J -	^
■ nr^-rr-
i. ji.««.ip m i i mmum*"*
-m. J" ! H»


LAŠKI DEUVCI IN RAZDELITEV ZEMUE
0B0K02EKI KMETJE 80 ZASEDLI VEČ P03ESTVE. NE DA BI NALETELI NA KAK ODPOR. — BARONOM BO ZAČELA SLABA PRESTI — UPORNIKE JE VODIL MENIH NA KONJU - VO JAKI SO DOBILI POVELJE. DA SE NE SMEJO VMEŠAVATI.
'h L
Palermo, Sirilij«, 4 oktobru. — Na li^cW-e (»'.m »roženih kmetov je /jiirillo	*Mw*e*tVji v Siciliji. Vx« ta piMstv« »o 1»i 1« «1h-
1u«li |»r»Mi p;ir sto letih v rokah raznih fevdalnih baronov. ]<.ir>»nom j*- iu»sil« a**mlja velikanski- ilohičke. T<wla namesto. «la bi cutli Uhj trli dobitkov k»~.i«*tnni. »o lahkoniiil jeuo zapravljali denar po Rimu. Napolju, I*ai:-/.ii in Madridu.
V Alramo so >»e »dijrrali jako značilni prizori.
Kmetje so s, zbrali pod italjansko zastavo, nosili v levicah sve tr podob*-. \ dfsuicah |>e. oro/.je t< r peli svete pesmi.
Voddi so jih bi.ii vojaki, k: pripadajo najrazličnejšim strankini Nekt ni«M-an o<ble>ek je vodil menili Hran«*atelli na konj'i V rokah j«* držal križ »er itavdtiM-val kmete naj ne odnehajo prei, dokler ne <ioi»«'žejo *voj#» praviee.
Med Mtraanim npit.iem ter petjem svetih pesmi so kmetje zavzeli M-likatisko poM-stvo vojvode Coriprliano.
I*ri tem pa niso i »leteli na noben odpor, ker so oblasti prepovedale policistom in vojakom vmešavati se v to zadevo.
Nadalje so tased'i kmetje pos»stvo barona Camarate, barona Horv+tele ter Vee drn;'ih plemieev.
Pr« fektu 17 Vatanije *o vsi navdušeno nazdravljali, ker je v poseli; ( m dekretu izjavil da imajo kmetje popolno pravieo polastiti f-e posestev.
Pri vsem tem je bi! nsmrčen en sam človek.
Ko ve jf> vračal i tristo kmetov 7. nekega /asedpne^a posestva, s* jih prrbivalei sose Inje vasi iz zasede napadli. Mrtev je bil eden. nekaj pa ranjenih Napad se je izvršil vsled tesa. ker bi napadalci radi imeli sase dotično posestvo.
ALI SO ARETIRALI
PRAVEGA MOŽA?
izdati!)
Aretacijo Zelinskija je izvršil nek prejšni vladni apent, ki je prišel včeraj zvečer z istim vlakom i/. ('ineinnati-ja. Ta prejšni ajjent je čul, kako je Zelinski pokril s
NOVOSTI IZ < POLITIČNIH TABOROV
PILSUDSKI JE VODILNA ROKA POLJSKE
u&išNM
Slika nam kaže diktatorja Madžarske, admirala Horthy-ja. Možak je precej slaveželjen, drugače pa ipma robenih posebnih zmožnosti. Kljub temu, da je čisto priprosta oseba, vendar zahteva od svojih podrejenih, da mu pravijo "vaše veličanstvo". On tudi noče ničesar slišati o tem, da bi bivši avstrijski ccsar Karol zasedel madžarski prestol. Ker ima proti sebi močno opozicijo, najbrže ne bo mogel Horthy dolgo časa vstrajati na svojem mestu.
sedniški kandidat 1 a soeijalistič-cem tiketn, na prvi seji mednarodnega kampanjskega komiteja, ki se jo kedaj vršila v Združenih državah za zidovi jetnišniee.
S tem je ugotovil I)ebs svoje stališče napram problemu "tretje internacijonalc"' in tudi v soeijali-
ZAVEZNIŠKI ČASTNIKI j ALI POTREBOJE NEMČIJA IN POMOŽNI SKLADI INOZEMSKIH DELAVCEV?
Fi roča se, da častnik: ni	debelo Iz I.alije prihaja poročiila, da ho-
Nekega Zelinskija so zailišavali svojim sledom ter obvestil po- opravljajo čenar, kateri	jc na- čejo Deimler naprave v Nemčiji
skozi celo noč — Bil je v New lieijo. dočim je sledil sem Zfliniski- menjen v pomoč,	zaposliti veliko število Italijanov. Yorku na dan aksplosije. j„ prav v hotel.
Pittsburgh, IV
I Policijski i vo ročni k John Callan
fVrijrrad. Turčija. 4. okti.'»ra
MROVNA POGAJANJA V RIGI SE LE POČASI NADALJUJEJO.
------, VZHODNO OD NJEMNA DIVJAJO VROČI BOJI. — ZADNJI U-
I.vg^n Debs se je obrnil proti L©- SPEHI GENERALA WRANGLA. — ŽIDJE NA POLJSKEM BO nmu. — Mednarodni ruski pro-'	DO DOBILI ENAKE DRŽAVLJANSKE PRAVICE.
gram ni za Ameriko. I	-
------j Varšava, Poljska, oktobra. — Predsednik republike Poljske,
Atlanta, (icor^ia -i oktobra. — freneral Pilsudski. izbljuje v svojem •rlaviiem stanu vse mirovne in IV hi obvezan ameriško soeijali-j v°j"e na,'rtp-
s: i ril o stranko na mednarodni pro-	^ en' s°hi izdeljujejo njegovi edjutanti načHe za nadaljno
p-am kot «ra je določil Lenin. bi dedovanje boljsevikov na severni fronti, v drujri sobi se pa posvetu-pomenjalo to uničenje cele stran-'jej° eivilni uradniki {'lede pojrajanj v Ri<ri. pošiljajo brzojavnim poke. —	»asvete ter vsako odločite.' dodobra prevdarijo.
Tako je izjavil včeraj Evjrenj	severni fronti poljska kavalerija še vedno zasleduje ninika-
Viktor Debs. ki je že petič pred-,se Kuse. Kavaleristi so dospeli do točke, ki je oddaljena 4."» milj
od Minska. Iz raznih poročil je razvidno, da je ruska armada čisto demoralizirana ter da se ne ho mo<rla več doljjo časa vstavljati. .....— l.----V nekem odseku so vjeli Poljaki relo rusko brigado ter zaplenili veliko vojnejra materijala.
V okolici Pripela so vjeli Poljaki 1200 Rusov. Na južni fronti precej dobro napreduje kavalerija, kateri pove. ljuje peneral Romcr.
Sem je dospela danes na poti v Suvalki posebna komisija voja-j.tii nih taboiih Nemčije iti Fran- izvedencev, kater je poslala Lipa narodov. Njen namen po-cinjo je prišlo ra<li tegra vpraša- j ravnati ]fr»Ijsko-lit vin: k* spor.
nja že do številnih sporov in raz- Komisija sestoji iz francoskih, špr.nskih, italjanskih in jgpon-kolov.	jsk'l' častnikov, katerim se bo pridružil v Ripi tudi angleški zastop-
Socijalistični glavni stan je bil.m^-~ pred kratkim prestavljen v Atlan-J dane bo osebno pozdravil general Pilsudski,'ter jih spremil na to. da bo bližnji kandidatu, ki se določeno mesto.
nahaja tamkaj v ječi. Člani komi-	4. oktobra. Rusko-poljska mirovna konferein-a se sicer
Irja, ki so ga obiskali, so bili Oton- to(,a posebnih uspehov ni zaznamovati. Danes zve, er sc je men ;Branstenttc4\ William Brandt. Ed-|da vrš»la zelo značilna seja. ker so se je udeležili vsi odposlanci, mnnd Melms, George Rower in	se Pri priliki sklepalo, ni bilo mogoče dognati, ker
'Iienrv Askeli.	časnikarski poročevalci niso bili p rip nič p 11 i.
, Poljaki nočejo predložiti načrta mirovnih pogojev, akorav •«» je izjavil Alekesander '.ajis. tajnik poljske delegicije, da so že iz^ .-tovljeni. Posebno pozornost so posvetili določitvi meje.
Načelnik sovjetne delegacije, Joffe, je prosil petnajst fninut odmora, da za vrši svoj odgovor.
London, Anglija. 4. oktobra. — Sem je do*prl0 rusko sovjetno
Debs je utemeljil svojo opozicijo s tem. da v Rusiji še vedno vre, da ruski progr.im 111 š, stalen, temveč v razvoju in da vsled tega 0» mogoče temeljiti svoje politike
aretirani \ kateremokoli stiku te) vreči na policijskega poročni-ksplor.ije na Wall St. v New
člo-
# Vorku. ki je zahtevala tolik v« ških življenj.
Aretirani je neki Florijan Zelinski. k i je snglustio g nekaterimi ]>o-čdi o<||«M-ei] anarhist. Drugi po-
ti. £ele k«» je postal vsled udarcev .	, , , .	,
1 .	.. ic izpovedal kot 01	I
nezavesten, pa je iiiokIm policija
spraviti na postajo. Njegove prve	_	. ...........nn«rfci«t. Drugi po- ,M.stMl<, ko sc jc zoprt z|)||iin so _pomožnega kom.t
r«H.,:o. da je njegovo ime Zelena-	baje:	j jt' irsnici ter mu
Ka Star je let in policija ua je prijela na glavnem kolodvoru. Izjavil je. da stanuje ponavadi v ltri*»kl\mi, a je navedel tukaj svoj natdov na kr. 470 Cleveland Ave. Policij« i«« b«je našla v njegovem stanovanju v nekem hotelu večje množino dinamita ter užipalic Aretirani je baje priznal, da je hotel »praviti eksplozivne snovi I Zvezni uradniki, ki so na d«»lgo ......	,
X NV« York ter pripraviti nadalj^ iiroko ^P^aševali Zelnskija, „0./^*	da v- nalu, |.i . ... nam-
»10 katastrof,, kot je bil« ona na	objaviti glede njego- ,Vr l>avis. v
Wall Street	j vil. izjav. Aretrani bo prišel pred kerv se je nahajal tedaj v
Napram nekemu sopotniku	»odišče. bo oproščen.! Podpolkovnik Coi.imhs je tekom
\l.ihii je baje Zelinski rekel, ko ""	takoj prijele zvezne ob- zaslišanja prizna1, ia -o ini-li vi*
je prišel vlak iz West Virginije v ,Hsti- ^	dovoljenja pr^- s« ki zavezniški častniki številne
Pittsburgh, kažoč na svojo prtlja-! važal okapliwivne »novi iz ene dr-^ntge banket, katere so plačali z
i'jieii izmed izpovedal kot prV-dpolkovnik Covml.
nanj. CJlaM.a" stvar je stranka in
c? bi bila strenka vsled sprejema	0 P«*i Novem (i rod k u, vzhodno od Njemna. Poročilo
takega programa razbita, bi po- :
V okraju Pinsk >e vrše boji vzhodno in južno od Lunenica. Na Tovariši v Moskvi. — je re-i^ ,"oto so nekolika napredovale v smeri, ki vo<li proti železniški kel Debs. — so sklenili pred pi so- l'roP« Korosto. Pri Novem (irodeku sn.o 'odbili vse sovražne napade.
•utfvmh ter skušajo pregovoriti delavce, ki vati ,,a,n takliko tor	- Cari^ad- Turčija. :t. oktobra. — Neko uradno poročilo pravi.
i bi sprejeli delavska mesta v Nem- 1 ^pagande. To je naravnost.«» so « čete generala Wrangla priborile več novih uspehov v bojih
šno in avtokratično. To je prav z boljaeviki. Pri Novokrovski j.- vjel W ran gel 0000 bol j še vi k
des avtomobile, so dospeli semkaj
Turin, Italija. 4. oktobra. — Za-
4. oktobra. — jc v ^pr;.tnstvU več policistov u<lrl P.^rt^CTlosf: glede telviu. katere stopniki nemške avtomobilske niCnja|o tf> „:pir.enje stranke Policija jc izvršila včeraj tukaj v	osumljenega in «icer z re-!s.» i: vršili* uradniki in uslu/lH-nci tvrdke. takozvan.h Deimler-jeyih
mogoče /"lo važno aretacijo. Vr- volverjem v roki. Zelinski je imel'pomožnih oi ganizac-j na bližnje., naprav, ki izdeljujo slavne Mei4se-'^ Še se preiskave, da se ugotovi, če	v roki vr,-. 7 v«hIo ter ga ho-;i;:toUu, se j" spravilo r . dan te
10111 zaslišanja šeshh ka. Boj je trajal štirinajst minut, 'Amerikaneev	1
1» red no i*a ie bilo moiro<V aretira-1 ..	,	,	; e'J» nemških tvoniicah. Okoristi- smP!,no	-	. .. ,
,	^	mornte aretira , Aimn	oht%Wmb, l>av,s.jt. ^ ^^ % ^^ prevladuj(^im ti.ko smešno kot če bi hoteli mi j^plend. devetdeset ♦epov. pet lokomotiv, veliko strojnih pušk ter
delavskem položajem v Italiji ter ruskim tovariš* m predpisovati ka-ravnat« 1 j 1)Mi>irxKj0 strokovnjake, ki so pri-	vrše svojo propagando,
ileja. vl.;skal v TJrav]jeni	v ><Pinf.ij0 ter de-j Dayton, Ohio. 4. oktobra. — Go-
zagoiovi:	lati tam.	. . «... |\crner Cox. demokratični predsed-
jprišel ven br»r? kazni, če l.o p<»ve-[ Pogajanja, de se izpremeni na- ««ski kandidat, se j^ včeraj vrnil
tov ter
11 u. namrc-4 izjavil Davis. (!;• iskovah'em za4i«*>r •_-«neralneira ta;r"k*T nomo/ne U':ri»iteja. t'l.':»rles Vickerv ja. 1 ::teretn t"ti je slednji ^M''-0'
.Hi
— Sovjeti IhnIo vladali.
Zelinskija jv»zneje odvedli pred zveznega maršala ter ga pričeli i/praševati.
t Prejšni zvezni agent, ki nastopa v tej zadevi, se nahaja baje na poti v New York, kjer ga hočejo imeti oblasti.
?»to voz.
Rdeče čete so čisto razorjra nizi rane.
Varšava, Poljska. 3. oktobra. — Podpredsednik Ignac Dazin-ski je rekel danes delegatom tukajšnje poljsko-židov*ke konference. da bo v,a<li» storila vse potrebno, da dobe Židje iste državljanske ial vs,.. kar ve o ljudeh \ yi5ji'.»'prave F. J. A. T. v korporacijo, domov po potovanju", ki je trajalo|Pravi<^ ko* -j'1' imajo ostali prebivalci Poljske. Namen konference službah, ki skušajo škodovati nje-|v kateri bi bili zastopani tudi de- štiri tedne v tekom t "onimi -M. Naiialje
katerega je ie *W«ž«ti poljske in židovske mlnošaje.
avci. sc vt-se naprej ter je upati, prepotoval 11.000 milj. Spotoma
je dol»:l v pre- da bo dala Banea Comraereaile jc imel governer pogovor s Frank- ker mor» koncentrirati vs<» svojo moč za obrambo dežele.
poročilo od j podjetju na razpolago potrebni Kn j> Roosevltom .demokrat IČnim
položaju. Vi"-ivici.
kapital.
NEBIEC HOČE POLETETI PREKO OCEANA.
go:
— T lločem Ali
je za nadaljno eksplozijo, odnesti to v New videli, kaj smr
žave v drugo.
denarjem pomožnega sklada. Pri-
William FIvnn. načelnik poiz- rraVe za take prireditve so se na York' vetlovalnega urada justičnega de- |l!;jai0 v rok,ih Da visa, ki je po-Al. sv videli, kaj smo storili v partmenta. je izjavil, da je bil ob-'strp;ri., častnikom tudi s aampanj NfMTUrk1n: Prihodnje bo še huj-jveščen o aretaciji Zelinskijo. Pre-'rt.m ^ dn,2in) <lrH„(M.f.llim vi se To je b,|	pričetek (Malo .^kalo se bo prejšna kretanja arc- ^	ya nokj ohpf, y jnUj,
cmlMO. <ia to se inogrl elovek tako tiranega v New 1 f»rku.
Premislita dobro, komo bo sto vročili denar za poslati
v stari kraj ali pa za vožajo listki.
j je znašal $2 v>.00.
ffedaj fivimo t fm ■ayototuaU In vlormb«. vaak	poaU«
hitro bogat, ^n« (leda na tvojega bližnjega. Raxai a«entja in sakot oi bankirji rtstejo povsod, kakor gobo po dežju.
V	teh časih aa stavijo ▼ denarnem prometu nepričakovana as prek® starim iskaianha in premožnim tvrdkam 5 kako bo pa maliv reizkuienim sačstnikom mogo6a iapoUuti svoje Mutomeljans oblja ha, Ja veliko vprafenja
Na*e denarna pobijat ve as sad nji £aa po nori svesl In na dot način primerno sedanji■ razmeram v Evropi dovolj hitro in tanas Ijivo izplačuje jo.
Včeraj smo rtionalT aa pofcljatvs jn^oalovanakih kron 00 ale
dsčih cenah:
300 kron......$. 3.00	1000 kron......$ 9.50
400 kron......$ 4.00	5000 kron......$ 47.00
»O kron......$ 5 00	10000 kron	$ 94.00
V	rodnost denarju sedaj ni stalna, menja aa večkrat neprits kovano; is tefa raalogra nam ni mogoče podati natančne eens vns prej. lfi računamo po oani iatoga dna, ko sam poalani denar doap* ▼ roka.	t
ja poslati najbolj po Demaatie Mo^ej Order, ali po
Trrdka Frank Saks ar, it, low York, M. T.
liju
Pri t«'in slavnostnem obedu so nastopil: tudi niski pevci v d rta bi t::rški plesalk.
Pri nekem radaljneni zaslišanju
jc zanikal podpolkovnik Commbs
trditev, da j-* kaj vedel za izme-
1 javr, zaloge moke za dva želez-
-1 - *> 1 1 • 1 Lamodu Convent. Poslopje je po-uiKKa voza zganja. Rekel je. da___, j , nAl 3 1 J . \
|tandatoni za poflpt-edsedniško mesto. ki pa je spremil iz Terre Ifaule v Indianapolis. Governer t'o.v je dal izraza s**rjI misli, <Ia so ljudje 11a zapadu v političnem ožini neodvisni in da bodo pri prihodu jili predsedniških voli-1\ah »rlasovali po svojem prepri-• .niju. ne pn za kandidate stran-ke. kateri slučajno pripadajo
Marion, Oliio, 1. oktobra. Vsprieo trditve, da sta se secator-
London, Anglija. 4. oktobra. — Kot se glasi v neki brzojavki iz Berlina n^ 1'Times" namerava eden najbolj znanih nemških letalcev sredi oktobra poleteti preko Atlantiškega oceana.
Pri poletu se bo poslužil dvo-krilnika iz aluminija in s štirimi > -Johnson in Borah sprla z njim. motorji ter bo imel na krovu na- oe odobravata njegove?« ^ta-domestnega pilota ter več strokov- I š«'a 7 ozirom na Ligo ^arodov, je njakov 11a polju avijatike.	j senator Harilnp: izje. vil, da je
Letale«- upa, da bo za vršil polet njegovo razmerje do omenjenih v H6 urah.	Idvek senatorjev, prav tako kot je
—--j bilo vedno, namreč prijat-ijsk
Vedel je že od nekdaj, da sta sc-
Zaenkrat se pa vlada ne more baviti z židovskim
vprašanjem.
Kodanj, Dansko. 4. oktobra. — Pogajanja med norveško vlado ter Maksimom Litvinovom. boljševiskim agentom v Skandinaviji, s., bila soglasno z listom berlinske 4'Tidende ' definitivno prekinjena List pravi dalje, da Litvinovu najbrže ne bodo dovolili vrniti -e na Dansko, ker se je bil pri več prilikah zaničljivo um/i] o danskem zunanjem ministrstvu ter obsojal njegovo delovanje.
Litvinov se Ko vrnil te dni v Rusijo. Vsa njegova dosedanja pri zadevanja so bila dosedaj l.nz vsakega najmanjšega uspeha.
STANJE MacSWINEY A.	POZOR ClTATELJI^
POŽAR V QUEBECU
Lonodn, Anglija, 4. oktbra. - Citatelje op^rjamo na krasen LorcLzupan MacSw,ney .z Corka, Mcikov ^	črnih časoy y
ki obrača nase pozornost celega	- j
sveta vsled svoje s.ra'.l»lne stavk,. , .	L.	? "
ki traja srdaj nad petdeset ,!■„! haja" M rtnu" je preživel precej dobro noč ter je par ur udobno spal.
Isto se poroča tudi o stradalnih stavkarjih, ki se nahajajo v jet-nišnici v Corku in ki stradajo približno že ravno tako dolgo časa
i.aiorja Johnson in Borah neizprosna nasprotnika vs-ikeg.i dog*-Quebec, K anada. 1. oktobra. — vorn, kojega predmet bi bi'a Liga Danes popoldne je uničil požar narodov.
P. al um ni spadal v okrožje njegovih poslov.
Pri obravnavi obdolžencev ^e je poklicalo kot priče številne ljudi, n.ed temi tudi predsedniki A".e-r;ške korpor^eije. Day-a ter \V W. Peet-a. predsednika upravnega odseka. Zgovorniki so izjavili, du so bile za leve upravnega otlse-k:i vodene na tak način da je bilo nemogoče dokazati kak primanjkljaj.
