodajaln, v 30-dnevno javno obravnavo pa predlog pravilnika za vrednotenje programov v ljubiteljski kulturi. Direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek je v razpravi o dvigu cen vode ocenil, da prihaja v vodovodnih sistemih od črpališč do prodanih količin vode do 35 % izgub vode. V lanskem letu je bilo prijavljenih 451 okvar, od tega 200 na priključkih. Brez posebnih pripomb so potrdili rebalans proračuna občine za leto 2000, s katerim so se povečali tako prihodki kot odhodki. Prihodkov bo približno 390 milijonov tolarjev, pri čemer še pričakujejo nekaj dodatnih prihodkov do konca tega leta, planiranih odhodkov pa bo nekaj manj kot 330 milijonov tolarjev. Svetniki so potrdih tudi program priprave proračuna za leto 2001. Ta naj bi bil dokončno sprejet 28. decembra letos. Prav tako so bile potrjene tri predlagane premoženjsko-pravne zadeve in imenovani kandidati za sodnike porotnike. Svetnik Marjan Golavšek je bil namesto Franca Ciglerja imenovan za člana komisije za pripravo statuta, komisije za mandatna vprašanja, komisije za oceno škode, le-te je tudi predsednik, in odbora za prostorsko planiranje. Prav tako je bil imenovan za predsednika odbora za kulturni dom. Med več zadevami pod točko razno so preboldski svetniki med drugim imenovali svetnico Ano Trivan za vodjo projekta priprave na sejem Alpe Adria prihodnje leto ter sprejeh pobudo, da se v občini pripravlja bilten, v katerem bodo občane sproti seznanjali z delovanjem občine. K. R. V Preboldu pripravljajo zgodovinsko zbirko V občini Prebold je bil ustanovljen Odbor za pripravo zgodovinske zbirke, ki naj bi na območju občine zbral še ohranjene in zgodovinsko zanimive predmete iz preteklosti. Zbrano gradivo, kot so dokumenti, stare slike, orodja, oblačila, gospodinjski pripomočki in drago, kar je igralo pomembno vlogo v življenju naših prednikov, bo razstavljeno kot stalna zbirka, ki se bo kasneje še dopolnjevala. V akcijo se vključuje Uidi osnovna šola Prebold, saj so njeni učenci že sedaj zbrali vehko zanimivega gradiva v okvira svojih raziskovalnih nalog. Da bi zbiranje potekalo čim bolj načrtovano, odbor poziva vse prebivalce, naj pomagajo pri iskanju in zbiranju gradiva. Posameznike, ki jih zanima ta tematika, pa vabi, da se pridružijo odbora. Člani odbora so: Ivanka Golič, Štefan Likovič, Jože Lubej, Vinko Petek, Marta Praprotnik, Vladimir Skok, Ivan Stepišnik, Milan Škorjanc in Jože Zupan. K. R. Občina Poizfia Potrdili nove cene Svetniki občine Polzela so se na začetku tega meseca sestali na 15. seji. Po potrditvi zapisnika prejšnje seje, na katerega svetniki niso imeli pripomb, je v nadaljevanju župan Ljubo Žnidar podal predlog sklepa o potrditvi predloga povprečne lastne cene odvoza in odlaganja odpadkov ter novega tarifnega sistema za ravnanje s komunalnimi odpadki na območju občine Polzela. Nov predlog je razložil direktor celjskih Javnih naprav Ivan Čerič, svetniki pa so ga po krajši razpravi in dodatnih vprašanjih sprejeli. V nadaljevanju so obravnavah osnutek odloka o ureditvi statusa, upravljanje in organizacijo Javnega komunalnega podjetja Žalec ter predlog povišanja cen vodarine, kanalščine in čiščenja odpadnih voda. Da bi bik svetniki o tem dobro obveščeni, se je seje udeležil tudi direktor žalske komunale Matjaž Zakonjšek, ki je odgovarjal na vprašanja, ki so se nanašala na novo ceno vode. Poudaril je, da so stare cene iz leta 1997, zato je nujno povišanje cen za približno 30 tolarjev pri kubičnem metra vode. S tem se bo strošek družine, ki porabi na mesec 15 kubičnih metrov vode na mesec povečal za okoh 5O6 tolarjev. T. Tavčar svinjske doline Ali želite svoje podjetje in ponudbo predstaviti več kot 13.500 gospodinjstvom v Spodnji Savinjski dolini? Objavite svoj oglas v Utripu Savinjske doline! Za ponudbo pokličite: 03 / 713 68 88 ali 041 404 582. Podžupan Franc Kukovnik (lew) in predsednik režijskega odbora Franc Burkeljc med prerezom traku. Uresničena dolgoletna želja V deževnem nedeljskem popoldnevu je za tiste, ki uporabljajo cestni odsek Gorica -Grajska vas sijalo sonce. To je bilo sonce sreče, saj se jim je po dolgoletnih prizadevanjih vendarle izpolnila želja po asfaltirani cesti. To je bila za občino Prebold tudi največja naložba v posodabljanje cest v letošnjem letu. Na začetku nove asfaltirane ceste na Gorici nad Kapljo vasjo je bilo ob odprtju ceste nadvse slovesno. Zbranim je najprej spregovoril predsednik KO Kaplja vas Anton Toman, ki je med drugim povedal, da so želje po modernizaciji te ceste sedaj ure- sničene. V preteklosti se je vedno našel kakšen izgovor, z ustanovitvijo nove občine Prebold pa se je našel denar tudi za modernizacijo tega cestnega odseka. Anton Toman se je zahvalil občini, svetnikom in županu Vinku Debelaku za izpolnitev obljube, ki so jo dali po volitvah, ko edino Kaplja vas ni dobila svojega predstavnika v občinskem svetu. Zbranim je spregovoril tudi podžupan občine Prebold Franc Kukovnik, ki je med drugim povedal, da je to prvi, najdaljši in najdražji odsek ceste, ki so jo moderniziran v letošnjem letu. Stal je 22 milijonov tolarjev, sredstva so bila zagotovljena iz občinskega proračuna. Za odsek ceste do Burkeljčevih pa so prispevali sredstva le za asfalt. Slovesnosti na Gorici se je udeležil tudi župan občine Braslovče Dušan Goričar, ki je krajanom in občini Prebold čestital k izpeljani investiciji ter obljubil, da bodo v prihodnjem letu asfaltirah tudi tisti del ceste, ki sodi v njihovo občino. Novo cesto je blagoslovil preboldski župnik Franc Serec, s prerezom traku pa sta novo pridobitev predala namenu podžupan Franc Kukovnik in predsednik režijskega odbora Franc Burkeljc. Pridobitev so družno zalili s šampanjcem, slavje pa nadaljevali v dvorani gasilskega društva Kaplja vas. D. Naraglav Za tesnejše sodelovanje z občinami Društvo staršev za pomoč mladini, Id ima sedež v Bergmannovi hiši v Žalcu, je pred dnevi povabilo župane spodnjesavinjskih občin na pogovor, s katerim jih je želelo seznaniti s problematiko uživanja nedovoljenih drog med mladimi, predvsem pa z delovanjem in projekti društva ter jih povabiti k tesnejšemu sodelovanju. Srečanja sta se udeležila župan in podžupan občine Žalec ter podžupana občin Prebold in Polzela. Kot je povedala predsednica društva Boba Kompoš, je društvo odprto za vse, ki bi želeli izvedeti kaj več o prepovedanih drogah, ki so se s pro- blemom odvisnosti že srečali in morda iščejo možnosti za zdravljenje, ali pa jih zanima prostovoljno delo s sedanjimi in nekdanjimi odvisniki. Namenjeno je mladim in njihovim staršem. Program, ki si ga je zastavilo društvo, je precej obsežen. Eden največjih projektov, ki je pred njimi, je razstava o drogah z naslovom NE!, ki jo pripravljajo skupaj s Koroškim pokrajinskim muzejem Slovenj Gradec. Razstava bo na ogled v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, in sicer od 6. decembra letos do 6. januarja prihodnje leto. Ob razstavi bo tudi pester spremljevalni program s predavanji in pogovori. K.R. O g S o o DRUŠTVO STARŠEV ZA POMOČ MLADINI Ne razmišljajte več o tem, kaj bo rekel sosed, mogoče tudi on razmišlja tako. Ne izgubljajte časa in ne podaljšujte svoje agonije, pokličite nas! V naših vrstah so starši in mladostniki, ki so se uprli drogi ali se še vedno upirajo. Lahko vam pomagamo narediti prve korake in vas usmeriti na pravo pot. Smo v Bergmannovi vili vsak torek in četrtek, od 9- do 11. ure in vsak petek, od 17. do 19. ure, pokličete pa lahko tudi na tel. št: 031/505-606 in 03/713-68-80. CMCK*d Reško planino. osnovna šola. Z zagnanostjo