Tekom zaslišanja je rekel Peet. da se nima komitej za pomo/no de!o na bližnjem iztoku nit-evtr leti vspričo preiskave i>i da bo z vet-eljem nudil vsakovrstne informacije pri naporih, di; se dokaže t.^n-u komiteju nepoštenost
gorelo do tal. Poškodovan ni bil nihče. Pvzročena škoda je velikanska.
POTRES V FRANCIJI.
LJUBITELJ
KIT.
Berlin, Nemčija, 2. oktobra. — Berlinska policija je aretirala Roberta s toss iz Valparaiso, ki ima prav posebno strast na ženske kite. Stoss je dober inžinir.
Ko je obiskala njegovo stanovanje v Charlottenburg, v nekem predmestju Berlina, je našla poli-
Clermont, Francija. oktobra.
Danes zjutraj se je pojavil v tukajšnji okolici precej močan potres, ki pa ni napravil nabene posebne škode. Potresni sunki so tra- cija poleg številnih ženskih tor-jali po par sekund.	j bic in robcev tudi 150 ženskih kit
—____________________ i vsake mogoče barbe, od najbolj
nega odseka, je izjavil na toza-! svetl° plave d° temno-erne. r.evno vprašanje, da ne ve ničesar! o teli. da so znašali avtomobilski i stroški tri dni trajajoče konfe-|
XAHAL DOBRO NESE.
, „	. . ---- 3. oktobra. — Tukaj-
!tDI™UV k0m,teja ce- inje oblasti so tekom meseca sep-Ve,Jel Pa da so dobi- tembra nakolektale en miljon do-val. vdeleženci hrano iz nekega j |arjev pristojbine od ladij, ki so F. Macallam, blagajmcar uprav-juragega hotela.	plule skozi panamski prekop.
DENARlTE POftlLJATVE V ISTRO. HA OO&lfiKO QT VOTRANJSKO.
kot žup^n Mac.Swiney.
V AMERIKO NA OBISK.
Paris, Francija, 4. oktobra. — Sadie Deeomte, francoski letalec, ki je ravnokar dobil Gordon-Bennett darilo, hoče priti v Združene države na obisk.
BELGV8KI ZASTOPNIKI PRI LIGI NARODOV.
Brnsalj, Belgija, 4. oktobra. — Danes se je dognalo, da bo na prihodnji Jconferenci Lige narodov zastopal Belgijo minister za zunanje zadeve Pavel Ilvmans.
Isvriujemo denarna izplačila popolnoma aanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po edi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ocemlju, ki ja cased eno po itafjanalci armadi
Včeraj smo računali ca poliljg« tva italjanskih lir po sledečiN eenah;
'	___j
50	lir____$ 2 80
100	lir____% 5.00	1
300	lir----$14.40	~ !
500	lir________$23.00	1
1000	lir	....	$46.00
CUNARD PROGA
PARNIK "PANNONIA"
odplnja dna 9. novembra. Cona do Trsta in Dn-bromika ............ $125 00!
Z mto&m 18.1 mral m
Vrednost denarju aedaj ni gtal* na,, menja se večkrat nepričako« vano; ic tega razloga nam ni m o« goče podati natančna cena vna« PWJ.	{
Mi računamo po oani istega dn«, ko nam poalani danar doapa M roka.	I
Danar naa J« podati najbolj p4 Dommtie Postal Money Order. aH pa New York Beak Draft j Frank Saksef, 1
imI
^^B^gB^ANft WFIM*U11> UNDER rssmT (W. 999) AUINtlliARD Wt TME APT OF OWW t, WT, 0» wrwm >0 m rpgf QfTWE OF NEW TORE, W. T. Wr ssfcr it tte Prasgani. A. B. Bnrlason, P. M. 8at»
l^^rrt: GLAS NiAEODA L-^inri^
I Z. M^r Tork clo tof ... 7.00	^^	1	W	-A-	H	and l«tal HoUdmji.
I **	c*>" 7 00 I	list slovenskih delavcev v Amerfld.	I	7B-°°°	J
ttLT.roIf- 2871 COKTLANDT.	BnUred u Second CI«« Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, If. Y, under the Act of Oongreaa of March 3, 187».	TZLJSFON: 4687 CORTLAHDT.
WO 234 — STEV. 334.	NEW TORK, TUESDAY, OCTOBER 5. 1920. — TOREK, 5. OKTOBRA, 1920.	VOLUME XXvm. — LETNIK XXVHL
GLAS NARODA. 3. OKT. 1920
Bister pogled
Nfirvorfti časopis "Evening: Pom" je račel pisati v demokratičnem initlu ter Hr.nja kandidatu Coxu in Lijri narodov.
Zadnjič je objavil list uredniški člank, v Katerem pravi med drufrim <dede«"-e:
— Brez dvoma hi senator Harding zmagal z veliko večino, če bi ae volitve jutri vriile.
Kljub temu, da j*' časopis mnenja, da imajo demokrati še vedno kak« priliko za zmago, je iz vsega razvidno, da so tudi najbolj nav-ru»< iti demokrati pripravljeni na poraz.	«
/ m vi pa dela "Post" korajžo, in pravi, da še ni vse izprub-lj« — ima bi-»irr pogled, in njegovo prorokovanje najbrže ne bo Mr. Coxa p-Jitbac razveselilo.
Volilei bodo pa najbrže preskrbeli, da sc **Post" ne bo zmotila v »vojih besedah.	•
Japonsko naziranja glede Catifornije.
Proti-japonsko razpoloženje v Ameriki ni omejeno na Califor-tiijo, temveč prevladuje po celi Uniji, — izjavljajo nekateri japonski uradniki, ki označujejo naš japonski problem ob Paeifični obali kot "narodno vpraiar.je." Poročila iz Tokija izjavljajo, da ne pričakujejo japonski krovi rešitve ealifornij.skega problema, dokler ne bodo završene predsedniške volitve v Združenih državah. Medlem pa upajo lint,! zmernecM tona. da bo mogoče najti mirno rešitev kočiji vetra vprašanja ter poziviljajo japonski narod, naj bo pravičen in zmeden, a trden pri ust rajanju pri svojih pravicah. Listi bolj ču stvenega razpoloženja obsojajo v splošnem vse, kar j^ ameriškega. \ Združenih držav«h samih ali pa na Daljnem iztoku. Nekateri pa t« javlja jo, da je edina pot iz zagate ta, da se obrne izseljevanje Ja-poneev od Združenih držav ler <ra spelje kam drugam, najrajše -v .lužno Ameriko. Med listi, ki so tej?a naziranja je tudi tokijski "Yo-miari", ki poživlja oblasti, naj najdejo novo "sfero upliva" za Ja-ponee. Ta list piše:
7. drugimi be-edami rečeno, je treba novega razvoja koloni-jalne politik, naše dežele. Pri tem nimamo v mislih navadnih kavnih plantaž v Braziliji, kjer človek lahko zasluži v najboljšem slučaju tri ali štiri jene na dan. Sedanjo prosperiteto Califomije je.treba pri-
Kaj je z imovinami pri AKen Pro
Custodian?
Alien Property Custodian je izdal splošne informacije o načinu, kako morajo postopati ljudje, ki imajo pravno pravico do imovine v oskrbi Oskrbnika tujega imetja, v svrho izplačila teh imovin.
Kakor je Jugoslovanski Odsek Ameriškega Rdečega Križa svo-ječasno naznanil, imajo vsi 'sedanji jugoslovanski državljani in podaniki pravico, da vložijo prošnjo in zahtevajo izplačilo zaplenjene ga denarja oziroma imovine. Nimajo pa te pravice podaniki onih dežel. s katerimi so se Združene države vojskovale, namreč Nemčije, Avstrije in Ogrske. ;ko ne živijo v Združenih državah. Radi tega imajo pravico zahtevati izročitev svoje imovine vsi oni upravičenci, ki morejo dokazati svoje jugoslovansko državljanstvo, pa naj živijo v Jugoslaviji ali drugje.
Ali Alien Propretv Custodian ne povrne imovine nikakemu dr-žavljanju te' ali one prijateljske države, ako ta država ne dovoli istih vzajemnih pravic ameriškim državljanom. Radi tega, predno Alien Property Custodian povrne imovino upravičenim jugoslovanskim državljanom .mor? jugoslovanska vlada podpisati reciprocitet-no pogodbo z ameriško vlado.
Kakor doznava Ameriški Rdeči Križ. je diplomatska akcija v tem pogledu zapričela že pred kakimi štirimi meseci, in ni dvoma, da bo to vprašanje kmalu ugodno rešeno. Ko sc to zgodi, tedaj bo stvar v^akejra upravičenca, da dokaže svoje državljanstvo. Ameriška vlada zahteva, da zunanje države izdajejo taka spričevala potom kake centralne oblasti, ki naj sestavi edinstven 1'ormular v to svrho. Kakor smo obveščeni, je bila tudi jugoslovanska vlada o tem obveščena.
Da sc to zahtevo razume, treba pomisliti, da v zmislu JSt. «rer-niasnske mirovne poirodbe imajo residenti JupoJavije tuje narodnosti pravico, da tekom dveh let po ratifikaciji miru optirajo za državljanstvo kake sedi.j še neprijateijske države, v katerem slučaju bi sc morali tekom nadaljnih dvanajst mesecev izseliti v zemljo, katere državljanstvo so sprejeli. Taki sedanji residenti Jugoslavije nimajo še pravice zahtevati povrnitev svoje imovine od Alien Property Custodian, in radi teva je potrebno, da upravičenci predložijo dokaz c svojem jugoslovanskem državljanstvu.
Po sklepu zgoraj omenjene reciproeitetne pogodbe, postopanje za iztirjanje imovine bilo bi sledeče:
Upravičenec oziroma, ako je isti umrl, njegovi pravni nasledniki morajo predložiti uradu Alien Property Custodian poleg: dokaza o svojem državijanstavn prijavo svoje tirjatve (notice of claim) na zapriseženi tiskovini v duplikatu, kakor tudi prošnjo za izplačilo (application for allowance^. Vsa potrebna dokazila treba priložil i v dokumentarni formi. Dokumenti, izgotovljeni v inozemstvu, morajo biti potrjeni od ameriškega konzula, in dokumenti v tujem jeziku morajo biti spremljeiu od potrjenega angleškega prevoda. V prijavi tirjatve* (notice of claim) mora upravičenec natančno navesti, kaj zahteva.
Kdor hoče izdati polnomoč kaki drugi oselu ali organizaciji, da postopa v tej stvari v njegovem imenu, more :o stvoriti. Na zahtevo more dobiti potrebne formularje take polnomoči (power of attorney) od Alien Property Custodian naravnost ali potom Foreign Language Information Service. 1107 Broadway, New Yore City.
Način opolnomočenja bo gotovo najbolj pripraven način za one, ki se nahajajo v starem kraju.
Alien Property Custodian želi rešiti vse te tirjatve potom konzularnih zastopnikov dotične države. Radi tega more upravičenec izdati polnomoč tudi direktno na jugoslovanski konzulat.
Ker v večini slu"ajev teh juogslovansfkih imovin gre za zapuščine oziroma posmrtiinc s strani naših podpornih organizacij, bi bilo
pisovati priseljencem pred enim stoletjem. Prostorov, ki obetajo po- j "mestno, da bi te organizacije že sedaj stopile v dotiko z jngoslo-
rnija. je v Južni Ameriki neate- J vanskimi konzulati in ob enem obvestile upravičence v starem kraju.
Language information Service, razpolago za vse nadaljne infor-
stati tako procvitajoči kot je Californija. te. Japoncem ni treba držati se kraja, kjer jih ne marajo. Mi upa-j Jugoslovanski odsek Foreign ino, da bodo oblasti tako dobre ter skušale drugod popraviti škodo. Ameriškega Rdečega Križa je na katero bodo imeli Japonci v Californiji. S tem pa nočemo reči, da niaeije v tej zadevi, lii treba v polni men zavarovati naših pravic v Ameriki.
1'plivni list "Mainiči ", ki izhaja v Osaki. upa, da bo japonsko vprašanje rešeno na prevdnren in pravičen način. List piše:
— Nezaželjivo je tako za eno kot za drugo deželo, da bi šli Ja-potmka in Amerika v vojno radi takega vprašanja. Če se razmišlja c položaju * japonskega stališča, je dosti upanja, da bo mogoče rešiti vprašanje na na<-in. ki bo sotrltšal s pravičnostjo in človečan-
>tvom <> hočemo biti bolj podrobni, moramo reči, da sc mora Japoa- j matičnih m pevskih klubih, o dru-ska stropo držati takozvanega Gentlemen's Agreement, kar ^e stori-: št ven ih veselicah itd. Jaz sicer tela v preteklosti ter ariedati na to. da se ne pošlje nikakih nadaljnih ga ne morem poročati od nas tu izseljencev v Ameriko. V povračilo za to. pa naj bi Amerika pre- živečih rojakov, ker smo raztre-prečila sprejem takih postav, s katerimi bi so še nadalje zasledova-
Dopis
le Japonce, ki se mude na postaven način v Ameriki, i'alifornijsk agitatorji pravijo, da bo Californija dejanski v japonskih rokah, čeprav ne bo nobenega nadaljnega priseljevanja Japoncev v deželo Trtbo ni nikkih dokazov, da so te trditve popolnoma neutemeljene. Prihajanje nadaljnih priseljencev v deželo pa je ono, česar se boje Amerikanci. Treba je ^ sled tega preprečili nadaljno odhajanje Japoncev v Ameriko, k.»jti proti mednarodni etiketi je pošiljati izseljence tjakaj, kjer jih ne marajo.
Tokijski list Asahi je mnenja, da ameriška zvezna vlada ne more posredovati v proti-japonski gonji v Californiji, katero imenuje zelo mučno in obžalovanja vredno stvar za Japonce. V nadaljnetn izjavlja:
— Editii žarek upanja leži v izvanredni strogosti te postave, kar
nu
seni po okolk*i. Walsenburg je malo mesto. V okolici je dosti večjih in manjših premogorovov. Cu-je se, da obratujejo le po par dni na teden. Seveda tudi društvenih članov je dosti, ki pripadajo eni ali drugi Jednoti ali Zvezi. ,
Snidemo se le včasih skupaj in to se zgodi, ko si kateri zaželi zakonskega stanu.
To si je tudi domislil naš rojak Mr. Vinko Mihajlieh ter si je sem vzel svojo izvoljenko Miss Mary jSiber, ki je dospela iz stare domo-
vine pred par dnevi. Mr. Vinko IMUnj; bo.t« predlagana postava poražena pri noremberskih' Mihajlirh je N7>lnšmi priljubljen vo ,tv ; ( do om, ki se zavzemajo za proto-japonsko gibanje. se'tnM nami in mtyi tujim napf>don!.
A.krnte °?rcbr prati J»p°n«pni ;Doma je rz Belovara in nevesta i/.
sela Žabjek. Tovarišici »ta brli Mi*s Anna Panian in Miss Alice Bavuk. tovariša pa Mr. John (drugo ime mi je neznano) in Mr. Mike Haladey. Poroka je bila v katoliški cerkvi 28. septembra in po poroki je bila velika gostija, da so v mize šib i le od vsakovrstne jedi in pijače. Imeli smo se izvrstno. dasiravno smo imeli smolo z muzikanti. Tzgnbili smo dva. a želja po plesu je bila tolika, da. smo dobili Se tretjega. To je bila prviB slovenska poroka, da je prišla nevesta iz stare domovine. Voščimo m želimo, da naj Bog dodeli našima novoporočencema ves blagoslov. da v miru. Ijuberati, zdravju in veselju živita mnoga leta. Zahvaljujemo se za njihovo Iskreno prijftnost. 5<eve<Ja tudi naši kuharici go*pe Panian se zahvaljujemo za vse dobrote. Vsaka jed je bila tateo okrcano napravljena, da je nriam felodeem ugajalo. Le-
če razum« jo Kaliforniji princip pravice in človečanstva, bi morali trikrat premisliti celo stvar, predno glasujejo za predlagano postavo. To je edini vir upanja za nas. C'e pa ne poznajo več principa moral-nosti. ne moremo reči ničesar.
List Mainiči pa izjavlja:
— Kakšna pravico imajo Amerikanci, da izključijo Japonce T Bog je dal Ameriko človeštvu kot tekemu, ne pa le Anglo-Sankson-cem. Proti volji Boga je, da kako posamezno pleme monopolizira Ameriko ter izključi druga plemena Bog ni dal bogatih virov Amerike Liključno le Amerikancem. Če je kak bog tako pristranski, po-,tem je vrag. ki se dela za bogH.
Nizke eene se počasi plazijo nazaj kot da jih je sram orgii, katere so uganjale v zadnjem časn.
# • •
Mehika se dobro obnaša odkar so ji zapretili z aneksijo. Oči-vidno noče, da bi bil tudi tam uveljavljen osemnajsti amendment.
v	* • *
Volitve v državi Maine kažejo, da bo država Ohio ona, ki bo
dala deieli naslednjega predsednika.
• # • »"
večine nas misletib republikancev je, da smo nefcpioa-t mirovni pogodbi, Se vemo kaj je v njen ali ne.
Walsenburg, Colo, pa hvala tudi našemu natakarju Večina rojakov sporoča o na-JTonetu, ki se je potrudil, da sn predku. o narodnih domih, o dra- bila naša žejna grla vedno mokra.
Bil je res mož na svojem mestu. Želimo, da bi se z»pet selili skupaj, ko nani dospe druga devojka iz stare domovine.
Tu v AValsenburgu so odprli naši rojaki Slovani svojo trgovino •z grocerijskimi potrebščinami iu z mesom. Želimo jim mnoRo napredka, ker to je prvo in edino slovansko podjetje. Torej SVoji k svojim! Tu je največ trgovin in drugih podjetij, ki jih last nje jo Italjani. Sedaj lahko tudi mi po-koženi©, kaj zmoremo bratje Slovani.
Na farmi je vedno dt>sti dela. I »osebno zdaj na jesen, zato ni i ne zamerite, drage farmeriee, če le malo pišem o našem življenju in pridelkih na farmi. Letanje leto smo imeli še precej dobro, ker smo imeli dosti dežja. Seveda tudi toča nam ni prizanesla. Imeli smo točo 4—5. junija. Ta nam je uničila prav krasno alfalfo, pozneje nam ni škodila dosti. Deset in več milj od nas jim je potolkla vse pridelke. Še nikdar nisem videla, da napravi toča toliko škodo. Vse do tal je uničeno, da se ne pozna, kaj je rastlo.
One 6.. 7. in 8. oktobra bomo imeli razstavo (fair) iz celega Huerfano Countvja. Upam, da k®j vo6 slovenskih farmerjev prinese svoje pridelke, da tudi mi Slovani pokažemo, da si znamo napraviti svoj dom.
Tukajšnji Sk>venei se potrudijo tudi za državljanski papir. Dobilo jih je več. med njimi tudi Mr. Joe Zdunič in Mr. Mike Haladey. T>e tako naprej!
Pozdrav vsem eitfltrijem in či-tateljieam tega lista.
M- J. Bajnk.
i Property! Peter Zgaga
Dunajski zdravniki so zastavka-li, ker ne znaša!o pristojbine, katere so jim dovolili, več kot 35 do 7"> centov v ameriškem deuarju... \ spričo teh okoliščin je jasno, da je treba najprvo pomagati zdravnikom, predno morejo slednji pomagati bolnikom.
* »
Enkrat bom j pač dobili predsedniškega kandidata, ki ne bo iz-d&l niti centa za svojo kampanjo, temveč apeliral direktno na na-rt»d. Tak kandidat bo z velikanske večino — poražen.
* * *
Pomožni delavski tajnik Post izjavlja, da so zaman opozorili kongres na dejstvo, da je življenje tisočih priseljencev na Ellis Islandu neprestno ogroženo od tegs, ker nalagajo municijo na do-j kili, ki se nahajajo v neposredni bližini otoka. Važno je najti vzrok pretekle velike nesreče, a še dosti bolj važno odstraniti vzrok
bodočne nevarnosti.
* * *
Profesorji na Harvard vseučilišču so sicer dobili 20-odstotno povišanje plače, a številni med njimi še vedno razmišljajo o tem, če bi ne bilo boljše, ako bi postali — zidarji.
• * * *
Na klopi v parku so sedeli štirje postopači er se pogovarjali o težavah in naporih svojega stanu.
—	Ti. Tine, kako da imaš ti vedno žganje, dočim smo mi vedno brez njega? — je vprašal eden svojega tovariša.
—	Vidiš, stvar je taka. — .ic rekel tovariš. — To je zato, ker ste vi drugi tepci, jaz pa premetena giava. Vidiš, jaz imam vedno pri sebi dve steklenici, ki sta si čisto
■ podobni in napačen kvoder. Grem torej v prvo lekarno ter rečem: Dejte mi za kvoder ž«ranja.
Mož mi naroči žganje v steklenico in jaz snu dam kvoder ter vtaknem pri tem steklenico v žep. Prodajalec poslane seveda surov ir. reče: — He, prijatelj, ta kvoder .10 ponarejen.
Jaz se delam kot da bi bil pre-strašen ter rečem: — Saj res. po-|i-iirejen je in_iaz nimam drujrepra.
Tedaj za k ri i prodajalec; — Le si-m z žganjem.
Poseženi v žep ter mu dam dru-lo steklenieo z vodo. To izlije prodajalec ter mi vrne steklenico, nakar zapustim z žpanjem prodajalno Tako pride, da imam v teh
dragih časih vedno žganje. * * *
Mladi poročfnec: — Ta solata pa strašno smrdi. Ali si jo oprala?
Mlada žena: — Seveda. Rabila gem za to celo parfum i ran o toaletno milo.
Mo/; — Ti sosedovi dvojčki mi ..«i;.jo življenje naravnost neznosno. —
Žena: — Fjc potolaži sc. Lahko L i bilo še hujše.
Mož: — Seveda, če bi bili trojčki.
* * *
Prvi; — Ali si čestital Lilly k njeni poroki
Drugi: — .\c. ne morem, kajti njega ne poznam ter mu ne morem čestitati, njo pa poznam in radi--
tega ne moreni čestitati njemu. * * *
Prijateljica; — Ti. Nežka. ali se ti ne zdi. da ima tvoj zaročenec kruljave noge?
Nežka: — Naj jih ima. Do City
I'.alia bo že prišel žnjimi. * ♦ •
Tovarne za Zeppeline bodo preselili v Združene države.
Potemtakem bodo Zeppelini v poletju osvojili novi svet.
Vsaki človek nima mogoče vzroka za kako dejanje, a v vsakem
sirčaju ima na razpolago izgovor. * • •
V	Castle Hill, Me., je bil pri zadnjih volitvah oddan 101 glas. Sto glasov je bilo za republikance. eden pa za demokrate!
Najbrše je gla.soval tudi tamoš-nji poštar.
• * •
V	New Yorku so vsakovrstni š.rajki. Sedaj se je razširil štrajk tudi na slovenski tempelj v osmi eesti.
Pevei so nštrajkali.
rpamo. da bo tmli pericam iti-me »manjkalo.
SugnaliitmttBkci
Ustanovljena L 1898
2uttul. SJeiiturta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
mtoat roviifam.,mmm&OM i. pobmnta. b«k m n Bok 251. Oonemangh, Pa.	Diamond. Wi
PodpradaetL: LOUIS BALANT, Box
uf, fmr Arenv% i^da. ol flaJnC:: JOSEPH FISHZAb, Wtj,
Minnesota. Blagajnik: OIO. L B BOŽI OH, Bj,
netsplaeanth amtnla? LOD-18 008TELL0, Sallda. Golo.
Of. JOS. V. ORAHEZ, 84S m. OtA* V. CL« Ptttaburgb. Pa.
iOHH AOuZa, Ely, Minnesota. 1HTHONT MOTZ, 00il Avcnoa M.
Bo. Ohktgo, ni. (VAN TABOO A, 512« Natrona Alley, PUUbuifh, Pa.
LJBONABD BLABODHKt
El*. Minnesota. JOHN BUPNTK, U. B, M H
mi Ata^ «a>

JOHN PLiDTZ Jr,
linnet, Mich. JOHN MOVERN, «24-2nd
MATT. POOOBEUX I W. Ohlcaco, I1L
BUDOLF PEED AN, «09« Stt
Avenue, Cleveland, Oblo. EBANE SKRABfib, OM V
St., Denver, Oolo. OBEOOB HEEdOAK. lOTaM Aft.
Johnstown. Pa. Jednotlno giaallo; "SLAB FAEODA* Tn atrarl tikajoče m uradnih nader kakor tndl denarna poMliater naj m pošiljajo na »lmrnegm tajnika. Vse pritožbe naj o poBlJaJo na preda«*« •tka porotnega odbera. Profaje aa »prejem norih Clanor in sploh vsa edraVa tBka •prlOerslm m naj pošiljajo na nhovnegm adramlka.
Jogmlortuki EatoUika Jednota ae priporoča raem JncoflorasoB aa rfdlen prlatop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" leetrlet ▼ blagajni Ima okrog ^00,000. (trinotleoS dclarjer). Bolnlflklh podpor, fcodnln, ln poemrtnln Je Izplavala Se nad poldragi mdioa dolarjev. Jednota teje okrog 8 tfrofi rednih «atov(lce) ln okrog 3 tlgoe otrok t Mlad'n«kam oddelkn. Drnitra Jednote se nahajajo po rasnih elorenaklh nase^Mnahu OUB»	i®1 fc »t prlporoCamo Tstanorlter no^lh. Kdor te>U postali Sla«
iaj m iglasl pri UJnlka bllEaega drnStra JSKJ. Za rstanorlter norih dmfteV «e pa obrnite na glavnega tajnika. Noro OroStro ae lahko rmnorl a 8 EanJ
Viljem Wundt.
(1832 — 1920.)
I're«l par tedni je umrl v Lcip-zipru, dovrsivai polnih 8> let. nemški filozof in psiholog Winnlt. Xj»'. povo ime je že. skozi vee desetletij znano po vsem kulturnem svetu, starem in novem.
Dolpa in nepretrgana j»> vrsta njegovih tiskanh del ter oltsepa celih šestdeset let najvztrajnejše^ prizadevanja, vse od spisa o pihanju mišic C Die I^ehre von der Muskelompfindungr". l^JV«* pa clo filozofije narodov	\a-
tionen und ihre Philosophie". 1917). V teh veasi zelo razsežnih delih se ]>olep ogromnepa gradiva. ki danes nanj mislimo oh besedi psihologija, obdelava na si stem filozofije.
Najbolj, m to po pravici, je Wundt zaslul po svojih uspehih na poprišr-u psihologije ter se zato .la nes zasluženo imenuje '"o«'e moderne psihologije" — k«»t za-početnik eksperimentalne, to jo psihologije, v kolikor skuša pred vsem s pomočjo poizkusne metode i zgledovati duševne zakonitosti. Veliko pozornosti je Wundt zbudil zlasti s tem, da se ni omejil na individualno psihologijo, ki se ukvarja z duševnostjo normalnega in dorastlega posameznika, temveč da je z obširno zasnovanim delom položil temelje tudi ^o eialni psihologiji Voelkerpsv-ehologie";, ki proučuje »lu.ševiM. življenje velikih človeških zajed-nic: jezik, umetnost, običaje, verstvo ...
Wundt spada brez dvoma med "velike"' može. Ali tudi glede takih mož velja modra trditev, da je človek samo — človek in da tudi ob njih prej ali slej ' leta" brezobizirno zahtevajo >\oj tri-but. In Večkrat se pripeti, da tudi tak heroj po duhu ne zna o pravem času — umolkniti. Tudi Wundt ni utekel skoraj bi rekel da tragični usodi slavnih mož. Kazborit in resen nemški psiholog, ki sem se ž njim razgovarjal o C,. izdaji Wundtove Psihologije, je bil mnenja, da je ta ne ve«' udobnemu stanju psihologije odgovarjajoča izdaja Wundtovemu -dovršil pre<-ej škodovala (*'T)as haet-te er nieht tun sollen!"). In par let prisostoval Wundtovemu predavanju na vseučilišču v Leipzigu : vrata predavaIniee se širom f»dpro in kak ur otroka pripelje sluga za roko od starosti onemoglega "tajnega svetnika" Wundt ter mu čez obe stopnici pomaga na kateder. Nevšečnost takih "predavanj" gre na rova« tistim "krogom", ki ko Špekulirali s privlačnostjo Wund-tovega imena iz njegove zlate dobe! In še mučneje mi je bilo, pred tremi leti se prekopati skozi W'undtovo knjižieo "Die Nationen und ihre Philosophic", ki bi se naj v njej zrcalil "duh raznih narodov v vojni in miru" in ki jo je tndi Wimdtu «ugerirala — vojna psihoza, kakor je bila zlasti popadla nemške profeaorje.
Kot imeijator pa je in ont^ne Wundt na svojem področju
i V staro domovino
S posredovanjem tvrdke Frank Sakser so odpotovali sledeči rojaki v staro domovino:
Dne 1?. septembra s pa mikom "Belvedere" Cosulich Line.
I
-losipina Stovanja s družino iz Adrian. W. Va. v Nadanje Selo;
Jakob Bieek iz Wimjber. Pa. v Cerkno:
Frank Gregorčič iz Garden, Mont, v Trebnje:
-Turij Kaveič iz CJallup. Xew \\<>x.. v Žiri:
Marv Sehauer iz Cleveland O v Mozel;
■ Matija Celhar iz Seattle. Wash., v St. Peur:
I Mito Vidojevič iz Salt Lake City. 1'tall, v Vratnieo: | Cogo Antic iz Salt Lake City. 1'tah. v Sta\o Srbijo;
Pava o Sarkovič iz Salt T4rJ-City. Ctah. v Staro Srbijo; ' Trajko .Tov«"evie iz Salt Lake City. Cfah. v Staro Srbijo-. | Bojo Ristovič iz Salt Lake Citv, v Staro Srbijo;
Kata JovanoviČ iz St. Louis, Mo.. v Pri lip;
Caspar Safar iz Monroe, La., v < 'abar:
Louis Mertel iz Burdine, Pa., v Kranjsko Coro;
Frank /ima iz Burdine. Pa., v Kranjsko fioro;
Anton Muhovie iz Dublin. Ca., v f'abar:
! -T'»sip Soštari.' iz Dublin, Ca., v ( abar;
^ -Joseph Ifusee i/ Dublin, Ca., v ' abar.
T>ne 30. septembra s paruikom "Columbia" Cosulich Line.
Mihael Ropič iz Sliekville Pa v Ptuj;
Joseph Srčen iz Ely, Minn., v Kranj:
Jurij Jerič iz Ely, Minn., v Kranj:
Miha i! o Mrkohrada iz Canton, O., v Y,n greh;
Mile Mrkohrada iz Canton, O., v Zagreb;
John Sterhal iz Burgettstotvii, Pa., v Ptuj.
Thie -JO. septembra s parnikoru "Maurctania". Cunard Line.
Joseph Rene<lik fz Pittsburg,« Kans.. v S k of jo I^oko:
Joseph Predati ir h iz New York, v Brežice;
Anton Crubar iz Cleveland. O., v St. Jernej:
John fVrtelič iz Clcve!and7"b, v St. Jernej.
Potolaži s-e. kdor zabavlja, je z.uirom čint... Ali govori hladno/ ostro, prepričevalno — kakor užaljen pontenjak.
Ivan Cankar.
lik. Nikar se namreč naj ne pozabi, da je zapoeetno dejanje v moderni psihologiji bilo — tcvo dejanje!
J_____
_ . . h__
!!GLAS'NA^ODAHi
^ ItLOVSMIAN BAIL Vi
9mmmš mt%4 PuMbM Wr	_
^ novmo PUBLISHING COMPACT w
fwawh aana«w.	m_* Louta »gNgpiK, ttiimmi
""" mrn*mmmm * tto* CwwuUm m« ,1 .........o« Abewe OWilmi
_m C+rtlmn4% Kint. Q«r»u«t> f Manhattaw. N»w York City. N. V._ 1
_*mk #■« livnmil w<NilJ lw »r«mlfcpy._
aa mf M* VMM M aa A^artfca C« N«w York m c«I« Mo 9TJ0Š to Cammm IUI sa »•! Ma ILM 5? f ' Za Inosamatvo za cmU» lota tT.oa **ft Mi_ 91JM_mm pol tata_tu> <
• la| naroda	-t fVotoo at «No Pooa»o> . taaaa Mary 4ayeeeee« aundaya ani fMMOa __atifcaartaWaii jwaarfy |(-0t
______AOvrtl—m irrt wn »amimnt	1
p* HaMV 04a. Pri opromombl kraja narofnlkur proolmo, aa aa aaai mb hta* , __»H Himase» moiinl. h»tro>o MU«W) noolortdka._
qiai m a roda
■ •rnwMtmm Ir—I. In na** of Manhottai*. Maw Vartu M. V,
1 j
---- - —	___________________________________________s
I^HBMI


GLAS NARODA, 5. OKT. 1920
iko so postopali komonisti z roškim
kmetom.

Komunisti vidijo svoj ideal v sedanji Rusiji, kjer vladajo tako-zvani boljševiki, od katerih dobivajo komunisti vsega sveta svojo moralno in materialno pomoč. Boljševiki so skušali v Rusiji izvesti čisto komunistična načela tudi v praksi. Ker se je pa kmalu pokazalo da se taka načela v praksi ne dajo izvesti so morali odnehati posebno v glavni točki svojega programa — pri podržavljenju zemlje in pridelkov. Iz tega, da se je ruski mužik (kmet) podal boljševikom, sklepajo tudi naši komunisti, da se jim bo pridružil tudi naš kmet. Zato hočemo navesti, kako je prišel ruski kmet v vrste boljševikov, kako se tam počuti in zakaj v njih vrstah še danes vztraja. Svoja izvajanja črpamo iz prve roke, namreč iz opazovanj nekega srbskega seljaka. ki je sam preživel dobo ruske revolucije v vrstah ruskih boljševikov in je njih delovanje natančno in na lieu mesta opazoval.
Ruski mužik je bil pred vojsko na tako gospodarski in kulturni stopnji, kakor naš kmet še za časa tlake. Zemlja je bila v Rusiji po večini samo grežčakova ali •samostanska in kyet jo je moral le obdelavati. Tretjino vseh pridelkov je moral oddajati lastniku zemlje. Ker ni ca izobrazbo in za izboljšanje mužikovega socialnega položaja nihče skrbel, zato je glede kulture silno zaostal. "Batjuška car" mu je bil bog in njegovi slepi kleČeplazei. in priganjači v posvetnih in duhovniških suknjah so skrobno čuvali da bi kmet carju nikdar pokorščine ne odpovedal. Ljudstvo je hudo trpelo pod gnilim režimom brez vsakih enostavnejših človeških pravic. V zahvalo so smeli posvetni in duhovski carski biriči ljudstvo do mozga izsesavati. V ljudstvu je vrelo in večkratje prišlo do vstaj, ki so se ponesrečile vsled slabe organizacije in nezavednosti kmetskega ljudstva.
Nastala je strašna svetovna vojna. Vodilni ruski krogi s carjem vred »o bili prepričani, da zatrejo sovražnika z ogromno maso svojega ljudstva. Na tisoče in stotisoče ubogega ljudstva so gnali v grozno klanje pod geslom "Vse za vero, dom in carja", katero geslo je tudi našim klerikalcem služilo v iste svrhe, namreč da ž njim ščujejo ubogo naše ljudstvo proti lastnim bratom Srbom in Rusom v boj za oholejra Habsburžana in Nemca.
Po strašnih izgubah se je posrečilo sovražnikom gnilepa carskega režima uprizariti revolucijo in vreči ta sistem ter ustvariti svobodno Ijudovlado <republiko). To priliko so porabili boljševiki s pomočjo iz fronte vračujočih se vojakov. Vrgli so republikansko in postavili socialistično vlado in sklenili končno mir z Nemčijo in Avstrijo ter
Prisotnost dobo.
Nekaj o novih priseljencih.
„__, , tL.	. „	Piše: Konrad Berkovici
. Pred kratkim je umrl v Franciji neki star bogat človek, o ko-
jega kratkem testamentu so fran- Zopet ga imamo v svoji sredi, in ki je prišel, da jih odvede z eoski listi obširno poročali. Pot— priseljenca. Po številnih letih'otoka, se ne more prečuditi, da njegovi smrti je namreč nastal!odsotnosti sc je zopet pričel pri-jjegovi sorodniki "speek de Ame-vtlik preuir ladi zapuščine. S svo-j'k,anjati Boginji svobode, ki stra- rican like water". Večina njih,
jo nečakinjo je živel v večnem i prepiru, ker se ni hotela ukloniti
Iži uhod v našo deželo
Stari dobri časi pa so za vedno
...	'izginili. Novi priseljenec se vpra-' informirana
megovi volji in njegovim nazorom ...
v	fill J t* V (H.- *
glede načina življenja. Čudno je
namreč italijanskih preseljencev, je tudi v političnem oziru dobro Najboljši dokaz za to je najti v inajnih steklenicah, — Kjer je najti zlato T — ko ki so skrite v najbolj temnih kobilo njegovo življenje in prav ta..o	pripravljen na delo z lopato tih njih prtljage. Sprejem osem-čudno je bilo tudi njegovo umi-j' roj-j in tl|di ne kupuje več brook najstega ainendmenta v Ameriki ranje. Malo pred smrtjo je dal po- hynskega mosta od svojega pre- je splošno znan po celi Evropi, klicati k sebi vse svoje dedi.-e in brisanega rojaka. Benjamin Fin-j Tu imamo zopet Mile. Titi. ki prav posebno to nečakinj^ da jilkel. najstarejši poročevalec Židov-(je prišla.da najde svojega zaročen ponndi svojo zapuščino, če uirodi skega časopisja glede priseljeva- ca, Joe Smitha. kojega naslov je
Baseball igralec Babe Ruth in neka armenska igralka.
Boljševiško vežbanje Bili Sotova.
Poroča F. P. Wetmore.
V Rusiji, v Moskvi, pospotlarijv Chicago. Tam se je seznanil s ir. deluje Ivau Sotov, komisar vo-' številnimi železničarji in dobil pro jaškega revolucijonamejra komi- mg vožnjo v Davenport. Iowa.
tako rešili ljudstvo pred klanjem na frontah. Ni čuda. da je hitel ter visok uradnik boljševiške kjer je imel veiiko radikalno zbo-
vitek in močan ruvanje. Glasi se.
t ni njegovi zahtevi. Cela njegova zapuščina naj bi pripadala njej.
bo v stanu celo njegovo premoženje obseči z eno samo besedo. V ta namen je dal sestaviti tozadevno uradno listino, vsled katere naj bi postala /ročitev premoženja pravomočna. V ulogi prič ie nastopilo več notarjev. Mlada dekli-ei se je za trenutek pomišljala. a ropravila nato kretnjo z roko ter r< kla : — Moje.
Bolnik je bil presenečen, a se je rpsmehnii, napravil isto kretnjo tei rekel: — Tvoje.
Drugi dediči so se pričeli boriti proti temu testamentu, a številni notarji, ki so bili navzoči pri izročitvi premoženja. so laliko pred sodiščem pričali, da je bil čudak v popolni posesti svojih duševnih zmožnosti.
VOJNI DOLGOVI ITALIJE.
ruski mužik vzradoščen domov k svojim dragim, misleč, da sc bli-!via(le- Sotov	močan jrovanje. Glasi se, da se je tega
žajo k o učno boljši časi. Priprosti in dobrodušni ruski kmet je videl /Jovek, temnih las in oči. močne- zborovanja vdeležilo tudi večje
a boljaevikih svoje svoboditelje in največje dobrotnike in ko so mu ga glasu in vabljivih manir. On število kompanijskih spijonov. a
še obljubili, da bo zemlja, ki jo je doslej le užival, njegova last, ima veliko, čiroko glavo, polno Kotov je bil tako premeten, da si
se jim je v slepem zaupanju vdal. Ker so boljševiki odpravili vseiraočnih las, gladko obrit obraz ter ^e znal pridobiti naklonjenost na- \	_
kapitaliMr, induatrialee, trgovce in druge privilegirane stanove Širok ruski no«. Star je malo manj v z oče policije ki je vrgla te izzi-	...	.
prejšnje vlade, je mislil "mužik", da bo pod boljševiškim režimom.'kot štirideset let. Pri boljševikih've.če ven.	d	J,'"" \ »"»Jani vojnih
prost > srh nekdanjih pijavk, živel kakor Adam v raju. Na tisoče in1,.živa velik ugled, kajti dosegel) Nato je odpotoval, seveda za- ! "	Xa\3Ar\
tiso- e kmetov se je pridružilo boljševikom, da sc otvetijo nekdanjim j, YcIike llspeiie kot železniški ko-'s!onj. s tovornim vlakom v Kansas iT nj;,	Jul'
avojiin t laeitel jem. Tako je pomagal utrditi ruski kmet takrat Se misar y kateri lastnosti je veljko Citv Tam je bil aretiran, a znal	*
rahel boljševiški režim v mladi sovjetski republiki. A boljševiki niso rripomo?el k padcu Kolčaka in'tako sladko govoriti s sodnikom.
smatrali nikdar kmeta za sebi enakovrednega, temveč vedno le za ne- j)ol,ikina	'
kulturnega in za nazadnjaškega, zaradi česar so ga samo izkoriščali) ,	• ,	r. .