preboldskih planincev in domačinov, ki so poslopje obnoviti, je nekdanja šolska stavba postala priljubljeno zbirališče planincev in Marijarečanov Dom se je v minulem obdobju večkrat prenavljal, najbolj korenit poseg pa je bil opravljen v lanskem in letošnjem letu. V vseh prostorih doma je sedaj urejeno centralno dajejo nekdanjemu podstrešju še piko na “i”. Soba s 15 skupnimi ležišči ter še 30 ležišč v sobah s tremi in več posteljami pa bo omogočilo, da bo planinski dom poslej zanimiv za šole v naravi in razne druge priložnosti, ki trajajo več kot en dan. Skladno s tem se je prenovila tudi kuhinja, da je sedaj vse pripravljeno tudi za stacionarne goste doma. Bljižnja plezal-* na stena evropskega slovesa privab- tev doma nekakšen uvod v to jubilejno leto, ko bi veljalo razviti tudi društveni prapor. Vidmajer je ob čestitkah sedanjemu vodstvu PD Prebold še dejal, da je zelo vesel vsake nove pridobitve, ki lahko mlade odtegne od utice in nevarnosti, ki prežijo na njih. V nadaljevanju je svoje opravil še preboldski župnik Franc Serec, za njim pa sta podžupan Franc Kukovnik in predsednik PD Prebold Karti Satler s prerezom traku slovesno otvorila nove pridobitve. Po ogledu doma je udeležence slovesnosti čakal brezplačen okusen golaž in pivo. Pomemben dan za planince in Marijarečane so s svojim igranjem obogatiti tudi člani ansambla Reški trio. D. Naraglav Podžupan Franc Kukovnik (levo) in Karli Satler sta s prerezom traku nove pridobitve predala svojemu namenu. Ustvarjati z naravnimi materiali jezeb zanimivo. Jesensko ustvarjanje Na osnovni šoti Braslovče so skupaj s člani društva prijateljev mladine pripraviti ustvarjalne delavnice za učence razredne stopnje, malčke iz vrtca in njihove starše. V delavnicah so otroci in starši ustvarjati z raznimi naravnimi materiali, ki so jih pred tem nabrati v bližnji okolici, v gozdu in na njivah. Iz jesensko pobarvanih listov, trav, raznih semen in sadežev so nastajale zanimive podobe in figure, ki so nemalokrat presenetile tiste, ki so opazovati male ustvarjalce. Njihova domišljija se je razmahnila do neslu-tenih širjav. Poleg tega so delavnice obogatiti še z družabnimi igricami, pečenim kostanjem, sladkarijami in drugimi dobrotami, ki so jih pripravile mamice. T. T. 26 oktober2000 Naša dediščina Savinjske doline Naši pisci Janez Anton Zupančič Letos je 185 let, kar je Janez Anton Zupančič leta 1815 potoval iz Celja v Solčavo in to potovanje opisal v delu Izlet iz Celja v Solčavo. Janez Anton Zupančič, rojen leta 1785 v Ljubljani, je bil med letoma 1809 in 1919 profesor na Gimnaziji Celje. V knjigi Anton Martin Slomšek, ki jo je leta 1900 izdal dr. Anton Medved, lahko preberemo, da je bil Anton Martin Slomšek srečen dijak in je imel v gimnaziji izvrstne učitelje. Med temi učitelji dr. Medved omenja Janeza Antona Zupančiča, ki je na gimnaziji učil zgodovino, zemljepis, matematiko, fiziko, grščino in priro-dopisje. Eden izmed dijakov se ga spominja, da je bil odličen pesnik, da je zbiral starinske spomenike, da si je zapisoval razne dogodivščine iz posameznih krajev, da je med dijaki širil ljubezen do domovine in slovenstva. Dr. Medved v svoji knjigi poudarja, da je bil Zupančič tisti, ki je v Slomšku vzbudil ljubezen do slovenskega jezika in vanj zasejal seme plemenitega domoljuba. Zupančič je vzpodbujal svoje dijake, da so govorili in pisali v slovenščini. Tako je nekega dne Slomšek napisal šolsko nalogo v lepi slovenščini. Zupančič ga je v šoli javno pohvalil. Ob neki drugi priliki je Zupančič dejal Slomšku, da ima poseben dar, da lahko nekaj velikega napravi v slovenščini in za Slovence. Preroške besede so se kasneje uresničile, tudi po zaslugi prof. Zupančiča, ki je svojim dijakom in tudi Slomšku vcepil ljubezen do slovenske domovine in do slovenščine. Zupančič je poudarjal, da so ljudske pesmi zelo dragoceno, staro izročilo, ki lahko nadomešča neo-hranjene dokumente o narodnem značaju in zgodovini. Zupančič je rad potoval in zapisoval, kaj je na poti doživel. Iddi svoje dijake je navajal na to. Znano je, da je Slomšek zelo veliko potoval, o potovanjih pa je pisal dnevnik. V enem izmed dnevnikov lahko beremo, kako je odšel na pot 11. septembra 1834. Iz Celovca je krenil proti Pliberku, se vzpel na Uršljo goro in 14. septembra prispel na Goro Oljko. Id je spovedoval, potem pa pot nadaljeval proti Dobrni in Žičam. Vrnimo se h knjigi Izlet iz Celja v Solčavo. Zupančič je knjigo posvetil Jožefu Antonu Coklu, “plemenitemu od Novega Žovneka, lastniku graščine Žovnek”. V posvetilu je zapisal, da označbe, koliko milj je do Trsta in Dunaja. Zanimivo je, da potopisec opozarja na staro, žal še ne potrjeno pripovedko, da bi naj med Šempetrom (n Novim Kloštrom stalo staro rimsko svetišče boginje Junone. Zapiše, da bi izkopavanja lahko odkrila resnico. To se je res potrdilo med letoma 1952 in 1956, ko so odkrili antično nekropolo. Potopisec opozori na Šenek, na Komendo malteškega viteškega na Polzeli, kjer naj bi bil zakopan bajni zaklad. Pot ga vodi po “poštni cesti” preko dolgega mostu (Groblja), malo naprej od mostu se odcepi “gornjegrajska cesta”, ki vodi proti Solčavi. Pisec opozori na Žovnek, ki je bil od leta 1817 brez strehe. Tedaj je Jožef plemeniti zgradil v dolini novo graščino (Novi Žovnek Ruhenthal). V tej graščini je še danes zelo lepo ohranjeno leseno stopnišče. Popotnik opozori na to, da je bilo področje med Braslovčami in belo cesto (Celje - Vransko) večinoma opustelo. Gospoda od Novega Celja pa je to področje v kratkem naredila rodovitno. Opozori na Štrvsenek v Šmatevžu pri Gomilskem. Sedanji lastniki graščine radi pokažejo opremo (stare peči) in freske v nekaterih pisarnah. Zupančič za Braslovče zapiše, da sega izvor trga še v čase karantanskih knezov. Opiše most pri Letušu in nadaljuje z opisom poti proti Braslovčam. To je samo eden od potopisov, ki opisujejo našo dolino. Te potopise je pred leti objavil v Savinjskih Novicah prof. Peter Weiss. Žal so prevodi drugih potopisov samo za Zg. Savinjsko dolino. Npr. potopis leposlovca Gabriela Seidla, ki je v 30. in 40. letih 19. stoletja prehodil okolico Celja - od Savinjskih Alp do Rogatca. Ta predel imenuje Spodnještajerska Švica, leta 1836. Prevod dr. Weissa se začne s čudovito pripovedko o Marijini cerkvi na Čreti, ki je imela tako čudovito zveneči zvon, da so ga hoteli odpeljati Ihr ki. Zvonove so skrili in še danes pomagajo popotniku, ki se izgubi, da najde pravo pot. Omenimo delo Johannesa Frischaufa Savinjske Alpe iz leta 1977. Zaradi zanimanja za planinstvo so v drugi polovici 19. stoletja začeli izhajati tudi že prvi vodniki po naših Alpah, ki so širili zanimanje za gore. Med njimi je bil navedeni Frtuschaufov vodnik. Franc Ježovnik Reformacija: Obnoviti cerkev v Govčah? Slovenci 31. oktobra praznujemo dan reformacije. Reformacija je bilo gibanje za reformo nauka in obredov v Rimskokatoliški cerkvi v 16. stoletju, ki se je končalo z ustanovitvijo reformiranih ali protestantskih cerkva. Takšna cerkev je bila tudi v Govčah pri Žalcu. Reformacija se je pričela že v 14. stoletju z lolardskimi in husitskimi napadi na hierarhično cerkveno zasnovo. Papeško veljavo je oslabil tudi hud razkol, začelo se je splošno nezadovoljstvo zaradi posvetnosti papeštva, njegovih pretiranih finančnih zahtev in politične veljave v Italiji. Za začetek reformacije pa večinoma štejejo 31. oktober leta 1517, ko je nemški teolog Martin Luther objavil protest proti pokvarjenosti papeštva in Rimskokatoliške cerkve. Večina reformacijskih gibanj je poudarjala predvsem vmitevk prvotni preprostosti Cerkve. Luther je kritiziral tudi duhovniški celibat in vrhovno oblast papeža, zahteval je korenito reformo cerkvenih obredov. Do leta 1530 so reformo sprejeli vladarji Saške, Hessna, Brandenburga in Braunschweiga, pa tudi Danske in Švedske. Prekinili so odnose z Rimsko cerkvijo in na svojih ozemljih v skladu s protestantskimi načeli oblikovali državne cerkve. 