. • . »	m-	• • i i.	Kako se je komisar Sotov se
kot dobrodošel material v dosego svojih ciljev. Pri izdanih naredbah'
in odredbah tudi nikd
ali ne. ker so se smatral
V vsakem večjem mestu so organizirali boljševiki posebn
nja in priseljencev in obenem tudi Ohio ali Missouri . Veliko vero dober pesnik nam pripoveduje na ima. ta ^JJle. Titi ter ne more vr-sleduje:	|j«'ti. da bi jo mogel njen Joe. ki
—	Pet slepih potnikov, mladih je izgledal tako pošten in zvest dečkov iz Poljske, sestradanih, do v vojaški obleki, varati. Ona ima besedno nagih, kajti njih obleka tudi veliko vero v Ameriko, kajti je obstajala in časopisov, se je iz naučila se je približno sto angleš-krcalo na Ellis Islandu pred nekaj kih besed ter domneva, da je to tedni. Prvo vprašanje, katero je zadosti za vse. kar se ima zmeniti stavil meni eden teh dečkov po-'z Joe-om. Tudi Joe se je naučil tem. ko sem jih pozdravil v njih reči: Parlez vou$ ter ji je razkril domačem jeziku, se je glasilo: svojo ljubezen v najbolj čisti fran
—	Ali je ameriški senat že spre- eoščini. Ko pa so jo konečno pTe-jel Ligo narodov?	j pričali, da ni Missouri ali Ohio
Finkel je izvrsten pesnik. Po- ime poštnega urada, je MU. Titi vest je mogoče le simbolično raz-1 izgubila vse vero v Ameriko ter laga duše novega priseljenca. Dej na temperamenten način zahteva-stvo pa je, da je novi priseljenec,' la. naj jo pošljejo nazaj v la belle katerih je do pet tisoč na dan, iz- France, vanredno dobro informiran človek On pozna Deklaracijo neodvisnosti i našo ustavo od prvega počet
ka do konca, obenem z zadnjim' neomejeni imigraciji. kajti bali amendinentom.	[ko se, da bo neomejeno prišel je-
liji predvojno število, je žetev pšenice letos nedostatna. Uvoziti
Skozi leta in leta so delavski voditelji razmišljali o boju proti
Novi priseljenec se je naučil (vanje škodovalo organiziranemu spoznavati Ameriko ne le kot deže delu. Bali so se, da bodo novi pri lo kjer leži zlato v kupih na cesti seljenci znižali življenski stan* ter čaka le pridnega moža, da gajdard ameriških delavcev. Pred spravi v žakelj, temveč tudi kot kratkim ni hotel neki angleški deželo, ki ima ustavo ter druge' prišeljenee stopiti na vladni čoln. prednosti, ki so pogosto več vred- ki vozi med Ell*s Islandom ter ne kot pa je materijalno boga- Batteri. dokler mu niso zagotovili stvo.	j da spadajo ljudje, ki so zaposleni
Ameriški vojak, ki je prebredel na čolnu, k uniji, celo Evropo, jc odgovoren za to Voziti se na ne-unijskem čolnu
al v dosego svojih ciljev. Pri izdanih naredbalJ	*T K	, . "V"1«*	*	»'ee.
ar vprašali niso, ali je ž njimi krnet zadovoljen Z,,an,] Z °b"^anjem zeleznie ter.mlo pri nek, konstrukcij Izbruh- med naku, ali za njegovo gosposko	•	s'* s tem povzdignil do velike sla- nial je stavka neunijskih delav- ceno bodo ;
mestu so organizirali boljševiki posebno obla- med »*>ljfieviki, je povest, ki je'Cev, ki se je izjalovila in Sotov je lir. fiiolitti
dr. je bil takoj izpuščen. Nato je ],0 treba 60 miljonov centov pše-odšel v Elton. Ohio. Tam je dobil niee. In izdatki države za razliko
*ovalno in prodajalno znašali 5 do 7 miljard je reformiral doseda-
atvo pod imenom "sovjet (svet) delavskih, vojaških in kmetskili po-'"»ravnost klasična v svoji vrsti bil zopet na poti. Omaha, Colum-jnji italjanski davčni sistem, ki se slancev". V takem sovjetu pa po navadi ni bilo niti enega kmeta. IDosti dobrega je prišlo iz tega. |1 us. Grand Island. Kearney. North je opiral preti vsem na neposred-Kvc jemu so pritegnili tu pa tam v sovjet zastopnika kake kmetske i«* živel Troeki v New Vorku Platte, Ogden in na ducate dnt-|"c davke. Tako je bilo monopol zadruge, a še ta je moral najprvo se izjaviti, da je brezpogojen pri 1-orno življen je radikalnega časni-jgih mest je bilo deležnih navzoč- j ^»1- vžigalice, tobak, po vojni je atiiš bo|jš» vikov. ter obljubiti, da bo njih odredbe točno in brez ugo- ki-rja. Šotov pa se lahko postavi z rosti tejni apostola nemira. V Salt uveden monopol kave. Gio-> >ta izpolajeval. Tako je iinet kmet svoje pravice pri boljševikih ameriško karijero, vspričo katere J^ike City so mu delavci priredili l'^1 -ie prekinil z dosedanjimi naif i»a papirju, ne pa v resnici.	!je ona Troekija neznatna.	raven sprejem. V Sacramento so Zori j" J10	zakone, kate-
V državnem zastopu je bilo sicer malo boljše, a tudi tamkaj) V neki mrzli noči meseca fe- napravili njegovi nauki utis celo se m smatralo kmeta za enakovrednega delavcu. V ta zastop je l.rnarja leta 1912 je stopil neki nn polieijskc-a načelnika in več
rih IkkIo v prvi imeviti ljudje.
vrsti obdačeni
I	.	... r_____________
jm.kazali boljševiki komunisti najbolje, kako pojmujejo demokracijo v praksi in kaj jim je "brat kmet.'*
Pa prišlo je hujše. Nastala je protiboljševiška revolucija. Kazni generali (I)jenikin, Kolčak, Kornilov i dr.) so si nadeli nalogo, odpraviti vlado boljševikov. Ker je bila delavska sovjetska vlada v nevarnosti, postavili so boljševiki proti njim svojo armado?, "rdečo gardo", sestavljeno iz delavskih prostovoljcev. In ker ta armada kmalu ni zadoatovana, so boljševiki, načelni nasprotniki vsakega militarizma, posegli po starem sredstvu zavrženih ruskih carjev, t. j
namreč vdilo 2"» (KM) delavcev ali pa 125 000 kmetov po enega pos- ve]ik zanemarjen človek v dvora- občinskih svetnikov. 'T*:	]\raVlpraV v***«*]*™ ?tel za pet kmetov. Tu so|K(, , w W. na dvanajst cesti in j .Medtem pa se je sloves Šotova
eetrti Ave. v New Vorku ter se Razširil med železničarji. Konečno .'predstavil kot Bili Sotova. ki je,je potoval le se v takozvani "ka-J 1 pred kratkim dospel iz Rusije ter(bnzi". Tekom svojih potovanj se
VINOGRADI V JUGOSLAVIJI.
Na podlagi statističnih podat-
sedaj dow n and out. Nakazali je seveda natančno seznanil, z na- kov znaša površina vinogradov v bo mu posteljo in šel je spat. činom obratovanja železnic. Svojo Jugoslaviji okoli 250,000 hektar-traj to mu predložili zajutrek ni agitacijo med delavci je širil z ar- jcv. t. j. v Sloveniji (brez Gori-t;ikoj si je pridobil rešpekt svojih g-imenti. katere je dobival iz pro- škega in Primorske) 35.000 ha. v tovarišev z množino jedil, kate- rčevanja njih dela. Premikal je s Dalmaciji 76.000 ha. v Bosni in
pr..-,-l, r. krutirati kmeta in ga pošiljati v vojsko proti" lastnim 1 a Je zavžil. a pri tem še vedno tr-'premikači in zaviral a zavirači. "' ^^P^rL^0?0 ha' V B.ac^tl. .V" M.rojakom. Ker pa je potrebovala vojska tudi živil, so pričeli ta rek-4''1- ie	.Obvladal je njih posle ter se se-	, . J .. v , n. , ^
Šotov je Stopil v I. W. W. or-'znanil z vsemi njih problemi in	ha' kl dajejo skuPaj 5 mi'
ganizacijo. Prisostvoval je zbero- f ri tožbam i. Ker je bil dober go-
\irirati, in Kieer s hvyao krutostjo in večjo neusmiljenostjo, kakor ---- j- ...............— ,..... -	-------- ... ...	.	., ..
it-.-	r> - 4 i • w ' aa. • ^	um j i	lijonov hI vina. Od tega pridelka
>w>j .as iarshi biriei.	ganizacijo. Prisostvoval je zbero- pritožbami. Ker je bil dober go- _	. ^ . . 0]0yje a dru
I»h pokažejo. ''bralu-kmetu" svojo iskreno ljubezen, posiliali so vr.njem. piknikom in drugim pri-!vernik, izvrsten družabnik ter ro- sePOIa,,/v rzavi po ovlea. a ru
• * * i ! polovica preostaja za izvoz ga ledno kot prvega v strelske jarke, med tem ko so delavci sami reditvam ter se odlikoval pri jedijjin posredovalec v zadevah dru-	--
t*..rdi h« generalni štab, nadzorovalne komisije i dr. v zaledju in'pitju, pretepanju in drugih zaba-'gih ljudi, je razpravljal tudi s po-!
tam obešali in streljali uporne kmete, ki so se naveličali vojskovanja *ah, glede katerih se ti radikalci'slujnimi načelniki o praktičnih že- Pr»šcl prav tudi pri nemških voja-N fr"nh	povsem razlikujejo od takozvapih 'lezniških problemih.	jkih in tako se mu je posrečilo
Najgrše pa je rav nala boljševiška vojna komanda z ubogo kmet- j^Hor-boljševiko«. Njegova na- Ko je nabral dosti denarja za spraviti precej nemškega materijo paro v oblasti Jonskih kozakov. Boljševiška "Tamanska armija" (l3rjeJ10st kot posredovalec med sv o j list. se je vrnil Sotov v New j^a na boljševiško stran. Pozneje '"f;"' Sknraj	^š večinoma kmetov iz Kubanske oblasti.'KUI.ovimi tovariši in onimi ki so\York. V tiskarni, kjer so tiskali > bil imenovan policijskim načel-
' b,U rt,SU rt r>ZLmi	t V0J ,e Fen,>rr a ?Je?lkina ^ manj surovi, ga je priporočala'njegov list. so zastavkali tiskarji, ."kom v Moskvi in v tej lastnosti ......dem astrahanski pustinji. Tam je imela na izbiro le dvoje:, ,	J
Ker so se boljševiki bali, da bi se z njhovim režimom skrajno neza- "	"	^^HPHH WBf^S^^	*
d o voljni kmetje po predaji pridružili Djenikovi armadi injo s tem ,,0slan' da vodl stavko v Earner ruških delavcev v New Vorku. Te- g^vnem mestu, se bolj oja< ili, sklenili so dnigo. Lahkoverne svoje "kmete-brate" ^Ufrar	v Edgewater. kom tega časa se je sestal s T roe
so zavedi ta - daleč v ledeno astrahansko puščavo, da je bil vsak	kijem, ki je bil zaposlen pri nekem svoje povesti o d oživi lja j ill na
povratek iz t • nemogoč. Tam so na skrivaj spravili vsa vozila, kakor j Sedanji boiiševiški komisar vo- drugem radikalnem listu! Postala emeriških železnicah. Smatralo se avtomobile, vozove itd. skupaj, natovorili na nje živež in vse delavske j^škega revolucijoiiarnega komi-.sta prijatelja. Nato pa je izbruh- ga je celo za predstavitelja uspeš-komuniste ter se odpeljali in srečno prišli v mesto Astrahan, ki leži,*f'ia sc je po/.neje vdeležil števil- vila ruska revolucija. Troeki se je iv ameriške železniške uprave, ob Kaspijskem morju. Vse ostalo ljudstvo je la na mestu poginilo » ih dobro znanih stavk v Ameriki vrnil v Rusijo preko Halifaxa, do- Nikolajevsk železnica iz Petrogra-i > rašnejše smrti vsled mraza in gladu. Bele« od volkov oglodane kot naprimer. stavke v svilarnah čim mu je Sotov sledil preko Via- rta v Moskvo se je popolnoma po-
rtišila. Druge železnice so bile v
vzgojo novega priseljenca.
Naši vojaki so se tudi naučili, da ne obstaja Pariz le iz klobukov, oblek in mademoiselles in da ne obstaja Italija iz velikega kupa spaghetti-jev. In sedaj naj še
je bilo za njejra največji vseh grehov. Na moje vprašanje, kaj bi bil storil, če bi bil čoln ne-unijski, je angleški delavec odgovoril:
— V resnici ne morem povedati. Ne bilo bi 1« po za delavca po-
pride nekdo ter reče. da nismo tovati na ne-unijskem čolnu" M« imeli nobene koristi od vojne, ko bilo bi korektno, ali veste? je slednja vendar tako posplošila
znanje:	Dva mala otroka, eden star šest
drugi pa sedem let, ki sta prišla iz Avstrije z ma*erjo, sta zbolela, ko sta zavžila svetega mleka. Po-zabila sta na okus mleka ter čula o njem le od starejših bratov in lestra. V šestih letih ista videla
Nekega dne je dospel *iz Poljske neki človek, star nad šesde-fcet let. kojega sin. — je rekel on. — je živel v Clevelandu. Imel je zapisano uloca ter hišno številko na ve«"- kot ducatu listkov, da ne izgubi naslova. Zastopnik Hebrew Shelteing Society je takoj brzo-javil sinu priseljenca :
mleka niti enkrat. Niti >dike otrok iz okrajev Indije, kjer je lakota kronična. *.ic pretresejo srca tako kot pogled na te avstrijske
— Pridite ^ New Vork. Vaš j otroke, velike, nagubanih lic. usa-oče je ravnokar dospel. — Nasled- lih teles in skrivljenih suhih nog. njega dne je dospel inož iz Cleve-
landa v New Vork ter šel. »la se sestane s svojim starim očetom. Ko pa je videl moža. je rekel, da
Neka madžarska dama. bogata, - kot se pa«"- meri bogastvo tam, je izpremenila vse svoje boga-
je slepar. Obraz starega moža je stvo v gotov denar, ko so postali
Rumunci gosp«wlarji njenega okraja ter sklenila od pot o vat i v A-meriko. Denar je imela v rumun-
proti ledeni astrahanski pustinji. Tam je imela na izbiro le dvoje:', 4	, , ,	4 i- 4 ... . ... _	.	• _Qtrl oro.a„;,;ran« fnlov^ictvo
-I- i\ fru.u	1-	j * -	, ■ ... ,kot rojenega delavskega agitator- Sotov jih je vodil. Malo pozneje zatrl. organizirano tolovajstvo
fflaMa in mraza poginiti ali se pa predati generalu Djenikmu.' „	.	7 . * , I .	, .	i; •	..
* F	.	jri. V avgustu je bil vsled tega od- se je vdeleži velike stavke prista-	11 Je takrat cvetelo v boljseviskem
Ves ta čas pa je pripovedoval
koati oznanjajo tam še danes boljševiško slavo in ljubezen do "so- v Patersonu, kjer j- bil pomočnik; divostoka.
b rata kmeta*'. Kaj p« je boljševikom mar najstrašnejša smrt tiso-( arlo Tres<a in Elizabete Flvnn | V Moskvi m je vdeležil Šotov skoro prav tako slabem stanju ter
čev ubogih žrtev, v saj je tako zahteval — interes boljševiške dr- Nekako ob onem času je prišel lu Ijševiškega triumfa. Poverjena jim je pretil skorajšen polom.
i - •».'	. ... .... 4	I Šotov na misel, da ustanovi svoj mu je bila služba člana revoluci-1 šotov je dobil naročilo, naj jih
» k^ riuni^ n^ti^kr^Iika,ni	* po-1jonarnega	vojaškega komiteja v snravi zopet v red. Kot železniški
oni kot komunisti proti vsaki privatni lasti, ie bil vendar mih vodia1*	i * m. t »» » • 1 i	i , . ,. r
l.j. nin „«a pritiskom kr.jnih r^voluon.rnft. soci»H«tov prisiljen I!" ' k°' ho,,°	""" Amen- pr«?„o,h.	k»,or, so dr»l, zase- komisar je »porabil vse stvari, ka-
• / . ... ... . .v. .. _ prisiljen. J.,	v naniPm, aa agitira ter nabi-Iotne N
tzveati kmetom obljubljeno razdelitev zemlje. Opustiti ie tedai moral •	, . .
naJelo »aeion.lixiru.ja (podr«,vl>nja) zemlje i„ sprejeti naeelo	e"T, T Je'J<' -i , •.	r .. .„ -
Skočil je neki vlak. ki je vozil I ;ti ameriške zeleznicarje, mu je leorganizacijsko delo skozi več
zime so bile
bil gladek, brez brade. To ni mogel biti njegov oče. — je rekel, — kajti njegov oče je bil rabi (židovski duhovnik) in kot tak ni ski vrednosti ter je znašal približ-inogel biti brez brade.	I no en milijon frankov. V navad«
— Moj sin, moj sin. — jc sto-'nih razmerah je bil ta denar vre-kal stari mož, — ali naj bom jaz den nekako $200.000. Morala je kaznovan za to. ker sta mi Rus in! potovati skozi Avstrijo in Nem-Poljak odrezala brado?	čijo ter vsled tega izpremeniti
Skozi celo uro je sin izpraševal nekaj svojega gotovega denarja očeta, predo se je mogel prepriča- v avstrijski in nemški denar. V ti o njegovi identičnosti.	času, ko je bila pripravljena vkr-
Na istem parniku, s katerem je eati se v prek-atlantiški parnik. j^kejnJ prišel poljski rabi brez brade, sta je izpremenila svoj denar v ame-nahajali tudi dve deklici, ses-'riški denar ter postala ponosna tri. prva stara šestnajst, druira pa'posestnica nekako $200. sedemnajst let.Njujin ooe je za-' — Koliko zasluži delavec v tej pustil Poljsko pred nekako osmi- deželi? — me je vprašala, mi leti. Eno leto pozneje je pos-] — Nekako $200 na mesec, — lal domov svojo sliko, brez brade sem odgovoril.-in kodrov pri ušesih fpajkeles) j Pričela je jokati. Mislil sem, da in eno leto pozneje je poslal de- plaka radi svojega premoženja, a nar za ženo in otroke, da pridejo jokala je od veselja, kajti izraču-za njim v Ameriko. Vojna je uje-Jnala je vse svoje bodoče zaslužke la družino na potovanju, v Nem- v kronah in dvesto dolarjev je po-
ti načelo
socializacije ( ra »del i t ve) zemlje. Najprvo je izšel tozadeven dekret.
ac je pozneje nadomestil z zakonom. Vsled tega se je razdelila v*a zemlja, ki je bila nekdaj državna, graščinska, samostanska
Nemci. Odločen in prikupen icrih se je naučil v Ameriki, ko se nt stop, s katerim si je znal prido- v potikal po zapadu. Pospešil je
Um tujih podanikov, med kmete in delavce tako. da je dobil vsak toliko zemlje, kolikor je mogel s svojo lastno družino obdelati.
S tem so se tedaj uresničile davne želje kmeta, ki je mislil, da ao prišli vsaj sedaj zanj boljii časi. Z veseljem se je lotil dela. Razora), obdelal in obsejal je svojo lastno zemljo dosti bolje nego kdaj poprej graščakovo in je nestrpno pričakoval sadu svojega truda. A užival ga ni' Po žetvi ne je prikazala rdeča garda tovarniških delavcev, če4 tudi mi hočemo jesti. Pričelo se je hujše in brezobzir-
.rekvizicijam ustavljalo, nagnali so naj do zob oborožene tolpo bolj-	,n soncem
ali ševiških Kitajcev, ki je s streljanjem in pobijanjem naučila kmeta ruske železnici takem Manju. da
spoštovanja komunističnih načel.	hili omogočeni boljševiški
Tako je prišel kmet v Rusiji z boljševiškim režimom z dežja ti nimfi tekom spomladi in po-pod kap. Prej mu je pobral graščak tretjino, zdaj mu pa pobere letja.
boljševik vse. Ako bi kmet mogel, bi se samoobsebi umevno otresel y priznan ie njegovih zaslug ^e boljševiške nadvlade raje danes kot jutri, a preslaboten in organi- š^ov imenovan načelnikom
ziran je.	vojaškega revolucionarnega ko-
Ni samo čudno, ampak skrajno sramotno, da peščica mednarod- ra:^ja ^-je^ke vlade. Naloga te-mh pustolovcev strahuje m vodi za nos milijone ruskih kmetov. koniiteia nadzorovati preva-nejae rekvirnrati živila nego ob času zasedenja dežele s strani sovraž- Gotovo pa je, in dvomiti ni treba, da mora priti in bo prišlo ljud-
nika. l oogema kmetu ao pustili komaj toliko, da je mogel za silo'stvo do iztreznenja in da se bo otreslo teh nevzdrzljivih razmer, k ž:mJe ***** in	med Mo
preživeti svojo gladco družino. Ako ae ja pa kmetsko ljudstvo takim čemur bo najbolj pripomogel izstradani in oropani ruski kmet. sLvo in rdečo armado.
čiji. kjer je mati umrla. Obe dek-1 menjalo več kot dvajset tisoč lici sta živeli kot sta pač mogli kron. Zapustil sera jo še predno skozi šest let ter skrbno varovali je prišlo njeno prvo razočaranje, sliko očeta. Malo predno je umrla,1 namreč v restavrantu, kajti raje mati svarila obe hčerki pred čun je znašal najmuij sto kron.
sleparji. Rekla jima je. da je očc|	J-
dober in pobožen Žid. Ko pa je
prišel oče na otok. da sprejme obe
hčerki, ga nista hoteli spoznati.
Bil je gladko obrit.
Treba je bilo dolgo časa ter , , „ r. \ . .. . j lobrekova! župnika rranea Senka dosti prigovarjanja, da sta se uda'. ^ n ^__1
li; a še sedaj ni gotovo, če sta popolnoma prepričani.
Na 14 dni zapora obsojen
je bil sodniji dobro znani Friderik Kleibl iz Orabštanja. ker je
iz Šent Petra.
— ki je
Bolesten griža ponehava.
Tz Gralwitanja poročajo; Clriža, bila meseea lHuru*t» močna
Večina italijaskih priseljencev ne pravi več: — Si. signore. AUa rite, meester, "Teh", 44No-'razširjena v naši okolici, že po«ne-pe" tvorijo prav tako del njih hava. V mesecu avgustu jih je jezika kot našega. Sin ali brat, ki umrlo za to boleznijo v župniji jž" živel v New Yorku deset let Grabetanj 18 in v »t. Petru 6.
'	. " i. ..r k*JsL. - -
i ^'i-'I jis.-i f jž-i:
- ' ! I, ■. r'' ■.

GLAS NARODA. 5. OKT. 1920
Koroški
Priča.
Za "Glas Naroda" >pi*al Fran Bmodej, narodni poslanec, Belgrad.
Jugoslovansko ''asopisje objavlja ostre napade na medzavez-niško pleftIs<-itno komi-ijo (predsednik: Col. (apel Peck, Anglež; člani: Charles de Chambrun. Franco«, Princ Borghese, Italjan) na Koroškem ter ji očita, da sc nc drži določil St. germainske mirovne pogodbe v korist Nemcem. Jugoslovansko prebivalstvo se pritožuje, da italijanski člani divtriktnih svetov (District Councils) med jugoslovanskim prebivalstvom očito agritirajo za Nemško Avstrijo in Nemci sami se v svojem agitatoričnem delovanju hvalijo, da jih ple-biaeitna komisija podpira in tla bodo.zato zmagali. Dejstvo je. da medzavezniška plebiscitna komisija izdaja v svrho izvedbe plebiscita odredbe, ki se niti po duhu niti po dobesedni razlagi ne strinjajo s plebiscitnimi določbami St. germainske mirovne pogodbe, pač pa točno odgovarjajo zahtevam Nemcev. Nemci nimajo prav nobenega izgleda na con« A, ako se plebiscit izvrši strogo po določilih mirovne pogodbe, ki jasno deli plebiscitno ozemlje v dve popolnoma ločeni coni; cona A iina jugoslovansko upravo in cona B nemško-avstrij-sko. V coni A se ima izvršiti plebiscit najprej, potem še lc v coni B in sicer tu pogojno, uUo sc cona A pri glasovanju izreče za Jugoslavijo Nemci so zahteval*, da se demarkacijska črta med obema conama odpravi, stvori med njima popolnoma svoboden ekonomski promet. Plebiscitna komisija jim je ugodila. Na ljubo in korist Nemcem je plebiscitna komisija v svojem 4. razglasu direktno v nasprotju z mirovno {ugodilo določila, da sc mora beseda cona v točki b) in e) čle-r.a .">0. mirovne pogodbe v St. Germain u v širšem smislu razlagati, (la pomeni celo plebiscitno ozemlje. S to določbo se daje velikemu številu Nemcev iz cone B in iz Neiuake Avstrije v coni A glasovalno pravico, ki bi jc sicer ne imeli. V nasprotju z mirovno pogodbo jugoslovanski delegnt nima v plebiscitni komisiji pravice glasovanja in avstrijski zastopnik prisostvuje vsem sejam, ki se tičejo cone A. Nadalje zahteva plebiscitna komisija, da se orjžništvo. ki tvori v Jugoslaviji. kak«»r jc bilo v avstro-o^rrski monarhiji, bistven del politične uprave, odpusti, kolikor ni izvzeto iz domačega prebivalstva. Znano pa je, da v,, na Koroškem v bivši Avstriji Jugoslovani le težko, samo izjemoma dobili državno službo in ko je prešla tam uprava v jugoslovanske roke, je morala uprava poklicati uradništvo po večini iz drugih pokrajin, ker -o hili na jugoslovanskem teritoriju na Koroskcni nemški uradniki, !udi orožniki, ki so odklonili službo v Jugoslaviji.
Člani plebiscitne komisije so oficiji, ki ne poznajo jugoslovanske uprave in delajo pogreske. kak »r jih Nemci v svoje svrhe informirajo. Sploh pa ima plebiscitna komisija samo pravico do kontrole i.ad jugoslovansko upravo, dejansko pa poseda v upravni delokrog, kadar zahtevajo tc Nemci. Nemci so pred enim letom pri vdaru v »ono A tam ropali, olenili, Jugoslovane v masah zapirali, jih mučili in izvajali n&zaslišen teror. Ko je jugoslovanska vojska cono A zopet zavzela, je upost::vila tam red in mir. Jugoslovanska uprava je po obstoječih zakonih opravljala zemljo in razmeroma majhen del nemških zločincev po zakonu kaznovali. Nemci si pri distriktnih svetih plebiscitne komisije kar podajejo kljuke in vsako zakonito kazen predstavljajo ko! jugoslovanski teror, o katerem seveda ne mpre biti govora .Clan: distriktnih s\etov sprejemajo vse take pritožbe Nemcev, se zanje zavzemajo neprestano in pritiskajo na jugoslovansko upravo, da ne bi izvrševala zakonov nad Nemci. Jugoslovansko prebivalstvo sc rad i tega razburja, češ. da jugoslovanska uprava kaznuje vsakega Jugoslovana, ako se pregreši zoper zakone, Nemcev pa da po veliki večini ni kaznovala niti za zločine in zdaj naj ponulosti še tiste, ki o bili kaznovani. Nemci so nadalje zasnovali načrt, kako bodo terorizirali Jugoslovane. k*i se otvori demarkacijska črta Začeli so s požigi in ponočnimi vlomi. Toda jugoslovansko prebivalstvo se je samo organiziralo, da stre vsak poizkus nemškega terorja. Značilno je, da se plebiscitna komisija prav nič ne briga za nemški teror \ coni P> ki j«* tako silen, da se niti en Jugoslovan tam ne npa uiti zpaniti niti pritoževati iti sc Jugoslovani iz strahu pred znano nemško mašč»\ ;dnostjo ne upajo prevzemati niti članstva v glasovalnih komisijah. V očitni zvezi so Nemci r ltaljani. ki imajo lut Koroškem, celo v coni B v Celovcu pripravljeno vojaštvo in ga i očejo umakniti in s katerim Nemci groze Jugoslovanom, da upliva-jo nanje. V Celovcu okrog :t00 italjanskih vojakov, ki so se po zahtevi jugoslovanskega delegata rektorja Cvijiča, da se umaknejo. 1 reohtckli v civil in ( stali tam. Iz tc«;a stanja utepnejo nastati večji konflikti in dab-kos./.ne diplomatične posledice, ker se Jugoslovani razočarati! povprašujejo, kakšen povod da more imeti ententa, da stare zatiralce Jugoslovanov protežirajo namesto da izpolnijo častno besedo entente m definitivno osvoIkmIc Jugoslovane iz|>od nemškega jarma. Zato se narod, prej obožavatelj entente, vodno bolj ozira proti Kusiji. češ od tam bo prišla končno rešitev.
I i
Ruski spisal Robur.
Razne vesti.
na
Ko je bil zajutrek iia mizi ter 'klicati z deškim imenom, je reje Ilektor, ljubljenec lizoške, k- kel Hudobin.
nečno prenehal letati razburjen | — Hektor vendar ne ve, da ob-krog mize. ker je dobil svoj delež staja med dečkom in deklico razna krožniku, je domneval Hudo-! lika. ..Jaz ne bom šla na kolodvor, bin. da je prišel trenutek, ko lah- — je rekla Lizoska ter izpreme-ko izpregovori z Lizoako resno nil a snov pogovora. — Tvoj brat besedo.	j me bo prvič videl in .vajino sreea-
—	Danes sem zopet dobil pismo nje bo bolj prisrčno, če ne bo mene od svojega brata. — je pričel. j zraven...
—	Saj je bilo že definitivno od-1 Hudobin je soglašal s svojo že-ločeno, da se ne preselimo s po-i no ter se sam odpeljal na kolo-močjo mojih zvez plemški banki. dvor. Kljub po protestom svojega
Lizoska je bliskoma premislila, brata, da mu noče povzročiti ni-da bo imela še več prostega časa | kakih neprilik, je naložil Hudobin na razpolago, če bo njen mož za- pestunjo z otrokom na voz, kjer pleten v pogajanja glede prodaje Je bi*8 PrtUaga, sedel nato z bra-posestva ter rekla vsled tega: i tom v kočijo etrdalvozniku na-
—	Predlagaj svojemu bratu, da ročilo, naj odpelje proti njegove-bo tekom svojega bivanja tukaj mu domu. •
najin gost.	' — V resnici mi je žal, da bo pri-
—	Jaz sam sem že mislil na to. ŠI° posestvo našega očeta v tuje a moj brat mi piSe. da je izza smr-j roke. — je rekel proti svojemu ti svoje žene tako navezan na svo-i bratu. — Lizošk* pa je še zelo jo malo hčerko, da bi se ne mogel! mlada-ter vajena Živeti v velikem ločiti od nje niti za en teden. mestu...
—	Pri nas bo pač lahko najti
prostora tudi za otroka in pestunjo, — je menila Lizoska.
— Dragiea, zelo, zelo sem ti hvaležen. — a Hektor. ta ne more malih otrok...
—	Zabave velemesta niso vedno brez nevarnosti za mlade žene, — je pripomnil brat.
—	Lizoška gre zvečer ven le z menoj... Podnevi, kadar sem v službi, obstaja njena glavna za-
— Vzela ga bom na svoje izpre- bava v tem* da vzame psa ter gre hode... Navadila ga bom na male;'- nJim v kak Park ali Pa na oto" otroke. — Hčktor, — je poklicala j ke- -- Kar Pa ** tiže Psa-
Hudobin je sporočil
P«a. — kmalu nas bo obiskala mala Manja. Hektor, kaj ne, rad boš imel malo Matijo.
Lačni Hektor pa jc zrl s svojimi očmi le na obloženo mizo in ime male Manje je bilo zanj le prazen zvok.
Ko se je odpravljal na del ov uradu, je rekel Hudobin še enkrat svoji ženi:
— Lizoška, ne bi rad. da bi se otrok radi psa vedno jokal in da
svojemu
bratu o sovražnem razpoloženju Hektorja napram majhnim otrokom. Prvo srečanje doma ni poteklo brez neprijetnega dogodka. Lizoška je zaprla psa v kabinet ter sprejela goste v predsobi. Bratu svojega moža je gorko stisnila roko ter poljubila njegovo triletno hčerko. Kočijaž. ki je prinesel kovčege, pa je odprl vrata kabineta in Hektor je planil z besnim lajanjem proti manji. Deklica je
Koroške
novice
Kovača in posestniku Reberni-ku na Prevaljah je umrl sin Flor-či, star komaj 15 let.
_JKorošci na Dunaju pogoreli.
so na vratu in na prsih ranjene in pregrižene.
hrbtu, močno
drob je pojeden in kri izpita. Raztrgane pa niso in z mesta jih žival ni spravila. Ljudstvo misli, da mora divja žival biti ris, ker1
7	v in,a tako grozne kremplje, s ka-|
Z velikim pompom so botteli|terinij uničeno žival globoko sko-
?r.provJ r Hr a vil.» ▼ ? rliAitej l r .i v j e v aiu<in.iii.
Uho trpeče.
I fcos ln mlad* dsktos tip« m k od bolezni sstjecs cpoU. Tmkm bnlernt se psutmI luitlo potom bo-Min T krilu- n» str&ai. v ledjih «11 ■podnjem dela tntmb*, MkatHa glavobola, rnfsn ln hlsriissi «pm> tninjABja po telesu.
prirediti 5. septembra na Dunaju takozvam "Karntuertag". Po so grozno pogoreli. Vse ga skupaj ni bilo niti 600 ljudi. Najbolj se je repenčil znani dr. Knappitsch. Dunajčani hočejo predvsem kruha. ne pa praznih fraz!
zi kožo predere. Videl te živali «e| ni nihče, pač pa so našli pastirji na planinah sled, ki je podobna veliki mačkovi nogi. Pogumni! lovci iz Kranja so se bojda že poJ dali na lov te neznane mrcine. Pa ne da bi bila Jugoslavija tega kriva; ko je razsajal "Bauern-schreck", še ni bilo Jugoslavije!
Nemška propaganda.
S podkupovanjem, lažmi, soljo Bauernsehreck"	1,1	hočejo doseči j
S
everas
Regulator
(ScVtfOT Bezulstor) )e pr»rtlno idn-Vilo ca adstrsnjrnje teh bolečin in u popravo nc rednosti t»Ied katerih trpe fans in dekleta. To zdravil« 1« Mlo znano in rabljene nnooo let s najboljšim uspehom. Dobite (a pri rstem tokarj j. Bodite preodnl. da dobite «1-pno "Sevetjevca". Cena p-S ta So darka.
F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Neznana divja žival mori ovce in go^ed na Jezerskem.
Vsi se še spominjamo, kako jei
divjala pred leti na Golici (Kor- i
alpe) divja žival, ki so ji pravili.^^
Bauernschreck*\ Taka žival seiv	. • . , " , I
♦	t V	uspeh pri ljudskem glaao-
je priklatila tudi na Jezersko. Na ...„•, *	.	,
planinah je bilo tekom letošnjega	v, na'm'n	7kJ.'r'lin kaAt<*	P- katere so
poletja'veliko število ovc od C ^ ? ^	^ Ta-jdusikdob že dve leti molzli. da s«,
,ko prodajajo baje v Galiciji slad-.dobili meščani živeža, pa lepo kor po 3 K, meso jh> 2 K, usnje "š.Mi«li \ Dopisnik je gotovo mi-po 40 K za k p. Da so priiuanj-1 Hlil na pre>uijega posestnika kljaj pokrili z Judezevimi srroši. I KnabUve kmetije, ki je žalibog
znane divjo živali umorjenih, pa niso bile raztrgane. A ne samo ovce, tudi govedo mori. Na Ko-
mendski planini je bil umorjen ■ m	^ ....	i
teliček, na Makovi pa telica. Ovc * ^"P'	^ Železnijprišt-l v nemčursko dn,žl>o.
pa jc bilo najmanj 30 do 40 uni- ^! *	fakturo ^
Uničene živali ležijo na ^ Viahverwertung vCe-	Divja iver,
I lovcu. A vse ne b<» iitc p<Hiiairalo, , .
i ,	ki trga ovce na jezerskih in bel-
skih planinah, je baje medved. Pastir Anton Zaplotnik ga je :{.
pa je
čenih.	_
^_"	*	; lovcu. A vse ne bo uh
"	" "	'	tupatam bodo ujeli kak jrlas —.
goslavno, ko je zopet sedla za mi-! ljudstvo pa je za ju^oslovan^o1 zo Brat Hudobma ji je poljubil j Koroško. To bodo jasno videli roko. Manja, prepuščena sama se-jna dau plebiscita, bi, je porabila priliko ter pričela,
pobirati koščke čokolade, k iao le-j 200 jugoslovanskih kron zali na tleh ter jih utikati v usta. Hudobin pa je zamišljeno bobnal s prsti po mizi.
vsakemu Slovencu, ki obljubi, da glasuje za Nemško, Avstrijo, po-
- Ne hiti preveč s prodajo po-.n".ja P!ibfrk1U iu oko,i^ -X— 1--X- ______. ^	Iski pomioKtnik brez službe Karel
sestva kajti mogoče ga vendarle
ohranim, — je rekel proti svojemu bratu, ko ga je povedel po obedu v kabinet.
—	Kedaj pa si prišel do tega, , da si izpremepil svoj sklep? — se,T nastoPa tlldi kot govornik, je čudil brat.	cla Je ^ovoril v Vogrčah in da ga
—	Imam neprilike v uradu, !,c,!)e-a «mola*cga možakarja zla-
Hrast. Vrnil se je iz Celovca, kjer je bil obiskoval kurz za izvežba-nje brez[K)sein ill torksverovcev v hujskanju proti Slovencem. Baha
bi se moral brat preseliti od'nas, - -	- ------ - , —-— —r------- - ------ , .. , , .	,	„ .
v hotel.	pričela jokati in pestunja jo jej— je odvrnil Hudobin. — Prosil, atleta rada poskušajo. Celo
odvrnila Lizoška odločno. — Ta-»moraIa vzeti v naročje, dočim je | bom za odpust iz službe ter rajše f81' neinSkih I*liberčank ga je d
koj bom odšla na izprehod s Hek torjem ter ga privadila otrokom.
Lizoška. vsa iz sebe, neprestano;živel na deželi ponavljala psu :
bro zavrnilo,
češ, ali bo istim, ki
Kakorhitro je bila pogodba med,11,11 ^^i0 na Hmaniee, potlej tudi
Hudobin je prišel zvečer domov ~ Ti neumni Hektor. To je ven- bratoma sklenjena ter je brat z POI,,«8fl ko bo treba za dolgove
1-------— 'otrokom in pestunjo odpotoval, se Avstn^ PrenloženJ^ oddajati in
je napotil Hudobin k nekemu od-|nexno?na bremena nositi. Vidi se,
'da hinavske besede ne zalešejo
ravno v trenutku, ko je par mo- <lar	Alješa... Ali ne spo-
žkih neslo v hišo otroško posteljo. znaš AlješeT
—	Tvoj brat bo lahko spal v Pes Pa ie še vedno lajal na otro-kabinetu na divanu, — je pojasni- ka in ,Ja napravi konec temu pri. la Lizoška svojem možu, — in zoru- ie <lal Hudobin psu brco v otrok s pestunjo bo našel prosto- zadnji del ter ga vrgel v kuhinjo, ra kje drugod.	(To pa je Hektorju še bolj razka-
Hudobin je .poljubil Lizoško na in vsak Pot- kadar se mu je lice ter rekel:	posrečilo priti v sobo, je izpustil
—	Bojim se le. da bodo nastale svoJ° iezo na<* maI° deklico, dok-sitnosti radi psa.	|ler Pa niso konečno izročili hišne-
—	Sem že pričela z delom. — mu hlapcu.
je odvrnila Lizoška. — Bila sva s1 Naslednjega dne se je podal Hu-Hektorjem v poletnem vrtu in	s svojim bratom v plemiško
kadarkoli je prišla mimo kaka ba"ko. Imela sta tam dolg pogo-majhna deklica, sem rekla Hek- vor z ravnateljem, ki pa je po-torju: — Manja prihaja, vidiš, nudil ** posestvo nižjo eeno kot Manja prihaja...	jpa je .bilo vredno. Nato sta obedo-
—	No in kaj ? — je vprašal Hu- va,a v mestu ter se vrnila domov dobin.	šele proti večeru.
Nič ni pomagalo.
vetniku, kojega specijaliteta so bile ločitve zakonov ter ga prosil, naj uvede postopanje za ločitev zakona in sicer radi nezvestobe njegove žene.
—	Ali imate priče in dokaze? — je vprašal odvetnk.
—	Moja priča je pes Hektor, —
več. poskušajo torej 7. zadnjim sredstvom — judezevimi gro.ši.'
Prerokovalka,
okoli ;i0 let stara, priprosto oblečena, hodi okoli Pliberka ter pripoveduje. da bo tu in doli do Ma-
se ptembra videl na Rohlekovi planini. Pred kratkim je raztrgal posestniku Anzelmu Hribarju i»<1. Točaju v Kortah H ovc. Hribar jc našel dlako na plotu 11a planini. Medved je plot podrl in izgubi! nekaj dlake. V začetku in koncem avgusta je bilo posestnikoma Karlu Lešniku in Valentinu Ka-poldu v Beli na planini v Košla-ku in pnd Kočno od tc zveri več ovc raztrganih. Tudi belški lovci pravijo, da mora to biti medved, ker so našli njegov sled.
Koroško-štajerska poroka.
Iz Kotel j poročajo: Zveza med nami in Štajerci se vedno b«ilj utrjuje. Tudi mladi Stalekar je ubral pot za drugimi ženini in je šel iskat svojo nevesto na Štajersko, ''kjer lepše rožice cveto". Naša dekleta sicer tejra ne verjamejo, pa fantje tako trdijo. Gori v visokih Selah si je avojo rožico izbral. Tončka ji je ime in iz poštene. slovenske hiš** pri Zagrsniku je doma. V pondeljek •;!(). avgusta .je stopil ž njo pred oltar sv. Roka, in ko ju je provizor vprašal.
je odvrnil Hudobin mirno in po- ribo ra vse nemško postalo. Vstal " . .	,
tem, ko je odvetniku natančno po-j vila se je v neki hiši v Pliberku!*11 h\H'Cta °ba 77VeSt° vkup Z,vet' jasnil, kako je Lizoška privadla ter govorila go«|)odinji 11a ssree,|S!a ° Hektorja na Man jo, je nadaljeval: naj jo obdrži nekaj dni pod stre-'f'*11* — Občudoval sem bistroumnost j ho, da je trgovka in je prišla ne-1 v moje žene ter izprva vrjel tako^kaj dni prezgodaj na pliberški
na deČkR Allien knt n a AAlrnlailn / :____1- - ____•	i ___• - ,
na dečka Alješo kot na čokolado. Ko pa se pes čokolade sploh ni dotaknil, sem razumel, da je vajen nekega povsem drugega Aljeae.
je pri-'
— Lizoška je tako navezana na'Ročnost, s katero je moja žena zavila kotelet v papir ter ga ovila
Koroški plebiscit.	k1,« kaznovali po zakonu. Ta
Poslanec Smodej je v seji ua- icdba stopi v veljavo takoj, roduega predstavništva stavil in-;
tcrpelacijo radi iavojanja plebisci- ■ Irski poslanec Lloyd Oeorgeu. ta na Koroškem V interpelaciji Poslanec O Gridy jc naslovil povdarja. da plebiscitna komisija,ii.a aupleškega ministrskega pred-posel.no hiurl iki in iialjanski član sednika •nastopno pismo: Župana postopata pristransko.	mesta Corka ste obsodili na dve
leti ječe zaradi političnega zloči-Nemiri na Hrvatskem. ;ra: če bi z vami postopali na isti 1'radiio sc |»oroča. «ls so uporni način zaradi vaših zločinov, bi vas kmetje v uoči od 9 ns 10 sept. morali mučiti vse vaše ostalo živ-razrušili iele::niško |in>jr« pri Si-:lj"nje. Ce bo corški župan umrl na skti. Vojaštvo je le s težavo na posledicah vašejpa klijotstva in prsvdo re«l. Pri tem je bilo več vašega trmastega samoljublja, bo-Šrtev. V bj-lovarski žujMiniji. v nio izvršili nad vami obsodbo ra-Dugem Selu in (k»r. Subotici so d: uboja. Ce ne sprejmete predlo-bil« novi spopadi kmetov z orož- ga. da ga izpustite brezpogojno Rištvosa in yoj*št\o«u. ki je konč ati;, provost: tedaj bodite prokleti no napravilo red. '	i vi in vaša vlada?