16. stoletje je bilo pomembno tudi za Slovence. V slovenskih deželah sta se začeli širiti obrt in trgovina, živahni trgovski oziroma gospodarski stiki s širšo Evropo pa so v naše kraje prinesli tudi številne ideje in duhovne vplive, ki so usodno zaznamovali nadaljni kultumo-zgodovinski razvoj. Vzpon kapitalizma je spremljala tudi reforma na verskem področju. Znotraj prevladujoče Rimskokatoliške cerkve so se pričela različna verska gibanja, ki jih največkrat poimenujemo z reformacijskim gibanjem oziroma kar s protestantizmom. Kot je v Slovenski panorami (izšla je 5. oktobra letos) zapisal dr. Oto Norčič, se je protestantsko gibanje močno razširilo tudi na Slovenskem in dogodki znotraj tega gibanja so za kultumo-zgodovinski in tudi družbeno-politični razvoj Slovencev največjega pomena. Gre za delovanje protestantskih piscev, pridigarjev, šolnikov, tiskarjev in prvih bibliotekarjev. Ti so v drugi polovici 16. stoletja vzpostavljali temelje duhovnega, verskega in drugega življenja na podlagi pisane in govorjene Tloris cerkve v Govčah pri Žalcu (rekonstrukcija po Wastleifu, po letu 1579)- Približno sredi polmera poli-gonalnega prostora ponovni oklep z vrsto dvanajstih kamnitih opornikov, ki so najbrž služili kot opora za strešno konustrukcijo. 1584) smo Slovenci med prvimi evropskimi narodi dobili Sveto pismo. Konec 16. stoletja in v začetku 17. stoletja se je s protireformacijo po besedah dr. Norčiča pričel pravi kulturni genocid, naperjen proti slovenskemu narodu v imenu vere. V 19. stoletju se je pojavilo gibanje med krščanskimi cerkvami, imenovano ekumenizem, ki si prizadeva za vesoljno edinost med kristjani in krščanskimi cerkvami. Tildi to gibanje se je začelo uveljavljati na Slovenskem in nekateri štejejo Antona Martina Slomška celo za predhodnika tega gibanja na Slovenskem, ker je kot mariborski škof ustanovil zedinitveno bratovščino sv. Cirila so se v preteklosti zgodile protestantom. V zvezi s tem dr. Norčič omenja ostanke protestantske cerkve v Govčah pri Žalcu. Po njegovem mnenju bi jo bilo potrebno obnoviti vsaj do neke mere in postaviti kot dragocen kultumo-zgodovinski spomenik slovenskega protestantizma in celotnega slovenskega naroda. Cerkev v Govčah je bila ena redkih, ki so jo na novo zgradili protestanti v letih od 1580 do 1590 v arhitekturno zanimivem stilu, ki je bil zgodnji primer začetka renesančne arhitekture na Slovenskem in v Evropi. Zgradili so jo celjski protestanti, potem ko jim je nadvojvoda Ferdinand prepovedal postaviti molilnico v Žalcu. Zidati so jo pričeli leta 1582 po načrtu Petra Antona Pigrata, naseljenega v Slovenskih Konjicah. Zaradi naraščanja stroškov je Franc Marbl poenostavil načrt. Molilnica je bila dokončana leta 1589, ko so sezidali tudi obzidje kvadratnega tlorisa s štirimi vogalnimi stolpi. V enem je bilo predikantovo stanovanje. Cerkev s celotnim kompleksom je že leta I6OO razstrelila Takšna je bila zunanjost cerkve v Govčah. slovenske besede. Letos tako praznujemo 450. obletnico izida prvih dveh slovenskih knjig. Cathecismus in Abesedarium je leta 1550 napisal Primož Trubar v Rothenburgu, kjer je takrat služboval, natisnil pa ju je v Tiibingenu. Njegovi sodobniki in nasledniki (Krelj, Bohorič, Dalmatin, Kiizmič in drugi) so v drugi polovici l6. stoletja občuduje njegovo prizadevanje za ................................................................................. napisah že več kot 50 knjig. Z izboljšanje poljedelstva. Na začetku potopisa Zupančič opisuje, kako sta s prijateljem začela pot po Savinjski dolini navzgor. Zapiše, da je kmalu na levi strani ceste zagledal “Marijo Petrovče”, ki je znana po čudoviti legendi o zaročnem prstanu barona Miglija na prstu deviške Matere Božje. Miglija je bil zadnji potomec svoje rodovine, zato je na njegovem grobu rodbinski grb obrnjen navzdol. Zupančič zapiše, da malo naprej stoji, zgrajena po knežjem okusu, graščina Novo Celje. Popotnik na desni strani ceste opazi graščino Zalog. Graščina ne stoji več. Sesula se je po II. svetovni vojni. Pri opisu poti skozi trg Žalec zapiše, da nastanek tega kraja sodi v čas Karla Velikega, da je bila tu ena od saških kolonij (Sachenfeld - Saško polje). Pot ga je pripeljala v Šempeter. Tli je bila postaja že v 18. stoletju. Na postaji so prepregali konje za belo cesto Dunaj - Trst (na to cesto še danes opozarja milnik, ki je postavljen pred antičnim parkom). Milnik je stal ob beh cesti in na njem so bile NOVEMBER 1. november - dan spomina na mrtve 3.11.1865 - Rodil se je Franc Brinar (v Studencih pri Hrastniku). Kot nadučitelj v Gotovljah je umrl 10. 3-1929-8. november - svetovni dan urbanizma 12. 11. 1958 - V Ljubljani je umrl Gregor Čremošnik (rojen 24. 2. 1890 v Ločici pri Polzeli), muzejski kustos in knjižničar v Sarajevu, prof. v Skopju in v Ljubljani, poznavalec stare dubrovniške, bosanske in srbske zgodovine. Izdal in razložil je več tisoč dubrovniških listin iz zgodnjega srednjega veka ter pojasnil mnogo paleografskih znakov. 13.11.1919 - V Taboru se je rodil Vlado Habjan, časnikar, pisec člankov, novel in romana Pomlad vnukov (1955). Veliko se je ukvarjal z zgodovino, zlasti slovensko. 14. november - mednarodni dan sladkorne bolezni 16. november - mednarodni dan strpnosti 21. november - mednarodni dan televizije in pozdrava 23. 11. 1858 - Na Vranskem se je rodil Armin Gradišnik (umrl 2. 1. 1921 v Gradcu kot nadučitelj celjske okoliške šole), organizator in vodja slovenskega učiteljstva, pisec pedagoških in šolsko-metodičnih spisov. 25. november - dan boja proti nasilju nad ženskami 26.11.19OO - Na Slomu pri Ponikvi se je rodil škof, teolog, pisatelj, pesnik in pedagog Anton Martin Slomšek, ki je umrl 24. 9- 1862 v Mariboru. Dalmatinovo Biblijo (izšla je leta in Metoda. Dr. Oto Norčič v omenjenem članku meni, da bi glede na vlogo protestantizma na Slovenskem in v duhu ekumenizma lahko prišlo do večjega soglasja in bolj spoštljivega odnosa do slovenskega protestantskega gibanja 16 stoletja, postavlja pa tudi trditev o mačehovskem odnosu do protestantske dediščine. Država vrača premoženje Rimskokatoliški cerkvi, lahko pa bi popravila tudi krivice, ki rekatolizacijska komisija pod vodstvom žalskega župnika Mihaela Šege. Na osnovi Marblovega popisa in izkopavanjih leta 1877 oziroma ob koncu osemdesetih let 19- stoletja je bila narejena rekonstrukcija cerkve. Ideja o njeni ponovni postavitvi je zanimiva. Vsekakor pa bi bilo'prav, da bi na njen obstoj opozarjalo vsaj kakšno znamenje ali tabla. K. R. 200 let rojstva dr. Prešerna in škofa Slomška Ker je letos Prešernovo leto, je Krajevna knjižnica KUD Svobode Griže pripravila 28. septembra 2000 kulturno prireditev v spomin 200-letnice rojstva dr. Franceta Prešerna in škofa Antona Martina Slomška. Oba sta bila zavedna Slovenca in narodna buditelja. Vsak na svojem področju sta se trudila za uveljavitev slovenskega jezika. V kulturnem programu je bila orisana življenjska pot obeh slovenskih velikanov. Recitirali so znane pesmi Prešerna in Slomška. V programu so sodelovale skupine starejših: Dobra misel, Lipa in Sončnice, učenci Osnovne šole Griže ter Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže in Ubrane strune. Članici skupin