Ministrski >vet je razpravljal oi dogodkih tis Hrvatskem. Sklenil| Sporasnm flede belgradske obje naj se v siučaju potrebe pro-1	iina. gia*i preki *>d. j Novosti" javljajo iz Belcrada,
jiia so se sestali zastopniki radikal-Izjamno stanja v Trsta. 'ecv in demokratov ter s« sperasu-Oeneralni eivilni komisar ra za-Imeli v tem, da obed^e stranki acd««o oaemlje je izdal naslednji skupno izstopita iz mestnega za-
znala Lizoška. — Hektor je obla-,tega psa, — je rekel Hudobin na-jal vse otroke... Le en deček je Pram svojemu bratu, kot da se bil in klicali so ga Alješa... Ta je opravičiti. — Kupil bom čo-vrgel Hektorju bonbon iz čokola- kolado. Manja lahko pita psa znjo. de in Hektor je skoro tulil od ve-,Hektor sc bo mogoče vendar pri-selja... Tukaj gre Alejša. Alješa,'vadil na .deklico.
—	je ponovila Lizoška ter se obrnil Eksperiment s čokolado pa se stita oba, predno zapustita resta-prrti psu, ki je dremal v kotu. popolnoma ponesrečil. Čeprav vracijo ter se podasta na njegov
Hektor se je dvignil, našpičil j** Manja pri obedu metala psu čo- dom, zaviti od natakarja v papir ušesa, a ko je videl, da ni v sobi kolado. kos za kosom ter Lizoška preostale kosti za psa... Imelo je nobene tuje osebe, je zopet legel P1"' tera neprestano ponavljala: dober vzrok, da je trpel pes po ter zaprl oči.	J — Glej, Hektor, Alješa ti daje izprehodih z mojo ženo na pomanj-
—	Oudno, — je rekel Hudobin, čokolado. — se Hektor ni dotaknil kan ju teka...
—	Hektor, ki je zjutraj tako po-^okolade ter neprestano renčal na — To so vendar le domneve, žrešen, da bi iztrgal človeku kos,°troka.	a nikaka dejstva, — je rekel od-kruha iz rok. se ne zmeni sedaj — Gospoda, — je predlagal vetnik.
niti za duh pečenke.	j brat Hudobina. — jaz sem prepri-j — V krogu naših znancev je
—	To je prišlo od tega. ker je «"an. da je treba vzgajati psa z1 najti le tri Aleksije, katere ime-dobil Hektor toliko čokolade od dobro kostjo, ne pa s čokolado. nujejo doma Alješe, — je nadalje-Alješe. — je hitro pojasnila Lizo-j — Manja, — je obrnil ^>roti:val Hudobin povsem mirno. — ška. (svoji hčerki, — vzemi kost ter jo'Aleksije Petrovič je mlad udovec,
|s!a oba rekla: da. Potem je bila ja na nevestinem domu in je prav veselo. Korošci in ^.{Štajerci srno se prav dobro meti s< bo j razumeli: čutili smo,-da je
je prišel za nas Jočitve čas. 'reem j^ bilo bolj težko pri isrcu, ker so čutili, da izgubijo ne-
«... „ • - i - i	•. i . I kaj. kar jmt je bilo ljubo in pa
nia se je zal sele posvetilo, kake1 ,	-	. • .
____. _ , . .. *	,. , i drago, mi pa smo veselo vriskali
vrste prerokinji sta postregli, ko1...... * .	_
ukaz. V smislu odloka od dne 24. j«dija 1919. L'pošievajoč posebne reda sledeče : Vsi
uri j« prepovedano po javnih
K to
stopstva. če hi se eventualno po-rovileo bčinske volitve v Belgra-du Radikalci dobe
sej m. robo svojo pa da pričakuje	, . - v- • i
:, \r„ i	t>	, .	innetna meja, ki so j»» .Nemci med
iz Maribora. Po par dneh tega' .... ,, ■ ,	, .
v - i. - . . , , ,, .	(naredili, padla in da smo zdaj vsi
obiska si je zazelela Celovec po-'	...	. / .
* i- i	i- . ..'eno, vsi enaki, vsi istega duha in
gledati. Gostoljubna gospodinja jr.	. , ,	..
..	u * i •	j i	istega srca. Bilo je veliko veselja,
je v to svrho takoj |>osodila 100,	. . , .	. J
kron. in ker se je k dežju pri-1"'""30 S'"eha ,n^ahave in le Pre" s sukancem, me je le še potrdila pravljalo, ji je dodala druga do-l£'tr" v mojem sumu. Prišla mi je mi-jbrosrčna stanovalka še dežnik.!!Staje sel. da se moja žena sestaja z ne-|0beina lahkovernima dobrotnica-kim človekom, kateremu je imo AljeeSa, v restavrantu in da si pu-'
- *	"^o	niv/(|(>] proti Koti jam, ker smo
iste ni bilo vec nazaj.	| .... , - , ,
•	[peljali s seboj mlado nevesto —
m v	_„ „. .	'h t * »s že sedmo iz štajerske dežele.
Foiar v Iabehcah.	jv KotljHb v srodiA(,u farp<
Dne 2. septembra je požar pd. /<laj njofl dom in Lipej ki je Trinkausu vse imetje popolnoma bj| V(H]no	in priden d.-čko in
unicl. Re«,l. so samo živino Lah-|M. fmli y vojnJ	Uvaril ho ji
ko si mislite, kako je hudo. ce po-jj,^ Sn /vesf t#>varig_ gori, kiidar je dobra polovica pri-J delkov spravljena. Cela vas. tinli grajski hlapci in delavci, so pri gašenju sodelovali. Občudovali
smo posebno Lorberjeveira Iler-! Iz	poročajo: Od nemške
mana in Rogarjevega Hanzeja. ki	sta bila določena za naš*,
sta še vedno iz hiše spravljala.Mičiiisko glaaovalno komisijo tu-dasi je plamen že okoli njih švi-.di neki Treppel. bivši pisar pri
! Štajerc in Primorec koroška nem-škutarja.
gal. Mož je odločen Slovenec. Pa «"*lniji v Borovljah, in Feliks Ilu-
— Ne, to dokazuje, da ni Hek daj Hektorju...	{a on ima otroke in če bi moja žena
tor nevrasteničen, — se je smejal Manja. ki se jc čutila varno v hodila k njemu, bi moral biti pes	J>>	~,T	, . -	A .	i»rvi
I,-J	t„___________—„J^T.i_.,__-^!branili SO tudi narodni na^protni-^la. bivši ?ozdar iui Bajticah, i rvi
rodom štajerc, drugi Prinio-
Hudobin. — Le nevrasteniki so navzočnisti odraslih, je dvignila! vajen otrok. Aleksij Nikolajevic
zjutraj apatični ter oži ve šele pro- kost, a Hektor je planil po njej ti večeru. ..	Jter prijel kost s tako ^lobo. da je
— Potem gotovo nisem novra- pri tem tudi ugriznil Manjo v prst.
stenična. — je rekla Lizoška. —
Našla sem sredstvo,
Jaz sem pogosto brez apetita opol- vskliknila Lizoška. Vzela je Ma-
i - _ i. -___i • ' :: i___i__i _____••i. !_____-
dne. čepra\- se dosti v svežem zraku...
Par dni pozneje je prišel Hu dobin domov z brzojavko v roki
izprehajam nji kost, prijela servijeto iz papirja, zavilo vanjo kost ter zavezala paket s sukancem.	|
— Vzemi ta paket ter naredi
je samec, a ima sam psa in v slučaju bi moja žena ne jemala Hektorja s seboj. Aleksij Jerneje; novic pa nima niti otrok, niti psa. pač pa veliko mero domišljavosti
takem'k'" ^a*10 Je P° dnevi, ko nihče ni J*'
—	Moj brat mi sporoča, da- je (kot ti pravi teta. — je rekli mali danes zjutraj odpotoval. Jutri ob f Manji. Dala ji je paket in vodeč dveh bo že tukaj... Kako pa kaj jo za roke', je pričela hoditi po z vzgojo Hektorja? — je vprašal .sobi gorindol. Proti vsakemu pri-svojo ženo.	Ičakovanju je šel Hektor poleg
—	Jaz rea ne vem, kaj naj sto- otroka, neprestano mahajoč z re-rim. — je tožila Lizoška. — Vče-jPom, ne da bi vprizoril poskus, da raj sem celo govorila glede tega z ^ iztrga paket iz roke deklice. Ko je nekim živinozdravnikom. On pra-(šla nato Lizoška z Manjo v drugo vL, da ni treba skušati, da bi se sobo in iz te po koridorju v kuhi navadilo psa na kako drugo ime,]njo, jima je Hektor pokorno sle-
■ ■■ Mj	predsednika rou eno u&aja jn da naj se doti-!dil ter legel k nogam deklice, ko
javni lokali ar morajo aapreti ob občine, demokrati pa podpredsed-%0 ^fo mino kiiže z dot«n«m jo je Lizoška zopet privedla na-
nlka. Vsaka stranka izmed teh imenom... Deklieo bomo imenovali zaj v obednico. dvab bo imala v mestnem zastop- Alješo in to bo mogoče pomagalo.] — Vidite, tako je treba vzgae stm še po odbornikov,	1 pekiico vendar x4 mogoče! jati psa, — j« rekla Lizoška zma
in nesramnosti... On nima nobena ^ tednih	»aš.
stalne postrežbe ter se potika pa restavracijah.
—	In tako ate pričeli ipijonira-ti za njim? —je vprašal odvetnik.
—	Nikakor ne, — je odvrnil Hudobin. — Jaz sem bil svoje stvari tako gotov, da sem rekel svoji ženi naravnost v obraz:
—	Aleksij SemenoviČ je tvoj' ljubimec!
Izprva je bila tako presenečena, da ni mogla najti nobene besede v odgovor. Nato pa je pričela ihteti ter ihte vpraševala:
—	Kdo ti je to povedal? Kdo ti je to Bpvedal?
—	Jaz pa sem molčal in Hektor tudi. Midva nisva hotela* izdati drug drugega. ___
netil, ogenj nastal, se ne ve. J rcc. .nastopata pa kot pristna Te dni se je poročalo o Knablu.4" Ka»I,tnt>rJa * koroškim trakom Knabl ni nemčur. ampak je parne- /u nerazdeljeno Koroško, ten mož. ki noče, da bi Nemci v,	_____ J*"1
hleve BES HSS E5SI233 BES I9SS
NAZNANILO
Prof. dr. BAER, Specialist ud 30 let
in ve« let znan v Pittsburgh«* tmr okoli«! mm j* pniilll v »voj nov urma n« 534 SMITHFIELD ST.. Pltuaurgh. Če pridete v mojo pisarno, se boste prepričali, da Je to najbolj*« vr«J«na pisarna, kar ste jih Maj videli. Nabavil sem »I vse moderne In znanstvane aparata v dobrobit mojih bolnikov, trn potrebujete prolakuinjo krvi. kemltno analizo vod«, preiskavo z X-ftarkl. alt karkoli zahtevat«, sem jaz v stanju, da Vem postrežem. Jaz Imam svojo laetno lekarno, napolnjeno z najboljtl-mi evropskimi In smeri**« I mi zdravtft. Za krvne bolezni uspešno uporabljam Ehrlichev 606. Zdravljenj« revmatlzma. Jetrnih. Mlinih, miduntlh In *alod£nlh bolezni ter zdrev. I jen je metkih bofznl j« meja AperlMHteta. N« izgubljajte iau s drugimi. Izvejte v vaSem lastnem Jeziku resnico o vaiem slučaju ter ozdravite. Uradne imv: VanJc dan od devetih dopoldne do Aestlh zvCeer,
V	zvedo ln soboto od devetih dopoldne do o«ir./ii zvečer.
V	nedeljo od desetih dopoldne do en« popoldne.
PROF. DR BAER, SpecijaEst 534 SmiHrflo^^
PITTSBURGH.
a c c
n r> n r,

^ . . __


■■H
GLAS NARODA, 3. OKT. W20
Potovanje po svetovih. Izza črnih časov y rajni Avstriji.
(Konec.)
vrhodu. Pod seboj pa zapazimo ( Imčečih valov J na u.še«a
:ti zadovoljni smo, da najdemo na
h ituao"- v nasprotni	obrežju varno zavetje. A j
kakor da bi'
Lahko se taprevidi. da zaradi »'»»"J««* »»orje: buee takih neugodnih razmer Wimo plw,k.,n	Mm doni
igodn
x*»j»et hl*«inej«ih krajev. Torej »e
v memo in »meri s hitrostjo, kat«*ri je »*amo
naš voznik ko*, litvz pomude na
ii- znanih uvetmili in ne oziraje
m- na nun«* prikazni. koje >vn»<>
|K«|>rej občud««vali. d<»s]K-mo zopet
do naše zemlje. Vendar še nismo
z vsem zadovoljni, kar mho že vi-
•Idi. Mi*el- da najdemo morda kaj ... . . ♦ iikr<Hlrifjn*ijf& v ii;i>.]»rotih wucri, ne,
<ln nam tuiru; saj se bomo zdaj,
Piše Ksaver Moško.
na»i udje so težki, bili iz sviiu-a. Vse žile moramo'
1.
napeti, da lazimo nekoliko kora-1	knkor bi bilo tres-
Kr.j sem hotel? Ali se naj vstav-
je nekaterim ljudem skominalo vo mesh men. (Gospod, po višjem po avstrijskih križeih!	povelju moramo izvršiti pri vas
... . .	. -«,i Kakršni jmveljniki. takšni pod- hišno preiskavo.)
1 -v naprej; kajti tega sveta ]>ri-	zl,,ie; * P™1 tisti dol-	Načelnik vojaškega sodi-'
vlaenost mora njegovi teži t>ri- I""1'"knva"1 ,lan- ku so	i;.
imemo tudi ;i40krat [kor pri na*i zemlji.
! nam tukaj akrat manjše dozdevaj	Ako se
• kakor v našem domov ju, je zato-j uil<» ravnokar v krvavordee
POSESTVO NAPRODAJ.
Pnnlam lepo posestvo s hišo in
Rati bi izvedel za svojega brata ALOJZIJA BOGATAJ. Zadnje
pismo sem prejel «h1 njega pred	stanjem v Kostanjevici št.
11. leti. bil je takrat v Pennsvl- v; Ma Oolenjskeni po zmerni cehi. vaniji. Slišal sem. da se je pre- Vsa nadaljša pojasnila daje last-v Washington. Prosim ee- nik. Krank H«Klnik. 9652 Kuing
Avf..-S»iuth Chicago, 111.
ri Je ,(i a vsakikrat ^	h^ tf	U11<J a„	jmvabil: '"Prosim. Vsa
"Staj irml..." VprJal sen.	aus en h,«, Je gospod,,,,, na razpolag.,"
Tflk«. J,k«	Idne e. žunnika^"'''™ T"?™ k	Ob devetih dopoldne « je pri-
njene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da bi mi sporočil, za kar s«- že .naprej zahvaljujem. Ako bo sam čital te vrstice. naj se oglasi svojemu bratu, ker mu Linam več važnih reči sporočiti i/, starega kraja. — George Bogataj.. R. K. S. Pittsburg. Kansas.	(4-6—10 i
V..l„ U.lj -l.laljev.li -1 solnu.)............ ■'« """ — "•»»•»»• "" TrunuL ki jj bil rav„.r„a obi^ul"!"™','"" ZU»""Ke D0m0 12 ""J4' <"el« premetovanje vsega ležeeesa'
» -........ V" "n«rt» Tak" »Itoo-."«»'.	r^nri tbi -Ti	, ev.„^ij'te	"branili in sloven- g„ ^^ v	in je tra-i
,.. m,.. M ,..,,,j v/.dignei,i«* in 'j—V"	* ; | nedeljo Ti" ■ /akaj """'T " 7 Vr*'U M°4 '<» t«* popoldne. Najbrž bi
■ ............ r«*i	k, j<-	zv;-z'la"" r^v«!^.. - m ' • , -an J	^l^f" "	! Na « dalje, ker L, v,n..ar nis,,
.............-.....-.....; k ,.. ,,. C, Ud.,■ »4! "„Wi,i te?": r-1" 1rugJe ^ — «* ^
,.. -k..,,. 12 .ulj..,.»v »ulj bolj K.' se l>a tako ,e/ko ^bijemo ro .. . saj 11?! , i™, ® ^"P0^6 kar videlo, kako so že lat-ni. l*roli; • '.l.l.ilj. n. I,„, ,„« j.. Ma,. Tu- »»vebeah MO. lutru ,eM sveta ,, j,",. , lu boi^ ,."? ^''2"'1 " .bod !" JSevt'd!i poldnevu - nisem se vedel, da n.e t.....'-"a / zra- '» I................ - miljonov	V '1^. .	1 „imu Je Proert	<1» nameravalo vzeti s sehoi si...... bi
njeg;i najdemo o,^ kom in UM-frlitUii, ki so nam v doka*.	m«»ra tinii	njem biti lu n* zapazimo žh velika morja, iz kojih s.- dvigajo br»>« gorovja kopne planote iu otoki. Vsi so nekako pedolgakti ter oh k<<neih okrogli. Me«i morskimi prizori pa nas zanima po«M*bno priliv 'plima . ki je d'>sti silnejši «m( /oitu-ljskt-fra. ker jra >e tudi naša /emlja pomaga j>ov/.ročevati.
skoro za polovi<*o manjši zemlje. I >h ob teče soluce, e t>' ja t
milj iiH[»rtj do njegovega s<i««e4laj.
ljrai ai i Dos zc j» takem ozračju smo|in-ta!irani IU lias eerkveua
more odstraniti, razen
sem .11111 po-.
mu je g. prost pojasnil, da smo nanieravajo vzeti
ob~ tega ne bil storil "c nudil, da nam moja služkinja
veliki meri zaslu-a t«danie~a'. , "" • P<ls<>,)n^a	".vsem skupaj skuha kosilo,
mer, zashiga tedanjega^^j Je |Mltpeb44| kaj|()„ičci pro-',lwli.t_ £ priiazno
Rit-
JOS1P KORBAR. ki je Stanoval na Bon Air, Conemaugh, Pa., naj sc mi nemudoma zglasi. Dobil sem iz stare domovine sodnijske listine, katere ima «.n poijpisati. predno so veljavne gleile posestva, kojega sem jaz od njega kii]>il. Torej kupna pogfxlba 111 veljavna J »rej, da jo 011 podpiše. Prosim trn tore', da se mi takoj javi. da mu pošljem te listine v podpis. — Frank Breznik ar. LM Main Sr.. Cone-maugh, Pa.	(2-5—10)
Suho Grozdje
tmportirano la starala kraja
22 centov font. Boksa 60 funtor $11.00
Posebna cene na veliko.
BALKAN IMPORTING CO
•153 Cherry Strtat
New Vork, N. T.
Saturna Ta premični^ .Vt„di|2iVH,i	^ .^'Vtku vojne. Da nas ni- ,asf „e
manjša od .li^itra. je že vendar	/0 tC,1aj' Je b,!a n,enda,bi kaj
S N Hi rat večja od na^e zemlje, njej	K	t™"™ ^^r je prijazno odklonil. „ ___
leza pa je samo lOlkrat tolika;; J	, ce^, cerkvena preiskava in obrav-	veI11 Minttvpd ------
tvarina je tedaj Skrati:^"lka	^ — ^ <Hnava.	C tjef k^ refnle n ve^l k^ ŽENITNA PONUDBA.
—«« -umu ni- ^^''^"d^l/^n	- «	^to^ mno^f na " L,	*
so „,„ tako dolgi, kakor n^i pt«!-!, " ' i '	. J l>raXKC,M. g. pro^tu vojaškega župnika Tako smo ostali vsi brez kosila	v si.
dnevi; kajti ta svet ,e že v	THk°	P^'.Medeka po tisto številko cerkve-' *	- Irosti od IS do -jr> I,t. Jaz imam
Mars je <»d »taw»-
pot rebu n jem tr
ki
j«'
until in 29 minutah enkrat «3vrti|,m,,n m	»e«a lista, kjer je priobčena -pa-'_ ."7,'.?._ Ji™1 " . I l»n-eejši,jo Kvoto prihranjenega
mirni m smo m- mlali prijetnemu upanju. •N ijhujši rasi >o minuli, nie ne br." Ijak višje
i dui; eno leto ua!'jcvaIc< rej skoro tak»> dol-go ior na /« in ji dve. Njegova os proti plani, v koji se pretilika,
»Kor
okn>« svoje osj; okrog solnca pa* dovrši s\4,j,» pot šele v Ti in polj zemljinih letih. Jako čudile sprein-
■ j	I se it- j/
najdemo ]>ri teni svetu, i Tukaj zapazimo «-efo s mesceev.hf r . 1 • ' ki «;a vestno spremljajo pri nie-."1 J<*. n,"!	, , _
govern potovanju. Vrh te-a pa šes1er ,tK 7il ******** Je dobl1
»rez kosila. Ko so mene pestili v župnišču.| je <lrug oddelek pr<Mskal, prebr-
» i ■ --i " i)ezeva (jkrožnica, kdaj in kako je i. ,	" l , • .. denarja m mislim pričeti trgovi
\ ko ie i>ri:Jo v >e-i - - .. . - J ^kal	vso cerkev, zakristijo, zvonik .. _ . , - . , .