sta vzporedno podajali življenje in delo Prešerna in Slomška, temu so sledile Prešernove in Slomškove pesmi, manjkalo ni tudi igranja na citre. Ena izmed učenk osnovne šole je izvajala klavirsko skladbo, druga pa je recitirala Povodnega moža. Nekaj članic skupin je podajalo vzgojne in učne misli iz knjige Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Ves program je popestril Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže s pesmimi Prešerna in Slomška, Ubrane strune so v duetu zapele pesem Od železne ceste in še dve drugi pesmi. In še zanimivost: Ena od članic zna še vedno na pamet Slomškovo pesem Najboljše vince, ki jo je v šoli recitirala pred šestdesetimi leti. To pesem je tudi na tej prireditvi brez strahu recitirala. Kulturni program je popeljal obiskovalce in nastopajoče v čas, ko smo bili še mali šolarji in se učili o Prešernu in Slomšku ter recitirali njune pesmi. V avli doma je bila razstava knjig dr. Prešerna in škofa Slomška ter slikovni material o njiju. Magda Ježo vnik Križanka oktober2000 PREDMET POGOVORA MARELIČNI LIKER BIVŠI SL ALPSKI SMUČAR VRSTA MARMELADE UČNI PRIPOMOČKI SL SLIKAR SL SLIKAR DEL LJUBLJANE ZDRAVILO V RAPRŠENEM MOČVIRSKA PTICA OŽJI SORODNIK MOUBDEN GRŠKI BOG LJUBEZNI OBLEDELI Nagradna križanka Rešitev križanke, objavljene v septembrski številki Utripa: RAZVJJAI\JE-FILMOV-IN-EKSPRES-IZDELAVA-SLIK-ZA-DOKUMENTE-TRGO VI1VA-S-FOTOMATE RIALOM. Izžrebani nagrajenci se zglasite v FOTO STUDIO RIZMAL, Rizmal Blaž s.p., Savinjska cesta 18, Žalec. Izžrebani so: 1. Maruša Golavšek, Gregorčičeva 22, Velenje; 2. Daniel Matjašič, Gomilsko 19; 3. Irena Konšek, Polzela 233. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je HMEZAD KZ PETROVČE z.o.o. Petrovče. Vrednost nagrad je 5. OOO, J. OOO in 2. OOO SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva do 10. novembra 2000. oktober 2000 Živimo z zemljo NOVEMBER 1 Ako na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričaku- je- • Ako na Lenarta (6.) lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako. • Če Martin sonce da, huda zima prikrevsa. Martin lep, veliko da zimo; če je meglen, slabo dobimo. •Češe Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi. • Če se o Martinu (vinska) buča z zelenim trtnim perjem zamaši, bo drugo leto dobra vinska letina, ker trta dozori. • Če Cecilija hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi. • Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. • Na Andreja sneg -z žitom kreg. Sneg Andreja polju ni kaj prida odeja (sto dni leži). • Za sv. Andreja sneg je železen. • Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima Božič v dolini. OKRASNI VRT Jesen počasi prehaja v zimo. Noči postajajo vse bolj hladne in prav tako tudi dnevi. Vse občudjive rastline smo že zaščitili pred slano, še bolje pa je, da jih prenesemo v prezimovališče. Posebno pozorni bodimo do kamelij in azalej, ki so odete s številnimi popki. Ti se bodo odprli pozimi in nam popestrili puste dni. Ker potrebujejo visoko zračno vlago, jih večkrat orosimo, vendar le tako dolgo, dokler ne pričnejo odpirati cvetov, ki so občutljivi na vlago. Kmalu bomo morah spraviti v prezimovališče tudi posodovke, oleandre, lovori-kovec, lovor. Izmed okenskih in balkonskih rastlin so lepe le še pelargonije, če smo jih imeli v zavetni legi. Uidi te prenesemo sedaj na bolj varno mesto. Manj dela imamo z enoletnicami. Vržemo jih na kompost, saj so svoje poslanstvo za to leto končale. Prazna korita čim prej očistimo in osušimo ter shranimo na primemo mesto, kjer bodo počakala do spomladi. Gomoljne begonije in gloksinije so prav tako že odcvetele. Če se listje ni posušilo, odrežemo steblo 10 cm nad gomoljem. Gomolje nato osušimo in shranimo na suho in toplo mesto. Da ne bodo zgnili, jih imejmo v navadni papirnati.vrečki. Ko pade zunanja temperatura ponoči tri dni zaporedoma pod 6°C, moramo kakteje prenesti v prezimovališče. To naj bo svetel, nekurjen prostor: klet, veža, stopnišče. Do pomladi kaktej ne premikamo in ne zalivamo, lahko pa prostor večkrat zračimo. Temperatura naj bo 5 do 10°C. Božični kaktus primemo zalivajmo in vzdržujmo temperaturo med 12 - 20 "C. Ob obilnem j cvetenju ga lahko pognojimo enkrat na štirinajst dni. Odcvetele so zgodnje krizanteme. Rastline žlahtnih j sort bodo pozimi propadle, če jih ne bomo umaknili z j vrta, najbolje v globoko izpraznjeno toplo gredo, ki jo I pokrijemo z okni in pred eventuèlnim hujšim mrazom j še s slamo ah vlaknasto fohjo. Če ostanejo v vrtu, jih j zadelajmo s suhim gnojem ah steljo ah ped visoko osu-; jemo s prstjo. Drobno cvetne vsesvetnice dajejo cvetje I za šopke še ves november, zato jih ob slabšem vremenu prekrijemo z vlaknasto fohjo. Okrasne grmovnice pa dobro zalijemo in obdamo s starim preperelim gnojem in še s plastjo listja. Enako storimo tudi z vrtnicami, ki jih osujemo 15 cm visoko j in na koncu na lahno prekrijemo s smrečjem. Vrtnic jeseni ne obrezujemo, temveč šele spomladi in to tedaj, ko se že otoph. Vrtnice ran v mrzlem vremenu ne celijo. Če pa so vam čajevke preveč zrasle, jih le toliko prikrajšajte, da jih sneg ne bo polomil. Vsem pa izrežite divjake in posušene veje. Če bo toplo, kosite trato dokler raste. Zadnjič pokosite trato nekohko višje (5 cm), da mraz ne bo preveč poškodoval korenin. Sedaj je glavni čas za nove zasaditve. Sadimo lahko drevje, grmovje in trajnice in to čim prej, da se do zime še nekohko ukoreninijo. Ko kupujete sadike, dajte prednost drevesnicam, ki same gojijo sadike, saj so le te za našo klimo boljutrjene in zimo lažje prenesejo. ZELENJAVNI VRT Še vedno imamo dovolj dela s spravilom zelenjave. Nekatere vrste lahko prezimimo. Na prostem lahko prezimijo npr. zimska solata (nansen, zimska rjavka, posavka), motovilec, v toplejših legah pa por, ohrovt in brstični ohrovt. Nizke temperature razmeroma dobro prenesejo predvsem zdrave, dobro razvite rastline endivije sorte zelena, eskariol, radič sorte sladkorni in pozna palla rossa. Zimsko solato smo letos zaradi suše večinoma pozno sejah. Če vam jo je uspelo presaditi, je najbolje, če jo sadite v jarek in jo potem prekrijete z vlaknasto fohjo. Zelo dobro prezimi tudi septembra sejani radič (rumeni ah zeleni) sorte Grumulo verde. V novembru še vedno raste kitajsko zelje vse do - 4°C. Najpomembnejša za prezimitev je pravilna izbira sorte. Če nimamo tople grede, ne smemo pozabiti na sajenje korenin peteršilja v zaboj ah drugo posodo. Za ta namen sta najbolj primerni sorti domači listnik in moscrause. Posajeni peteršilj postavimo na topel in svetel prostor. Če zasipnice nismo postavili konec oktobra, moramo v začetku novembra spraviti vanjo korenovke, ne pozabite na hren. V zasipnico lahko spravimo tudi glavnati radič, ki mu v jarku naredimo najprej na dnu drenažo iz smrečja, zložimo ga v mrežaste vreče, spet pokrijemo s smrečjem in zasujemo s 15-20 cm plastjo zemlje. Če v oktobru nismo skisali zelja, je zadnji čas prve dni v novembru. Če je že mrzlo, moramo pred kisanjem prenesti glave v topel prostor z najmanj l6°G, da se glave ogrejejo in se potem narezano zelje hitreje skisa. Konec meseca lahko začnemo tudi s siljenjem radi-ča, da bomo ob novem letu pobirali okusne glave ah rozete siljenega radiča. Podobno kot radič lahko silimo tudi korenine rabarbare, belušev in blitve. V cvetlične lončke si presadimo različne dišavnice, zeleno in drobnjak. Slednjega lahko tudi silimo in tako lahko jemo tudi pozimi in tako skrbimo za povečanje odpornosti organizma. Žehm Vam lepo jesen in obilo užitkov ob spravilu pridelkov. Martina Zupančič, univ. dipl, kmet. ing. Oživitev travniških nasadov jablan Oživitev starih travniških nasadov je lahko ena izmed alternativnih možnosti zaslužka in preživetja gričevnato hribovskih kmetij pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Zato je Enota za kmetijsko svetovanje v Žalcu že v zimskem času pričela z izobraževanjem kmetov na področju Dobriča, Andraža, Podvina in Velenja. Organizirali so predavanje in demonstracijo zimske rezi sadnega drevja. Prejšnji teden so se lastniki travniških nasadov jablan in drugih sadnih vrst zopet sestali v zidanici Soseska Dobrič, kjer so imeli predavanje na temo Predelava sadja in spoznavanje starih sort jablan. Kmetje so z velikim zanimanjem prisluhnili predavanju ing. Marije Vaukan in ing. Cvetke Pintar. Prinesti so preko 30 starih sort jabolk, katere so razstaviti in si jih z zanimanjem tudi ogledati (na sliki). Razšli so se v poznih večernih urah in skleniti, da bodo s temi srečanji nadaljevati z željo, da oživijo travniške nasade ter njihove plodove kakovostno predelajo in prodajo. T. Tavčar Za bolj zdrav in lepši vrt Stik z naravo v svojem bivalnem okolju je z ozirom na agresivnost, hrupnost in hitre spremembe tega sveta človeku potreben, pa čeprav je to samo lepa lončnica, ob kateri se lahko sprostimo in najdemo malo miru, ko jo oskrbujemo in občudujemo, kako raste. Toda narava se nenehno spreminja in za ohranjanje lepega okolja se je potrebno venomer truditi. Da bi bil naš trud bolj učinkovit in se “kolesje” ne bi vrtelo napol v prazno, je potrebno koristiti strokovna spoznanja o urejanju vrta in (mraz, suša, vročina), bolezni in škodljivci, izpodrivanje s pleveh, mahom v vrtni trati, večje pomanjkanje hranil ipd., pa se izraža v metla-stem razraščanju vej, skrotovičeni rasti poganjkov, odpadanju redkega cvetnega nastavka plodov in končno tudi z odmiranjem rasthn. Tudi nekoč dobra zemlja opeša, če ne skrbimo zanjo. Za kisanje zemlje in pomanjkanje fosforja ter kalija in še kakšnega mikroelementa so najbolj pogosti pojavi tudi na vrtovih, posebej še na vrtnih tratah, ki jih ne gnojimo s hlevskim gnojem, ampak jih dognojujemo le z dušičnimi gnojiti, pri tem pa se čudimo, zakaj nam trava pod drevjem ne uspeva. Minimalno, kar bi morali vedeti o zemlji na svojem vrtu, je, kakšna je reakcija zemlje, ki se označuje s Ph in nam pove, ati je potrebno zemljo apniti, v nasprotnem primeru pa morda uporabljati kislo učinkujoča gnojila, in kolikšna je stopnja založenosti zemlje s fosforjem in kalijem. Podlaga za pravilno apnenje in gnojenje zemlje s fosforjem in kalijem mora biti vedno le analiza zemlje. Če pokaže analiza optimalne ljarstvo v Žalcu, najbolj oddaljen pa, kamor potujejo tudi vzorci iz Savinjske doline, laboratorij PHOSYN v Angliji, kjer delujejo mednarodni specialisti za prehrano rastlin in v katerem opravijo cca 400.000 raznoraznih analiz letno. Tega laboratorija se poslužujejo JURANA d. o. t>. Maribor (podjetje za agrarna proučevanja), ki nudi tudi posebna sredstva za boljšo rast rastlin v modemi pridelavi in še marsikaj koristnega, kar točneje izvemo iz njihovega vsakoletnega kataloga ati ob osebnem stiku z njimi. Če pošljemo vzorec zemlje po pošti, ga je potrebno opremiti s podatki. Naslov pošiljatelja ni nepomemben! Zelo pomembno pa je, da navedemo kulturo v naravi (njiva, travnik, zelenjavni vrt, sadovnjak, vinograd in podobno) in vrsto rastline, ki jo gojimo ati jo nameravamo gojiti na zemlji, kajti navodila laboratorija za gnojenje z mineralnimi gnojili se bodo nanašala na to navedbo. Za vrtove zadostuje, da vzamemo oz. jemljemo vzorce zemlje za analizo iz plasti od 0 - 20 cm. Vzorec za analizo naberemo s celotne površine, če se tla po posameznih predetih že navidez bistveno razlikujejo, sicer moramo vzeti za vsak predel posebej vzorec. Najprimernejši čas za jemanje vzorcev zemlje za analizo je jesen, ko se narava že umirja, na obdelovalnih površinah pa pred obdelavo, vsekakor pa pred kakršnimkoli gnojenjem. Za analizo zadostuje 0,5 - 1 kg zemlje. Če jemljemo oz. nabiramo vzorec s sondo za jemanje vzorcev, zadostuje cca 40 vbodljajev do globine 20 cm, enako- Vzorec zemlje lahko naberemo z lopato, vendar je to deh bolj težavno in precej zamudno, saj je treba izkopati več jamic in z rezihm odrezati le ožji pas zemlje. Vzorce vzamemo na tipičnih predelih vrta. gnojenju rastlin. Prehrana rastlin je pri tem posebno zagonetna. Osnova za pravilno in uravnoteženo prehrano rastlin je poleg poznavanja njihove zahtevnosti, poznavanje tal z vsemi lastnostmi s poudarkom na oskrbljenosti s hraniti. Le-to pa je mogoče ugotoviti s kemičnimi analizami zemlje. Sodobna pridelava oz. gojenje rastlin se ne zadovolji več samo z analizami zemlje, ker le-te ne pokažejo vedno prave stike o pravilnosti prehrane rastlin in dopolnilno uporabljajo tudi analize rastlinskih delov, listja in plodov. Namreč znaki pomanjkanja ati prebitka hranil se na rastlinah pogosto izrazijo zelo podobno, to pa je mogoče opredeliti le z dodatnimi raziskavami. Vse, kar obremenjuje rastline, jih naredi ranljive za vremenske pojave Limona v cvetličnem loncu lepo cveti, diši in tudi obrodi, če je oskrbljena s hranili. Zelo popestri stanovanje v zimskem časuf ko nam misli ob pogledu nanjo nehote zaidejo v tople južne krije. Ožljebljeno sondo za jemanje vzorcev zabodemo do ustrezne globine, zavrtimo za polkroga, izvlečemo in z orodjem (izvijačem) izpraznimo v vrečko. Založno gnojenje v bivalnem vrtu najlažje izvedemo pri zasnovi ali obnovi vrta. vrednosti in rastline ne uspevajo, je bližnjica do uspeha, da se posvetujemo s specialistom za prehrano rastlin in poznavanje zemlje oz. fizikalnih lastnosti tal. Za ugotavljanje kemičnih lastnosti zemlje je potrebno vzeti vzorec zemlje, ki jo želimo spoznati. Točnost rezultatov je veliko bolj odvisna od pravilnosti in natančnosti odvzema vzorca kot od pogreška oz. natančnosti analize. Laboratorijev za analizo zemlje je v Sloveniji kar precej, nam najbližji je na Inštitutu za hme- memo razporejeni po vsej površnim, pri čemer se izogibamo robov, kajti dober sosed vam lahko bogati ati siromaši vašo zemljo, če korenine njegovih rastlin segajo čez posestno mejo. Če imate radi lepo naravo, vas ta malenkost ne bo motila! Posebna pozornost v vrtu bi naj bila namenjena vrtni trati, ki je center dogajanj na vrtu, ogledalo, v katerem odsevajo druge rastline vrta, filter za čiščenje zraka in bogatenja tega s kisikom in katere blagodejni učinki njene zelene barve in mehkobe občutimo tudi, če stopamo po njej v čevljih. Malo več skrbi in strokovnosti za vašo “zeleno dnevno sobo” se vam bo bogato obrestovalo, zagotovo pa vsaj lajšalo tegobe vročih poletij tako ati drugače. M. Veronek Reklamni oglasi oktober2000 29 GUMNr fc, POLZELA «rvo ZA V A® GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/7037 130, 7037 131 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI PROGRAM G-2000 Program za opremo spalnic, dnevnih, mladinskih in otroških sob. Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/70 37 130, 03/70 37 131. ■ m. RANt - POHIŠTVO ; NAROČILA PO telefonu: 710-0-710 ali 707-420 MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEK HVALA ZA ZAUPANJE Z A i E 1 M A SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.O.O. Tel :063/7j6;733 ŽALEC Mob.: 041 616-786 24 U R Celjska c. 3/a, Žalec Ambulantni čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. ~r-T' IVA AVTODEU Šempeter 126 b, 3311 ŠEMPETER, Tel: 063/700-16-11 # Lucas eiF Q$a »i maziva Blagovne znamke: Zastava, Suzuki, Volkswagen, Škoda, Seat, Rover, Renault, Peugeot, Opel, Nissan, Mitsubischi, Mercedes, Mazda, Lada, Hyundai, Ford, Fiat, Daihatsu, Daewoo, Citroen, BMW, Audi, Alfa vožnjo in se priporočamo za obisk! Roman Brslez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703-30-30, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022, Petrovče tel.: 707-930, Ostrožno tel.: 472-630 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. SPOŠTOVANI KUPCI ! Lani smo našo ponudbo razširili s trgovinama na Ostrožnem in v Žalcu ter slaščičarno v Petrovčah, letos pa z okrepčevalnico v Grižah, z vrtnim lokalom v Velenju in nedavno tudi s trgovino in okrepčevalnico v Vrbju. V pripravi pa je že postavitev zimskega vrta v slaščičarni Petrovče, kar bo naredilo Vaš obisk v naši slaščičarni še prijetnejši. Ob vsakem odprtju novega lokala smo imeli priložnost biti z Vami in to si želimo tudi v prihodnje. Vedno smo se imeli z Vami lepo, še posebno pa smo veseli, da se v tolikšnem številu udeležujete vsakoletne nagradne igre ZA ZVESTOBO. Naj bo tako tudi v bodoče. Prihajajo hladni dnevi. S ponudbo z naših polic v trgovinah ter z obiski naših slaščičarn in okrepčevalnic bodo ti dnevi lepši in prijetnejši. Vedno smo in bomo tudi v bodoče skrbeli, da boste zadovoljni z nami in našo ponudbo. Obojestransko zadovoljstvo je porok dobrega sodelovanja v prihodnje. NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Ali želite svoje podjetje in ponudbo predstaviti več kot 13.500 gospodinjstvom v Spodnji Savinjski dolini? Objavite svoj oglas v Utripu Savinjske doline! Za ponudbo pokličite: 03 / 713 68 88 ali 041 404 528 Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775 S» Prodajamo vse viste zimskih pnevmatik za osebna vozila pod ugodnimi pogoji! PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/702-250, faks: 702-251 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM UGODNE CENE V MESECU NOVEMBRU - Strešnikov BFtAMAC IN TONDACH - SALONIT PLOŠČ - FASAD TIM, BAUMIT, JUBIZOL - OPEKE MODUL IN POROTHERM - SIPOREX OPEKE - DIMNIKOV SCHIEDEL - GFtADBENIH LEPIL IN MAS KEMA, UNIHEM, CINKARNA - PRANIH PLOŠČ IN TLAKOVCEV - NOVOTERMA IN STIROPORA Tel.: 57 02 250 CENTRALA 57 02 252TRGOVINA 57 02 253 KERAMIKA 70 00 030 KOMERCIALA NOVO • NOVO • NOVO • NOVO PRODAJA PIROTEHNIKE OD OPEKE... 00 STREŠNIKA in še mnogo več ...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! NOVO: SALON KERAMIKE Vse za ureditev kopalnic Velika ponudba ker. ploščic: Gorenje, Martex, Marazzi, Pastorelli Sanitarna keramika: Keramag Nemčija Strumica Makedonija Kopalniška oprema Kolpa San Kopalniški dodatki AKCIJSKE CENE • kopalniške ker. Gorenje 20 X 25 od: 1.171 SIT/m2 K klasa • talna keramika Martex 30.6 X 30.6 od: 1.373 SIT/m2 A klasa 10 X 20 od: 833 SIT/m2 C klasa • kopalniška ker. Marazzi 20 X 25 od: 1.790 SIT/m2 A klasa za gotovino. < Vse cene so z DDV. VETERINARSKA AMBULANTA Podlogi, 3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 0609 646 202 Ambulantni čas: pon. - pet.: 7.00 - 9.00, 17.00 -18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure. REZERVNI DEU ZA GOSPODINJSKE APARATE PRALNI STROJ CANDY (800 obratov) CENA: 73.900 SIT . . . . .......... .. VIDEORECORDER SHARP 4 glave 33.900 SIT moaom .E S Ö5 TELEVIZOR GORENJE, DIAGONALA 51 cm, TELETEKST, 3-LETNA GARANCIJA CENA: 36.900 SIT BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ANTENE, POMIVALNI STROJ CANDY 73.900 SIT PRALNI STROJ GORENJE, WA 1142 S (1100 obratov) CENA: 79.800 SIT REZERVNI DELI ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, SUŠILCE PERILA, HLADILNIKE, BOJLERJE ANTENSKI PRIBOR, POOBLAŠČENI SERVIS IN REZERVNI DELI ZA SESALNIKE VORWERK SATELITSKI SISTEMI ŠE VEDNO BREZPLAČNA DOSTAVA RTV SERVIS 1 MOŽEN NAKUP S ČEK! Oktober2000 Kronika • Kronika • Kronika • • Kronika • Kronika • Kronika • • Kronika» Kronika • Kronika • Kronika • Potres v Savinjski V sredo, 27. septembra so se tla v Spodnji Savinjski dolini večkrat zatresla. Ob 23.28 uri je bil zabeležen potresni sunek s središčem na območju Šempetra, sledilo pa mu je še več manjših. Prebivalci so slišali tudi bobnenje. Po podatkih Uprave RS za geofiziko je bila velikostna stopnja potresa 2,7, učinki potresa v širšem nadžarišč-nem območju pa je bil po ocenah IV. stopnje po evropski potresni lestvici. Materialne škode ni bilo, potres pa je prestrašil kar nekaj prebivalcev. Pred motorista V sredo, 11. oktobra popoldne, se je na regionalni cesti zunaj naselja Šempeter zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Olga P. (38) je vozila osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Ločice ob Savinji proti križišču s prednostno cesto Šempeter - Latkova vas in zavijala v levo. Nanjo je zapeljala v trenutku, ko je iz smeri Šempetra pri- peljal voznik motornega kolesa, nemški državljan S. B. (30). Pri trčenju in padcu je motorist utrpel hude telesne poškodbe, materialna škoda pa je znašala okoli 550.000 tolarjev. Izginila govorilnica V noči na četrtek, 5. oktobra, je neznanec odtrgal z nosilca telefonsko govorilnico, postavljeno v bližini trgovine in bistroja Brglez v Vrbju, in jo odnesel neznano kam. Telekom Slovenije je s tem oškodoval za približno 270.000 tolarjev. Ukradel torbice V soboto, 7. oktobra zgodaj zjutraj, je neznani tat vstopil v priročno skladišče bistroja Club barka v Migojnicah. Iz omar zaposlenih delavk je ukradel tri torbice z denarjem in dokumenti ter tri mobilne telefone. Delavke so bile s tem oškodovane za približno 90.000 tolarjev. HOfPIC SLOVENSKO DRUŠTVO STE PRIPRAVI JEM DODAJATI ŽIVLJENJE DNEVOM UMIRAJOČEGA BOLNIKA IN STATI OB STRANI NJEGOVIM SVOJCEM ALI PRISLUHNIT! ŽALUJOČIM ? POSTANITE PROSTOVOLJEC V HOSPICU Šolanje prostovoljcev se bo VCELJU začelo 22. novembra 2000 in bo potekalo devetkrat popoldne tri šolske ure. Informacije in prijave.vsako sredo od 17.-19.ure na tel.: 03/54 86 011 ali vsak dan v večernih urah na tel.:03/54 43 342 SSKtmi #13-2$# srn: mf wMm ßefo/dm čas: od 00. ds 24 ure ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ŠTEFANIJE PADER iz Migojnic 133 se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala velja gospe Jasni Gojzdnik, govornici Valčki Gnus, Viliju Ograjenšku za odigrano Tišino, godbi Zabukovica, pevkam Svobode Griže ter pogrebcem. Žalujoči: hči Manica z družino, vnukinja Nadja z družino ter sinovi Miran, Božo in Andrej z družinami 1 ostrim predmetom V noči na ponedeljek, 9- oktobra, je nekdo na parkirišču pred stanovanjskim blokom na ulici Pod smrekami v Šempetru z ostrim predmetom poškodoval osebni avtomobil fiat bravo. Bredo B. je s tem oškodoval za približno 80.000 tolarjev. Trenutek nepazljivosti V ponedeljek, 9- oktobra, je neznanec v frizerskem salonu v Pečnikovi ulici v Žalcu, last Terezije M., izkoristil nepazljivost uslužbenk. Iz lokala je odnesel 31-000 tolarjev gotovine. Avtomobili privlačna tarča Vlomilci so vsepovsod, tudi na pokopališčih oziroma tamkajšnjih parkiriščih. V noči na petek, 29. septembra, je neznanec vlomil v osebni avtomobil renault elio, parkiran na dvorišču stanovanjske hiše v Kratki ulici v Šempetru. Iz denarnice je Klavdiji D. ukradel 7.000 tolarjev. V torek, 10. oktobra, je med 18.15 in 18.40 uro neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke renault megane, parkiran na parkirišču pred pokopališčem v Žalcu. Odnesel je žensko torbico z mobilnim telefonom, denarjem in dokumenti. Cvetka A. je bila s tem oškodovana za približno 30.000 tolarjev. Pred 1. novembrom, dnevom mrtvih ne bo odveč opozorilo, da ob obisku pokopahšč v avtu ne puščajte torbic, telefonov in drugih predmetov, ki