V J' p ; . mogoče župnika odstraniti. Zal, •	, i v ♦ - - i i ir"> 7ato bl rad l>oM,Mlu * "
i >ko o«ivt>l ist vo ki i - , -. . ' frori	do vrha. \ es: ta ea^ j»* bila 'i - , - -
i sKo \»iJ.STA o ki <la bi k . ^	j venko za xeno, ki je zmo/.na an
ika voine z I^ihomI i - , . . ,	u vas za-trazena po orožnikih. Zup- , --- 0__•	,
a vojne z i^inoiii el ^ ljubezni do odli-	• , - \ w gl«a-itie. Sprejmejo se le resi.,
. stanilo v St. Vidu.'i...... • . , , J . -. , . '•!	cerkev se posebej. Kamor. .......... Tn-...... •	.
ivomi svetnik Sehu-
kovanj tako sle|»o avstrijski kri-vičnosti. rodom Čeh.
tako nagnjena kakor una ,a svet I»owben kine. kojega
t ponemeeiiega j drugačen veter.
\*ojaški |>ov«'ljnik je bil R<
sem pogledal, sc je bliskal bridek
ponudbe. Tajnost je jantcena. Moj naslov je: John S<>amau. Rox -JT.
Co.. \V "»-G 1'»
j bajonet. Petindvajset m«ž jc po- ,, .,,	, ,
Poljaka, je zapihal .	dni s«, študirali pape- Mlaia Avstrija nad mene. dasi v	Jlnnoiigakela
jzevo okrožnico. Ko pa niso na^li st,.|„ velikem brozgastem snesm' d' tudi v njej poti. po katerih bi nas niti ne bi nikamor mogel iz žup j poslali z naših župnij, so sc eno- nišva. če bi res mislil na neg. kai
pri zemlji: torej najdemo tudi tu-jmma Iln^'na druga premi t" niča. kaj štiri letne čase. Sploh iiali«- °I'as|in J** namreč okrog ravnika
jan, raz,,,, e ,,, kater,h	prost^vi^io. veliki,,, »broe«..^«^ .Toiz,^^.»Jf'^lsUn,™ ,>..slnž,li	naselnega pa hi bi-o itak sn.eino in ofroeje.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 P can Ave. Pittsburgh, Pa.
n
j«« vseh pmmičnie tajK1J'''	l»recej prepričamo,
svet nasi zemlji najbolj podoben,W*ta\ijen iz mnogo (»osame/.nili1 vse samo svetlobe nima tolike, ker je «>»»ročev, torej jc celi skteni. I)o-<hI solnca /e bolj (»ddaijeu. Mar»,irc'rva sp nain- J" kakih WHH)
naša zcml
iv »In m najbližje velike premični-j "V
ki ..,1 solnca čez ."52 miljonavl^"	kakor na naši zemlji, ho-
zemija. Venera in Merkur soj1"'1'	milj debel. Ker
demo tudi /rak, ki sicer ni ta-
tran Litve vse mažarsko, tost ran nemško." Še hujši je bil njegov pomoenik in naslednik Scotti, tisti S<-otti. ki so ga v Bohinjski liistrici. torej v slovenski ot>čini.!
<la je ni bolj slovenske, komaj da!.. -	, .
»valil -	U obcutnih P4^" pomagati ni mogel.
m surovega vojaškega sredstva: Samo ena gay. je bila iz župnega| Zaprli so nas — zaprli zaradi ve- dvorca, v vas. vse naokoli visok; leizdaje!	!> neg. Tudi v žiipnišče ne bi bil I
Ra\nu» tiste dni. v začetku mar- „jhre izlahka prišel; pa bi tudi! ca 1!U6. so naši doživeli na laški nihče ne noskusil, ker mi nihče'
santal
C.^PSw'tEi
MIDX
Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah.	/—
_ Vsak« pilula fr4|D>) V Msi ime UT~ VV Varujte ie ponaredb.
»a I
Dr. Koler J« naj-
■tar^jUl aloTrnakl
cdravnlk. ftpecia-Itat v Plttabnrahu. ki Ima 2ft-l*ti» Drakao t zdravi)«
nJu THb molka
M«nL
Zastrupljeni* kr vi sdravl • da-»ovltera SO«, ki ta Je laumel dr. prof. Erllch. Č> Imat« mosolje «11 roenur-
<>ke po [*-lr*u v cTiu. Izpadanj« Iz«.
itoleCLi« v fcoatr1!. p*-idi(e It IzdztB vam bc m kri. N*» ?atajte. k«r ta. M .t-zen ze naleze.
Va» moAke oolercnl zdravim po kraJftarJ metod!. Kalror hftro cpzaltz da vam prerwfculf zdravjz. ne £akaj te. temveč pridite In laz Tam aa bom zopet povrni'.
Hydro«;!« all vodno kilo ozdrmTtaa v 3«. uru'j In »icer brei o» »racije.
Boles nt 7Mhurta. ki povzro£>^>o bo ielne v krttu fn 'irbtj tn vftazln tudi pri pulfanjj vode. oifira * lin z Koto-vostjo.
Revmattzen. trzanje. LoleClB« tekllne. zrbe^lce. ikrc^e ln druire kožne bolezni, ki n:tta..e}o vzled n«Q »te k-vl. »xd'-a - im v kratim £aau nI potrebno teta ti.
tTradne ure: riak dan od I. cr« zjutraj do 8. zvečer, v petkih od I. tral do S. popoldne: ob nedeljah od zjutraj do S. popoldo«.
milj nikdar ne oddaljijo. Vendar	se Ma »Jeni nekoliko p«mn
s teuii nismo sjh»znali vse!
i Miti. V>«ed»'iiio si> torej blizu rav-
u je iz Reljaka priiel tja. imwraliil " 1 * "pomagau 111 mogei. ■ _ ■"■# ■	■
" east nega občana. Bože mili. se^V..^ ?a Avstriji je bilo pač za to. da bi RaI |"C|f I K YV II I	C I
" ___ iWjl v-l^veski modrosti nemo- „as ten| bolj osramotUa. D,>segla, 0 V I & %M I Olll HI Till	\/€lJ
goee, da bi bil av«trijf»ko-neinski .... . . ! ^^	^
»In nih pifiu 11*11 ie • na svoieni	h' sl natam-neje pre- ni težji <xi 1 rana. Natančneje oficir temen no lastni krivdi in	-i • .	...	■	., ,.x	.	,	, ,
1	•	J J„I J , V l	. ;	. i	, .	...	j I	* . 1MI ld>lnl Kri\ai 111 nasprotniki, vsai lKaŠtenerŠl. govo-.j** tl»r»e« najboljše družinsko zdravilo na svvtu. Kna ..s. l,a |n>. .v. it. u k-il,.. ji
T"\.,i,!u liajdeino še 4 druge vtv^ aa,u ,,tv> s*' Ma:" prikaze jmhI- pregleda vsi ga jia izprevidimo, da svoji nezmožnosti je moralo biti d- ' ir 1 r t * w '	jt* °fll'ravM v	hurl pr«-hiad. drug« pravi. kak.. j.- *j.*-nii j.re.i i»iju
e NV- tov,. k, se tudi stalno vrte P"" z omenjenim obročem, ki ne jc »okrat tolik kakor naša zem- vzrok poraza - kakor vedno - *.L^u* IZZE KriStUSU.^jZ^X^tn,^'Y^J^
pa je v resnici le to, da s<> ceh
like svetov*
krt»|f naa^ega solina. ]»a v tlaljavi, ki je prejšnjim celo neprimerna. Radi te wlike midaljenosti pa jih imenujemo zunanje, poprejšnje 4 pa notranje preinn-niee.
VclikaJi^ko daljavo iiuamo torej -zdaj prehit«*ti, predno pridemo d<i prve zunanje preniičniee, ki je v primeri z zemljo fte več kakor 5-krat bolj oddaljena «k! solnca. Dn-Aleva sc nam akoro neverjetno, da bi bil ta velikanski prostor iiunI /notranjimi iu /unanjini premieiiicaini popolnoma in*azen
tuili stalno vrt«'* I>rt° z omenjenim obročem, ki ne more biti samo kak hlap. kajti njegova senca je jako temna. Četudi zapazimo Holnce visoko na nebu. vendar s«- nam dozdeva na t«'m svetu nekako temno, in mraz
je »okrat tolik kakor naša zem-;vzrok poraza — kakor vedno Ija. tehta pa samo l.">krat toliko, j tudi topot izdajstvo. Kje so izdata ko da se torej niti po velikosti. 1 jalei ? Nemec izdajalec biti ne uiti po teži dnsti ne razločuje ml j more! Tudi ne tisti številni du-Irana. Krog solnca preteče svojo 1 eat i mladih mažarskih. nemških I h »t šele v 164 in eni trinajstinki j jn drugorodnih "irsniil jenih
pomagal nJ^Kovemu želodcu in frfvp^ju. Ni ,'udat da jr.i I inilj',rii I»ol>itf škaljjo I"ol(jar?«k«ifra Krvn^pi < 'aja, <la»i»-s je lllOral biti voditelj Hikar boste lahko povedali dobre novice tlniemi trjH»'"'im '	t	-i	nima. Ka morate imeti takoj. Hitra pošiljatev bo
tistim gos]>odoni cerkvenik, parne- „ štninu plasma. r,#ijite $1.25 sa e»( v*-iiki dmtiriski
st> ]>rišli po gospoda." V cerkvi
rabi Ja jo in »lav, j,-za lekarnarja, :a vaš lekarnai odpravljena Z-tvaro\ ano. z.ivj. ali $3.15 za tri *a ■
ten in odločen mož. Edini 011 se je ali
za šest z,iw
X;,M1ovT
V on
bil« k.
1 ».Hi.l^nt
Varvtl
<»dkril v cerkvi, vsi d;*ugi fini av-
nas začne tresti po vseh udih. Ko|zeinljinih letih. Vendar .se tudi tu-|ster". ki so na račun avstrijskih strijske	detektivi in
............ ' ' " "	"" O..JIOO. oni«. » « tiuat ^ Iiavu iu-|Mn . KI SO lia TaCUll aVStl*lJ-SKUl	-	-	I utrn
s.- ozremo proti tečajema, vidimo, kaj ne mrremo muditi, ker nam davkoplačevalcev nemškim in ma- °''T S° i* '^r 'i
vse kraje polne ledovja, ki s^a prešli 11 a vročina vročina skoro sa- žarskim ofieirjem v zabavo in v	Pt. "a	. J^J"
Product* Company. !< Marvel i:uildiriK. Pittsburgh.
kem Parkhotelu — <4iuiterminie-| ren und 111 die Luft sprengen'' j ' podniinirati bi ga bilo treba in
•vemtertja dale-j proti ravniku. Saj j*, zapira. Od solnca ne dobiva ta užitek kraljevsko živele v belja-pa tudi ne more bit i-drugače, ako j svet niti tisoči del taliko gorkote * pomislimo, da v toliko daljavo ne)kakor naša zemlja; zatorej pa morejo več sol učni žarki dohajati! mora biti tudi ta svet te žareča • tako irurki in svetli kakor mf našo,tekočina, in nikdo ne more dolo-'v zrak s|mstiti). so govorili oj |-,<1,li,JO'	,	Ičiti t isočlet i j. \ kojih se bosta njem nemški Beljačani — in so
Kes tudi tu srvčavamo svet za' N",rsno se torej v«*č tukaj mu- "hladila ta dva soseda. Sobice se jim oficirji zvečer v pijanosti iz-svetom, ki \ si urno tekajo v kro-iditi: p<alajmo m* naprej k 11 jegc»-jna!" prikaže v tej silni daljavi sa-'brbljali vse, kar so vedeli in znali, -rdi. nklfpajočih sc eden tlruffega,'vemu s,»s-e<lu. pa daljave. j»o ka-|"l° zvezdica; zemlje pa ne biljMo torej"? Slovenci, seveda. Me<I «jli mi i dar vi v primeri s poprej t.-rili so ti svetovi ločeni eden od »»ogli »ajti niti z najizvrstnejšim temi pa zlas-ti duhovniki. Torej j »-njuni silno majhni; kajti vsi j drugega, nahajamo vedno večje in (daljnogledom.	po njih!
sieer ušla njih pamet. Izguba bij
bila velika.
(Pride še.)
Prah se k prahu vleže. duh za večnim le hiti. kadar si* r prost i mreže, ki ga ujetega drži.
Dr. L. Toman.
Napravite to mrzlo sobo udobno.
in gotovo jih je več ka-' večje. Zdaj nam je treba prehi- Nehote nam pride na niLsel ve-nimajo toliko tvarine; teti že skoro Jimi miljonov milj, da Lika bistroumnost zeiuljanov, ko
fckupaj kor
kakor n.isa zemlja sama. Naj-i pridemo do tretje zunanje pre-nianjši, ki >»■ noti drugimi tudijniičnicA *'l*nm" imenovane. Od veselo vrti, je kroglica, koje pre-i <»liu-a je la svet za celih 35Hi nii-mer samo milje im ri. Na zemlji Ijonnv milj oddaljen. Dasi jc <lo-imtMiujemo te majhne svetove sti manj« od Jupitra, vendar še "planetoide" ali "asteroidezavzeiua l*>krat toliko proatora Astronomi >o že pred davnimi leti [kakor naša zemlja in je 14'_»krat spoznali, da najbližje zunanje!težji «»«1 nj«*. Njegova gostota je premi,"-»ncc «»ddaljenost »hI solnca torej vsaj tikrat manjša «h1 jr<>-
Tako se je naša usoda.. .
tiste dni dopobiila
občudujemo to celo skrajno pre-mičnico. Spominjamo sc namreč !
da je leta 1S46. v Parizu račuuar;
I
1!»16 je bila sobota, o duhovnike najraj-v katoliški Avstriji
ni razmerna z <nidalj«-nosiimi. kijstot«-. ki jo nahajamo pri tvarini ni nikdar videl; veedar je natan- ^ biiio jili našli pri znotranjib. na«e zemlje. Svojo pot	'*	«
f	.	.	11. marca
l^everrier pri preiskovanju neka-|0)| Sf^ota|,
terih nepravilnosti, ki so se zapa-i-
. ..	.. . Is'' zapirali,
žile i>ri l rano vein premikanju. „ v .. u - .	,
. ,	, 1	... 1 nanire<*. \ naglie; potem navadno
našel po računih, da mora t»iti od, - • •.	, , . .
1	...	...	J ni bilo mogoče dobiti namestni-
t rana 2^4 nulronov milj naprej j.	tj- .	, , -
.	. ka. in so ljudje ostali v nedeljo
se svet. kojesca Lcvcrricr sam se,,	. ™ ,	. .. . .
"»rez mase. Tako je bil škandal
.	. ■ "C'-ji. Večja, so sodili, tudi sra-
oJirog ko do|oi*il njega lego svojemu'	-- -	. - 1
1	*' mota. Večja pac za tiste nizkotne
(Rad bi izvedel za mojega brata JOHNA LONCI I AR. Predno se podam v stari kraj. bi ga še rad videl, zato ga pr<v;in», če bo či- ■ I al ta oglas, naj precej sem pri-j de; če "ii ne bere t J las Naroda, j pa prosim druge rojake, da ga opozore. Ne iščem ga zato. da bi mi kaj dolgoval, samo zato, da" bi sem prišel prej ko jc mogoče, da bi se ž njim osebno pomenil. J Frank Lonchar, Box 72S, Rich-wood, W. Va.	<2-r>—10 > I
Iskali so torej v teiu velikem pro- solnca prehiti šele v S4 zemljinih I prijatelju, astronomu (ialle-iu vi "--i • .1 ' ,, . -
... .	i , ,. .	. ,, - -	avstrijske vojaške oblasti,
štoru po novrh svetovih in zapa-Jietih 111 od solnca tr»biva 44M>krat j Berlinu. In res (laile je z UJvrst">nas
zdi z izvrstnimi daljnogledi tudif manj svetlobe in gorkote kakor, nim daljnogledom precej zapa/.il;
ne za
te majhne. Pr\egrt *o zagledali 1. tiaše domovje. Vendar ne čutimo svet. koje-mu smo m? mi ztlaj pri-j
111 dali mu »nie '*< er«-ra".itu ni kakega mra/.a. ko s*» mu pri-Otl istega časa naprej do danda-i bližamo; kajt i od daleč ž** zapa-nes so jih marljivo iskali, ali mi;zimo. da je tega sveta tvarina nese zdaj lahko prepričamo, da Se.lca še žareča tekočina, koje po-
li imo vseh zapazili.
v rije se še ni ohladilo. Ne more-
Pa kakor da bi nam bila ta te- '»»" torej nikakor misliti, da bi se leva ča* kratila, dospeli ssmo ze1 mudili na njem. Predno ga pa ce-do velikanske premičnice. ki je zapustimo, u gledamo še prt»-107 miljonov milj ml solnca od-jkras»*n prizor, ki »as jK>>«-biio za-daljena. Ker jc nied vsemi pre-j "ima.. Njegov i meseci, katerih ima iničuicami največja, dali ko ji
astronomi primerno ime "Jupiter". Njegova telesnina je za e*io tretjino večja kakor vseh drugih prvnuičnic skupna tvarina ill zavzema 1*14 k rat toliko prostora kakor naša zemlja; njega teža pa jc Mamo :t4«ikrat večja. Torej je treba še več kot 4krat toliko tva-rin« ml tega sveta. <ia dobimo isto teto kakor pri naši zemlji. Svoj pot okrog sveta prehodi šele v blizu 12 zemljinih letih. Tudi Jupiter je zavit v zrak. po katerem se podijo veliki temni oblaki; tedaj ima tudi ta svet vodo in je potemtakem pripraven za življenje. Slučajno *no ne wpHKtili Mizu ravnika na njegovo površje; silni
»udi s w spremljajo ga namreč \ oni plani, v kateri se sam premika okrojf sobica, ampak vrtijo >e skoro na v pik proti nji. tako da se nam dozdeva, kakor da bi v * pi ral k i okoli njega krožili. Iz te prikazni pa smemo sklepati, da *e la svet sam skoro navpik vrti proti potu. ki ga hodi okrog solnca.
Po tej posebnosti, ki (»dlikuje ta > vet, raste še bolj naše zanimanje, in radovedni hitimo naprej do zadnje premičnice. nad kojo ie vladuje naše solnce. Ime ji je ** Neptun ?\ Treba nam je res ve like vztrajnosti, da do«pemo do
Vreme je bilo dovolj toplo.
...„,.	...	,si»*g visok, a mohek in moker,
bližali, nanirce Nentun.	„ , . , . ,
1	ker se je poti toploto zraka raz-
I>Mpeli pa smo sedaj do mcje'krajal in tajal, velikanskega prostora, v kojem Sedel sem po sv. maši v sobi in gospoduje naše solnce. Vse. kar se j pisal. Kar se mi je zazdelo, da imenuje tvarina. je odvisno pri 'to j i nekdo *^»odaj pri vhodu na svojem gibanju in premikanju p<»- dvorišču. Pogledam skozi okno; s*ebn<> «»d njegovega vpliva: o«uoires. dva fificirja. nekaj orožnikov vladuje v tem velikanskem kra-jz nasajenimi bajoneti in nekaj ci-Ijcstvu. Vendar še nismo prišli,vilistm- govore s staro farovško vteiuu prostoru do konea in k raja. j al užk m jo.
ko smo v Neptunovi bližini; pro-: "Kaj pa 1h»?" sem se na tihem *tor se še razprostira na vse stra-'čudil. "AJi gredo k meni. po me? ni v daljave, koje so celo našemu | A zakaj? In ravno sedaj V duhu presilne. V njem so vstanov-Ijena brezštevilna druga taka kraljestva s solnei in raznovrstnimi slugami, kakor smo to "površno videli v kraljestvu m* o joga
IMPORTIRANE BfllKJEVE JA6QDE
• Najbolje vrst® Vreča 130 funtov $13—
K naročilu priložite Money Order.
MATH. FEZDOL 773. City HaH Ste. New York, N. Y.
Perfection Oil Heater bo pregnal jesenski mraz iz neudobnih sob. Tako je pripraven, lahak za ravnati, lahak za polniti, lahak za čistiti.
Kjerkolisibcdi je v okrasek. In gori osem ur z eno galono dobrega Socony petroleja.
Kupite Perfection Heater danes in veselite se ga to jesen, prihodno zimo ter spomlad.
- .~M»lj>e i.spehe UfrrraDTJajir r«ww; petrolej.
PERFECTION
Oil Heaters STANDARD OIL CO. OF NEW YORK
Zastonj! ' URA KUKAVICA" Žastonjlf
nje, knjti oddaljena je «20 miljo- pa ne zaupa več naš duh: i »Tali ve nov milj <d stduca. t.slaj skoro!vrne na zemljo v svoj naravni
ja.li
solnca. Najbližje tako drugo solnce je od nas že tako deleč oddaljeno. da potrebuje svetloba, ki v sekundi prehiti 41.000 milj, naj-manje 3 in pol leta. predno do-*peje do nas. Ta daljava pa je se v primeri z drugimi prava malenkost. ki se sme popolnoma prezirati. Takim neskončnim stvarem
hitrostjo od zahoda proti Ta »vet«je še za malenkost večji j tiuierue hrane.
Res. v tistem času tega nisem pričakoval. Zdelo se je. da so se duhovi vendar že pomirili, pomirilo se vsaj nekolTko tudi prvotno brezmiselno in brezvestno divjanje vojaških obla-sti.