pri- vlačijo nepridiprave. Požari V petek, 6. oktobra, je ob 20.15 zagorelo v zabojniku za odpadke na dvorišču Doma Svobode na Polzeb. Ogenj so pogasih gasilci PGD Polzela, Ločica in Andraž. V torek, 10. oktobra, je ob 19.53 uri zagorelo v avtokleparski delavnici v Preserjih pri Braslovčah. Lastnik delavnice je pred tem brusil kovino z električnim kotnim brusilnim strojem, iskre pa so zanetile ogenj na medi, od koder se je razširil na drobni inventar bi rezervne avtomobilske dele. Požar je pričel gasiti sosed, posredovah pa so tudi gasilci PGD Brašlovče, Letuš, Parižlje - Topovlje in Žalec. Nastala škoda po nestrokovni oceni znaša okob 300 tisoč tolarjev. V petek, 20. oktobra ob 5-51 uri, je zagorelo na balkonu v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka v Stanetovi uHci 6 v Žalcu. Goreti je pričel cvetkč-ni lonec na zastekljenem balkonu, ogenj pa se je nato razširil še na okenski okvir. Požar so pogasUi žalski gasilci, nastala materialna škoda pa je majhna. Čas za bunde V torek, 10. oktobra, je nekdo med 7. in 9- uro s hodnika skladiščnih prostorov Prodajnega centra Lena v Levcu ukradel šest otroških bund in 4 smučarske hlače. Čas za zimska oblačila je gotovo pravi, še bolj prav pa bi bilo, če bi ukradeno pošteno plačal. Za vse skupaj bi moral odšteti 94.314 tolarjev. • Mali oglasi • Mali oglasi • PRODAM AVTO OPEL KADET SOLZA KARAVAN 1,3 S za 90.000 SIT, reg. do 30. maja 2001. Informacije na tel: 041 642 036 • • • BRIGITA OBREZ, s. p., Savinjska cesta 9, 3303 MOZIRJE, ODJAVLJAM DEJAVNOST GRAFIČNO POSREDOVANJE 7 ĐMM 31. 12. 2000. • • • ZA DOLOČEN ČAS ODDAM SOBO ŠTUDENTKI V MARIBORU -zelo ugodno. Tel.: 031 814 162 Zahvale sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do vsakega tretjega petka v mesecu. Uredništvo je v Bergmannovi vili (pri Občini Žalec), Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, tel.: 713-68-88, faks: 713-68-90 Nič ne more zapolniti praznine, ki je nastala, ko si nam umrla - naša zlata MAMA. Le v naših srcih bo za vedno ostal spomin na tvojo dobroto in ljubezen. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE PUNCER iz Spodnjih Gore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, nam izrazili ustna in pisna sožalja in darovali cvetje in sveče. Posebna hvala dr. Hrovatovi, sestri Cvetki in Marici za vso skrb in nego v zadnjih mesecih njenega življenja. Hvala g. župniku, stričeku in Ivanu za lepo opravljen obred, Franciju Debelaku za besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Steblovnik. Vsi pjeni POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL 063 572 00 03.572 06 60 7000-640 Le čas in lepi spomini bodo naši zavezniki po nenadomestljivi izgubi, druge tolažbe ni. ZAHVALA V 'torek, 19. 9. 2000, je za vedno odšel od nas naš dragi PAUL KAČ. Vsem prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališču v Piranu, iskrena hvala. Posebna zahvala gospodu Dušanu Pungartniku za prelep govor, hvala članom društva upokojencev Vrbje in članom gasilskega društva Vrbje. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka in pradedka ANTONA DOLINŠKA iz Merince pri Vranskem se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše, pisna in ustno izrečena sožalja, darove cerkvi namesto cvetja. Zahvaljujemo se tudi pogrebcem, govorniku, pevskemu zboru g. Radota Kapusa, trobentaču, zdravnikom in medicinskemu osebju dializnega oddelka Bolnišnice Celje, g. Maijanu in ga. Sandri Verdev za prevoze na dializo, zdravnici dr. Rodetovi in patronažni sestri ZD Vransko. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in g. župniku Jožetu Turineku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi pjegavi Vsaka pesem se izpoje, vsa življenja minejo, melodija pa ostane v srcih z lepo mislijo. ZAHVALA Poslednje sončne zaije v septembru 2000 ni več ugledala naša mama MARIJA SKOBERNE iz Dolenje vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala tudi osebju ZD Prebold, g. župniku za opravljen obred in g. Valteiju Zupancu za besede slovesa ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Kronika oktober2000 Spomin je edini cvet, ki ne ovene, je edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE TURK iz Trnave 46 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in darove cerkvi. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, MPZ Gomilsko, govornici, pogrebcem in pogrebni službi Ropotar. Vsi pjeni Ob spominu nate rojeni so spomini nežni, lepe misli in solze... V SPOMIN 23. oktobra 2000 je minilo petnajst let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi, ljubeči in skrbni ata JOŽE CIMERMAN iz Žalca. Vsem, ki prižigate svečke ali kdaj samo postojite ob njegovem preranem grobu v njegov spomin, iskrena hvala. Vsi njegovi Od hude bolezni izmučeno telo je klonilo kot list v jeseni. Še bodo jeseni, toda tebe, draga mama, nikoli več ne bo med nami! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice MARIJE CIMERMAN iz Žalca ^ se-iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za maše. Iskrena hvala vsem za pisna in ustna sožalja, sodelavcem in sodelavkam SIP Šempetra, za lepe poslovilne besede g. Jurhaiju in g. patru Viktorju. Posebna zahvala prim. dr. Avžneiju, dr. Jakopinovi, dr. Strouhalu, dr. Artičkovi in vsem sestram patronažne službe ZD Žalec, še posebej sestri Idi. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar. Vsi pjeni Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo ob tebi bili zadnje trpeče dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete OLGE VOLK iz Šempetra se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ji pomagali in bili z njo v času njene bolezni ter jo v tako vebkem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči nečak z družino Naj te ne bo strah poslavljanja. Ločitev je potrebna, da lahko nekoga zopet srečaš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega FRANCA PRAPROTNIKA z Gomilskega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove cerkvi. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli ponudili svojo pomoč. Še enkrat vsem, hvala! Žalujoči vsi njegovi Pridnost, delo in trpljenje bila tvoje je 'življenje. Hiša zdaj je strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej je bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. V SPOMIN 28. oktobra mineva žalostno leto, odkar tebe, dragi sin in brat, ni več med nami RUDI ŠVENT, avtoprevoznik iz Gotovejj. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob grobu. Vsi njegovi Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN 8. oktobra 2000 je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, ati in svak ĐURO PETKOVIČ Iz Liboj. Le malo je sreče življenje ti dalo, srce je utrujeno tvoje obstalo. Ostali so nate lepi spomini v zemeljski solzni dolini. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, se ga z lepo mislijo spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Zelo te pogrešajo: žena Jelka, sin Danyan z Mojco ter ostali Od hude bolezni izmučeno telo je klonilo kot list v jeseni. Še bodo jeseni, toda tebe, mama, ne bo nikoli več! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame BERNARDE MARTINČIČ iz Griž 66 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku, pogrebni službi Ropotar, KS Griže, Društvu upokojencev, godbi Zabukovica, pevcem in g. Galiču za odigrano melodijo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi pjeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, prababice, tete in botre KRISTINE SATLER iz Založ 34 (14 9. 1912 - 25. 9. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Cukjatiju, patronažnima sestrama Anici in Cvetki za nego v času njene dolgotrajne bolezni. Najlepša hvala g. Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred, g. Pungartniku za poslovilni govor, moškemu zboru s Polzele za zapete žalostinke, trobentaču, zastavonošem^ in pogrebni službi Ropotar. Hvala pogrebcem in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi pjeni V SPOMIN 5. oktobra je minilo osem let, odkar smo izgubili drago ženo in mamo BERNARDO DENAC iz Tabora. Hvala vsem, ki ste ohranili spomin nanjo in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižigate svečke. Mož Frapjo, hčerke Ljuba, Milena, Nada in Irena z družinami V SPOMIN STEFANU HRIBARJU iz Pongraca (1945 - 1998) Odkar si nas zapustil, je nam ostal prazen dom in dvorišče in moje oko zaman te išče. Utihnil je tvoj glas, bolečina pa je ostala pri meni. Zato pa pot me vodi tja, kjer počivaš ti. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in zanj prižgete svečo. Žalujoča mati Marija V božjih rokah je začetek in konec. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka JOŽETA ZUPANČIČA roj. 6. 4 1907 v Taboru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove cerkvi in ki ste ga v velikem številu obiskali v mrliški vežici ter pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. Leopoldu Selčanu za opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru Tabor pod vodstvom Milana Lesjaka in pogrebni službi Ropotar. Posebej se zahvaljujemo sosedoma Zupanc in Vrenko, ki sta mu priskočila na pomoč ob vsakem trenutku, zlasti pa hvala dr. Petru Strouhalu, ki mu je bil v času bolezni vedno na razpolago. Vsi njegovi Oktober2000 Zanimivosti Ježe in Helena Breznik z najlepšo in najtežjo gobo, ki je tehtala 1,44 kg, Srečko Hribernik, ki je zmagal z bučo in cugom, Ivan Majcen iz Arciina, ki je jmdelal po teži drugo bučo in Milan Žolnir z najdaljšo jedilno.bučo. Razstava naj pridelkov Kmetijska zadruga Petrovče je v dvorani Hmeljarskega doma pripravila razstavo in tekmovanje za naj pridelek. Več kot 50 pridelovalcev je prineslo pridelke, za katere so menili, da so največji ali najatraktivnejši. Posebna žirija je izbrala, stehtala in izmerila pridelke ter podelila praktične nagrade. Za najtežjo bučo (tehtala je kar 72,5 kg) in 1,8 litra velik cug je nagrado prejel Srečko Hribernik iz Latkove vasi; za nadaljšo jedilno bučo, ki je merila 1,95 m, Milan Žolnir iz Vrbja; za 7,78 kg težko zeljno glavo Helena Jošovc iz Petrovč; za 10,78 kg težko krmno peso Jože Mandeljc iz Studenc in za 1,36 kg težek krompir Pepca Zajko iz Sp. Grušovelj. Razstavo so popestrili z gobami, ki so jih na ogled postavili petrovski upokojenci. T. Tavčar Gobji šestorčki Družinico jurčkov na sliki bi lahko opredelili kot očeta in mamo s štirimi otroki. Našel jo je Silvo Plevčak s Polzele. Letošnja gobja bera je za marsikoga obilna, zato niso nobena redkost zanimivi primerki, ki očarajo s svojo velikostjo, obliko ali rastjo. T. Tavčar Pomlad v jeseni Narava se zna včasih resnično poigrati. Tako kot se je na domačiji Simončičevih v Podvinu pri Žalcu, pa je že kar neverjetno. Poznani so primeri, da je ob dozorevanju plodov zacvetela tudi kakšna vejica jablane, hruške ali drugih sadežev. Da pa bi drevo zacvetelo v vsej svoji bujnosti v mesecu oktobru, pa vsaj meni ni bilo dano videti še nikoli. Kaj je povzročilo, da je hruška na hitro preskočila iz jeseni v pomlad in ponovno zacvetela? Na to bi lahko odgovorih strokovnjaki, mi pa le povejmo, da je drevo staro osem let in da je letos bogato obrodilo. Kmalu potem, ko so Simončičevi obrali okusne hruške, ki sodijo v eno od sort viljamovk, je listje odpadlo z drevesa: Simončičevi so mislih, da se je drevo zaradi suše posušilo, sredi septembra pa so opažih, da dela brstiče. Čez tri tedne je hruška zacvetela tako bujno kot aprila letos. Ti cvetovi so bik pravi dar za čebele, ki so jih skoraj povsem prekrile. Hruška je sedaj že odcvetela in začeh so se pojavljati plodovi. Štefan Simončič je ob našem obisku prišel na idejo, da bi hruško ogradil in jo zaščitil pred prihajajočim mrazom, da bi videl, če bodo plodovi obstali na drevesu ah morda celo dozoreh, kar bi bila prava senzacija. Sicer pa je že njeno cvetenje nekaj posebnega. D. Maraglav Debelinka Za kmete in druge pridelovalce je največje zadoščenje, če jeseni pobirajo obilno letino. Letošnje leto je tako, da je nečesa v izobilju, drugega pa dosti manj. Vsekakor je krmna pesa pri Centrihovih v Šeščah “ratala”, saj je bilo vehko obilnih primerkov. Štefan Centrih se postavlja s peso, ki je med največjimi in 12,5 kilogrami med najtežjimi (na sliki). T. T. Cvetoča hruška je še polepšala že tako lepo in barvno jesen. Goban velikan Letošnje sušno leto, ki je prineslo vehko problemov in naredilo izredno vehko škodo zlasti v kmetijstvu, tudi gobarjem ni prineslo pravega veselja. Le za kratek čas, sredi julija, se je kakšnemu gobarju nasmehnila gobarska sreča, potem pa je suša znova skalila njihovo veselje, saj gob ni bilo niti za vzorec. Jesen in z njo padavine pa je prinesla kar nekakšen izbruh gobjega podrastja Med številnimi gobjimi vrstami seveda ni manjkalo gobanov, ki so zlasti za priložnostne nabiralce gob najžlahtnejši primerki. Za učenko preboldske osnovne šole Martino Ilišinovič (na fotografiji) velja, da je najbolj vesela, ko se v njeni košari znajdejo jurčki. Ob polni košari manjših gobanov se je še posebno razveselila orjaškega gobana, katerega klobuk je imel v premeru kar 32 cm, njegova teža z betom pa je znašala nekaj manj kot kilogram in pol. Oče Miro nam je zaupal, da sta s hčerko našla gobana in še lep kup gob v Andraških gozdovih pod Goro Oljko. D. N. Kolesarjenje po dolini hmelja Z letošnjim praznikom občine Žalec in otvoritveno vožnjo županje in županov Spodnje Savinjske doline ter nekaterih drugih je bila krščena kolesarska pot po cestah občin Spodnje Savinjske doline, ki je dolga 50 km. Za njimi je to pot, ki se imenuje kolesarska pot 01, prevozilo že nekaj posameznikov in skupin, ki pohval- no govorijo o njej. Pred kratkim so jo prevozih tudi nekateri sodelavci Atrija Celje in Sipre Žalec, ki so pohvalili kolesarsko pot in vse opravljeno s strani Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, ki je tudi nosilka tega turistično-rekreativnega projekta. Omenjena skupina se je na svoji poti ustavila v muzeju motociklov na Vranskem in v Braslovčah ob jezeru, zaključek pa je bil pred žal- skim hotelom, kjer jim je predstavnik TZSSD čestital za opravljeno pot in podehl spominske majice. Majice bodo v prihodnje prejeli na sedežu TZSSD tudi vsi tisti, ki bodo prevozih pot in zbrali potrebne podpise na kontrolnih točkah, ki so označene v novi zloženki o kolesarskih poteh v Spodnji Savinjski dolini. D. N. Gobe gobe... Letošnja jesen je še posebej radodarna z gobami. Tisti, ki vedo, kdaj in kje jih je treba nabirati, jih naberejo zares veliko, med njimi pa je tudi precej nadpovprečnih. T. T. Tudi travniški kukmak, ki ga ima v rokah Tadej Strožar iz Orove vasi, ni od muh. Premer njegovega klobuka je bil 27 cm, resice pod njim pa so bile lepo rožnate, kar je potrjevalo njegovo mladost. Primož lokan iz Založ je skupaj z očetom našel tole orjaško kostanjevko, ki je zadostovala za družinsko večerjo. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 063/713-68-88, faks: 063/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si: izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gorainšek, Milan Lesjak, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada; 14.000 izvodov.