Gledam — res. v župnišče gredo. Vstanem. grem na hodnik, do utopnic jini naproti.
Priroipotajo po stopnicah, mogočno in samozavestno, kakor da so doma, ne v tuji hiši. Pozdravimo se.
<». rit moj ter. vodja ekspedieP jc. pravi vojnsko-odločno. a še devolj vljudno; "Hochwiirden
■-s i
takoj na delo
brezplačno ln
Ali I i radi imeli t„ dragoceno I RO-KL'KAVIQO ki z.rlnj* CUCKOO CLOCK V izr Hj<Jl>a 84>danJ#ira tasa? č> bi jo rn<l iiiiite takoj, kajti WITH BAROMETER w ni imatno s;imo I.MJfl nt-Kf'KA VI«kat»*r*- 1mkI.» razix«Uii( ■'■i*to zastonj *-«(ak»-niu. ki nam i>r»£!je r»ar»><ilo in. pozlačeno uro ne kasnej«. kot v teku tridefettli dni.
\i nikdar niste Imeli npjmanjfte prllke videti t«* <"u<lo\ite ort z barometrom, ki bo dana f-.sto zastonj z v Makri kui>|j*.T,-> ur«». Mi stavimo (>,>nu<llKi samo ^»;e<It»•(^a. ker vaj« h./eiuo »eznaniti z naSIml ameriškimi urami.
fa um je pozlačena, ima knmno vrinan dvojni pokrov, j* pr\'(nmtno dovrier.a ter tudi izgleda kot ura Za p to dolarjev Na<i ura ima v Ameriki naj»ravljeno Irole»>Je z zadoxtnin. *tfv!l«m kamnov, je NAJB^IJSI \S« »M K'ki Km da kupiti	»ienar ter Je garantirana z.t flvajpet let Sli ne precenjujemo nailh »tvari paf pa' navajamo wrno «i-«ta dejotva. kar vam. je iaiiko razvidno iz naAega brezplaCne-fia poskusnega načrta, * glasno n koji ni vam bomo dali to aro iu desetdnevno brezplafno poskutinjo, in «'e p,k tem /..ifu »e boate zadovoljni žnjo. vam bomo z vetjem vrnili denar. Ali ni to dovolj polteno? Ali ni lahko miflite kako bolj*., tarancijo?
Ta um je vredna <20.00. tekom tepa me*eon Jo Imate pa L-:h-ko za samo $12.95. Ker Je ta po»ebna uvedbena razpro<laja veljavna samo ta mesec, vam pr;poročamo, da a« podatft«* Tega se ne boste nikdar kesali. 1»ole*te*a boste f,a dobili to drugoceno uro z barometrom popolnoma
to bo lep okra»ek va>ega dotna.
PRVI POSTREŽEN.
l»a tudi pove dva dni vnaprej.
k	KDOR PRVI PRIDE. JE
^ Tu čudovita iznajdba ne kaie samo «"i»?«a kot vsaka um yn(-* v.;;,kdo naj bi iskoHutil tO veliko ponudbo! y Ko pošiljajte nam denarja, ampak aamo I zredite ta ogla* i-» tra
.. rritje (".šitjalnifi Ktr»*kov. OMtnnek	pia. ali. ko 1«o •«
če bo de ali solnce
. .	. . IBMH ^HS SB1H	-------- ----- A	NE OBOTAVLJAJTE SE — PlbITE DANES
poloti ter na* vrti a :*Hrrat toliko kakor nana zemlja.Melokrog ter iSče zopet v njemfilber hohrren Anftrag mfissen wir| T UNION SALES COMPANY BOSO W. Chtcago Ar«
^	9 *	n^.artai.Bt A?
••a.ii rojite n -r. eenti v f>oAtnih znamkah po-
1«I1 uro in mp-kukavt<o t barometrom.

bei Ihneu eine Uausdurehsuehun^
Svečenik in detektiv.
^mm
GLAS yARODA^=OKT^i92Q
prepnati pa s svojo voljo. Na ta način so postajalo njene oci slabše in ! Ra<l bi izve«lel za svojoga prija-
— An*Iftškf spisal 0. L
"Olii Karo d a" priredil O. P.
3*2
(tn
111 e ■
in Xi stop sene
ki j<
Km
m Ltke pri Mpit
slabše ckI napora, a najhujše je prišlo šele pozneje. Seznanila se je s tem dragocenim profetom ali kot sc že imenuje in ta jo je učil gle-; dati z golim očesom v sotnre. To se pravi "sprejeti Apofa". O. da bi ; bili ti moderni popa ni vsaj taki kot l»i!i stari, potem bi bili dosti I morejši. Stari ponni «» vedeli. <la mora imeti napo oboževanje i a-rave svoje okrute strani. Vetleli so. da oko Apola slepi in požipa.
Po kratkem odmoru pa je nadaljeval duhovnik s svojim <_ inlič-i:i ni glasom :
—	C'e jo j«' oni vr.ip namenoma oslepil ali ue, — nobenega dvoina ne more biti o tem, dg jo je S pomnijo nje* «• slepote namenoma j umoril. Enostavnost in priprostost tepa xlot-ina je že ^amo|»osebi
-trasna. Kot veste sta se ona in «»n vozila teb avtomatičnih vspenja-čah. Vi veste kako tiho in neslišno se premikajo porindol te "spe-njaee. K a Ion je spravil vspenjačo do mesta. k j v." je ona i/stopila ter n. profit, se ostal vspričo tepa papirja prav tako nepremi- videl skozi odprta vrata, kuko je na svoj^^Točaven in oprezen način, ibtstopfii k • J« bil dot« d..j KlamlM-a-1 .!«• vzel dekliei list lasten slepcem, pisala oporoko, katero mu je obljubila. Rekel ji je. i (»n. . i«.11 i / \. .Iti<■ ii.iram-i«j(>•-«• /m-do. Spis se je v res- da itna zanjo pripravljeno vspenjačo. da lahko pride k njemu, ka-
! / . ' I. ........Miko t.-stani« I.t;, i, | h i bes.-.lah "ja/. podarim	hitio bo gotova. Nato pa je pritisnil na pumb ter lirezslišno od-
iii	kar l«s nj. tn" ji bilo pisave iui« nkraf konee in na	/a '*MO nadstropje višje ter molil povsem varno pred obljmb-no
eesti. ko je ubopa stv.tr. potem ko je končala svoje delo. veselo pohitela tjakaj, kjer naj bi jo sprejela vspenjača in ljubimce....
—	Dosti, dosti. --- je zakričal Kb *«beau. (Dalje prihodnjič.^
Nadaljevanje.
telja FRANKA VI SENIK. do-tna iz vasi Veliki vrh. Prosim ce-ojeiie rojake. .'-e kdo ve za njegov naslov, da mi blagovoli *:porečiti. ali naj se pa sam javi naslov: Dm lutihar, Box 23. Ono v i Lie. N. V.	5 6—10 >
Kje je moja s.*stra KATARINA NOVINK II? I)„nia je iz Banja-loke na Dolenjskem. Pre*l tremi leti se je nahajala v liary. lud. Za njen naslov 1 >a rada zvedela sestra Sophie Osteriium. 202 Kniek.-rboeker Ave.. Brooklyn. New York.	(4-5—10]
KRETANJE P/RHIKOV
kt- • «čk* NoIm n»*ga *l«*«iu ni bilo o imenu detliča. Pre-/roi'il KlMtnbeaii ta spi* svojemu prijatelju, duhovniku, je vrgel «»anj |wigb«d ter jra raolre izročil svečeniku Milnra.
en treutek in n«*to j»- napravil ta avetVnik v svt;>i dolpi halji i vi'hka koraka po Mihi in ko je stopil pred 4 oba ti o. je bito videti, ttiu hočejo oei stopiti iz jamic.
Kak topovski či ste izvršili tnkaj! je zakričal. — To ni! , kar je Pavlina <%pi«ala.
\ presenečenje Malih je bil to naenkrat popolnoma »Irujr plas.i je naenkrat govoril v ameriškem narečju. Kot plašč je padel z j pa na mestu njegov izbran izpovor.
je odvrnila Joha-j
K E DAJ PREBLIŽNO OOPLUJKJO NBW YORK A.
U
lz icdjskih pripovedk.
I MellO, lepo
ARGENT'NA j OLYMPIC AQUITANIA
_ ft-A TOURAtNC
' LA LORRAINE i NEW YORK
ADRIATIC 1 LAFAYETTE | ST. PAUL -ANOPIC
Si vej ROCHAMBEAU mauretania LA SAVOIE RE. d'lTALIA PHILADELPHIA
To j, v., kar j, l.žalo na pisalni mizi. - je oovrn.ia .iona-1 ||OVaJ10> ki je po <V(ljl izvaitredni i «, k. mi. ). stala na«pioti. »«• v«Uin s kislim smehljajem na ustnicah. Ilepo|i m(fd	deklieami za-
Naenkrat pa je pri« »-I mož na naravnost ostuden način prokli-' njati Nekaj presenetljivega je bžalo v tej popolni izpremembi človeka, kajti izplc«1iil<i b* kot «la je pati In z njepa njegovo pravo lice.
—	Oijte. je rekel, — skoro rez sape vsled proklinjanja. ■— tudi če sem |is*m- krat pnMolme«*. ona je morilkrt. Da. pRspoda. tnkaj imamo pojasnilo smrti t njenem smislu in br>-z vsa kepa zamakne-nja I bojra si* ur je napisala svojo oporoko meni v prilog, a tedaj je pri,-«.~%k i jej njeni prokleta s«'stra. prijela za pero. jo potepnila k Vftpenjači ter jo minila navzdol, hc pre« I no je mogjn spisati do konea. Se bomo potrebovali verige.
K«»t ste prav ; ravilno pripomnili. — j«« «.< I vrnila .lohaua z gr-do hladnostjo, je vai služabnik pošten mlad deček, ki ve. kaj je prinegN pred Vsakim mnUAccni lahko priča, rta sem bila z nekim dr lom v vašem uradu /poraj ni si, pr pet minut predno je moja sestra padla navadni. Mr. Ma m beau vam bo lahko potrdil, da me jc našel tam
Vite je,molčalo.	x
—	Potemtakem. je rekel Flambeau, -je padla nav/dnl ter je bil to samomor.
~ Bila je santa, ko je padlo navzdol, -a to ni bil samomor.
-	Na kak način p:1 je t«»rej p<>pinila nestrpno. .
—	Bila je utiHirjetiM
~ j'' bila vei dar po|H»lii«»ma sama.
"* 9	okt. — Trti
| 9	okt. — Cherbourg
12	okL — Cherbourg
12	okt. — Havre
15	okt. — Havre
■•6	okt. — Cherbourg!
20	okt. — Cherbourol
23	okt. — Havre I
23	Okt. — Cherbourg i 26. okt. — Genua |
' 28	okt. — Havre
28	okt. — Cherbourg
30	okt. — Havre
30	okt. — Genoa
30	okt- — Cherbourg
2	nov. — Cherbourg
3	novembra — Trst e	nov. — Gonoa 9.	nov. — Trat 9.	nov. — Genoa
11	nov. — Cherbouro
4	dec. — Genoa
DOCTOR LORENZ
kdini slovensko govoreči zdravnik SPECIJALIBT MOŠKIH BOLEa.NI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa. fjfiy
Moja stroka j« zdravljenje akutnih it kroničnih bolezni. Jaz ita že sdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke* znam slovensko, zato vsa moiem popolnoma r&zumeti in spozna ti vašo bolezen,- da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 lei *em pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moški! bolezni. Zato morete popolnoma zanesti ra mene, moja skrl pa je, da vsa popolnoma ozdravim. He odlašajte, smpsk pridi t« Sinprejs.
Jax ozdravim za atru pijano krt. mazutje ln Hm »o tel mu. bclezni * gnu. Iz padanje I a a. boleCine v koeteh. rtarc ran«, ilvir^ bolezni, oalab^oet. bolosnt v mehurju. Igdeah. jgtrah m »elodeu, rmgr.Jeo. revmatl.zem. katar, zlate tile. laguna itd.
Uradne ure eo: V pondeilek. eredah m eetklh od t. uro zlutral do ft. popoldne. V torkih, četrtkih ln oobotah od ft. u*a zlutral de ^ ure zvečer. Ob nedelja!« p« Jo L ur« pivo:dne. PO POŠTI NE ZDRAVI««. PREDETE OSEBNO. NE POHABITE 1MB IN
Dr. LORENZ 644 Ave. Pittsburgh, pa.
Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vaa„razumajo Jaz zn»m hrvatak* •s Iz etargga kraja, zate vao I z. je sdravim, ker /m
je bila Pavlina sama. ko je rekel oče Brown, —
LIVOVA ŽENITEV.	j Da bi njeno ljubezen do
Himalaja, bog znanega gorovja! kušal. grdi on tega boga in črni. I Indij-, je imel za svojo ženo kar se le d t. Ona pa pa toplo za-,
hčeri«*«« Parvati ime- povarja in mu veli. naj se ]H»b«re. aquVtani'a
"e n« če nehati s takim blebeta-1 ORE*- wilbon
, v	°ESARO
1-ni. [o je tujega piiricavnika ; »annonia slovela. Na rada. posel bogov. j» prepi ičalo, dj Parvati i*^iH'««»7SpERATOll /apazi in takoj cdloči, da mora	Sivo. in «>u se ji da spoznati, i RSGINA
postati ta devojeica Šivova žena, Jp ^"h Šiva. Z«laj se pokaže	-
kajti ona je baje edina bogu pri- ;edem nšijev (rajnkih jtesnikov) j^^• c*n "	"»
merna soproga.	s sv'»j«» ženo Arundhati. T«> kras-j
Si\a je bil pravzaprav vdovec; sopropft, ki je bila vsem skup-1 /.a kaj njeg«»va prva žena mu je ^a. zapazi vsi. želi si tudi Šiva že-j bila v ogenj skočila, ker ni hotel ne; kajti blage žene so vsemu le-j k nekemu darilu povabiti njene- pemu dejanju pravi povod, kakor ga očeta Dak«a, dasi je vse dru- vljudno pesnik Kalidasa pri-i ge bogove bil prav prijazno na »tavlja.
darrtveni obed povabil. Žaloval je Zdaj naprosi Siva ršije. naj t«»daj Šiva ill bridko pokoro de- predo v merit« Ošadhiprastha. v lat. —	prestolnico kralja Hinialajt. snu-
3olaanile. cbrnlto ee ne tvrdko
»RANK a A K t E P SS Cortlandt St. New VorV
LLOYD SABAUDO
3 State Street New Terk
Prihodn?j od plutje Is Ne« Torka p«-, nifc na 2 vtj:ika RE O' I TAL I A
SO. oktrVa Izdajajo ee direktni vozni ifetkl do Slavnih meer v JuzoolevlJI. BrwpUfno vino potnikom S.
AU STE BOLNI?
Jaz va« bom ozdratil. ie vrč kot trideset let sem zdravil rse liolezi.i. Kožne, krvne, živrnr. želodčne in rev mat i zrni ter vsakovrstne druge bolezni. lahko vam pokaiem več dokazil ns£ih rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drogi niso mogli. Ne čakajte, t-ridte k meni predno Je prepozno. One so take. ds jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna.
European Medical Office
&PECLVALLST
311 Smithfield Street Naaproo poatnega urada. Pittsburgh, Pa.
Oče Himalaja p« je bil s to Na- zanj Parvatieo. kajti bop Šivaj radovo nakano docela zad«>voljen f:am želi ime*i zarod s Ilimalajevr«; hi je zapovedal Parvatiei, naj se hčeneo.
poda s svojimi tovarišacami in Tej ž«'lji ustr«'žfj«i iS.iji ter se prijateljicami na goro, kj«ir Siva P^xlajo k bopu silnega gorovja, ipi etnwljuje ntčemurnost sveta, m Spremljevan p > svoji soprogi tn I i naj ga prav lepo pikčasti.	hčerici pride jim Himalaja sp««št-
• V tem čanu j«* neki denuui. Ta- Ijivo nasproti ter se plob«»ko pri-je vprašal Flambeau, ,..lka hV(.t	im,čU: v tej stiski kl«»ni. Vpraša jih. kaj Žel«-. K«»
' ljudje celo pozabili bogovom vo-'tno in natanko razlope svoje-i darovati. Had it epa s« se po«ldli prilunla povinlo. zardi sramež-' | b guvi k najvišjemu bitju — k Ijivo Parvatiea in igra s evetli-
.......................................
Gosulich črta
Direktno potovanje v Diihrmik (Gr-vosa) in Trst.
ARGENTINA .... 9. oktobra
2. razred. $200 — 3. razred, S120 In $5. davka.
— - Iti!.i j tul duhovnik.
v*i Ml se p res«'II jem ineslu in tijepov
Hotel bi ved. ti b' to. je zakričal Kalon, — kedaj bo prišla j pa more samo šivov zai «»<l p< li. ija. d.i imIve«b' .. morilko sesti« l bila je svojo lastno kri iin :n. Vsled tega gre Indra h Katuu. iii.-so 111 .1 > i r .1 tu. m uol miljoiia . . . .	.	bogu ljubezni, ter jt" prosi pod- pojoka.
L. mirno, pnuok. ga j« prekinil Fla.nbeau porogljivo. —.l»«»re pri tem opravilu. Hitro se m i si it« na t«- «la je ecli ta s\et le dežela megla.	!Mfda Kama na foro Himalaja.
Sv.Venik soln.il i«, hotel zopet zavzeti svojo pozo.	lUj*'r tlt",a	trdo pokoro;
nm<>rj< na «l«»čiiu i«' bila popolnoma s«uia. — j«- odvr Ucahuiu — ill pa prosili pomoči; eaini. Z veseljem Himalaja pri-4	| Indra je razlagal njih žab»stui po- V(>li. Da sc tiidi nežna Parvatiea
.••m o/rli \ -i ii j. a en .i«- vstrajal mirno na svo ' I ža j. Prijazno jili ix>sluša Brah- ni branila, tepa radove<lniui čita-yrlas ,«■ bil brez barve in miren.	Ima in obljubi ]m»iim»č: pomagati teljem ni treba še posebej razla-
, Šivov gnti.
1 Tri «lni pozneje je bila vesela
T«» je kratek obs«*žek K;flidaso-ve epične pesmi.
PRES. WILSON
3. novembra
Potom Iletkov. Izdanih za vee kraje v Jugoctavijl In Srbiji. Razkoine ugodnosti prvega, druge.
ga In t-*tjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & GO.
Paseenger Department 4 West Street	New York
iiiiiiiiiiiiniiiriniiimiinttimiiinmig
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBAŠNIK
soba 102 Rakewell Bldg., Pittsburgh. Ps.
Togal I»iam«m«J an«l Grant St.«».	(naspr«itl CV»urta>.
Iz«lelnje raznovrstne notarske dokumente. k«»t na j»r. jioohlastlln. kupne (K.go«lt>e. pftliotnicp, zni»risei«'iie izjave in pr«»šnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko jirRvi«v» ju-mljlšč tu in v starem kraju, imsreduje v tožbenih zadevah mM strankami tu ln v domovini. izdeluje prevode iz slovenščine na angleški jezik, ali obratno, tolmači na s<*]niji ati pri k«»mpezar-ijskili razpravah ln «!ajc vsakovrstne informacije zastonj. Cene nizke. «lelo točno in pravilno.
Ni !«■ radi denarja. — je zakrn-al, — šii stvar trdni« utemeljuj, po eelem svetu. <Ir biee Za Pa* lino je bilo v se to sveto. V očeh Pavline....
<>."e Itron n je naer.krat sk«>«'jl pokorn i, tako nenailno in silno, ila s« je st«»l /a njim prevrnil Bil jc bl«'«l kot mrlič, a vendar je plamtel \ upanju in nj« gnvo ok<« je žarelo.
To je, - jr vzkliknil z jasnim glasom.
je treba iti. V oreh Pavline____
\«!iki prorok s, j«- pr«-«l ne/natuini duhovnikom umaknil v sk« ro blazni zmedi.
eprav bi bila z njim na .P Kemljata gajra njep«»va žena
. j; , - t ■	lliatm in Madhava. bou pomladi.
111«11 za zelje moje lju-' "	»
Ko pride ta mala izborila družbi-ca na goro, obleče narava svojo naj krasne jš«» pomladansko opravo: rožice cvet«« in razj»n«st i rajo
svojo vonjavo, ptičice prej»evajo, T«, je pot. po kateri <u M. |Uora >n.e ,-.loveUu
rajske lepoti'. Šiva pa j«* š«- ven-jdar pb«boko zamišljen in se ne i Hripa za lep«> naravo. Že omaguje Kaj mislite Kak«, si drznete? je |M>na\lja! zopet in zopet, j Kama, kar.se Parvatiea prikaže; \ o. « li r.«\iiu« . je pričel zopet duhovnik in njepove ««-i t ► «ia Kauiu nov {Mipuin. Naiidili. s<. postajal« \«««| i» l»«»lj bb ste«'-e. N'a«laljujte. v imenu božjem, na-' poveljuik Šivovepa spremstva, da'jujte Najb< |j p«»d1i zlo«-in. kater« pa je izumil ta satau. postane i katero je molče in v spoštljivi dala/ji vsi, <I piiznanja Prosim vss. «1« priznate. Nadaljujte! V očeh -javi opazovalo zamaknjenega Pavline. ...
Pusti me, hudič. je /akrU-al Kalmi, ki se je zvijal kot vklenjen velikan. K«!o si ti. ti prokbti špijou. ki predeš svoje mreže krog mete* Pusti me. pusti me.
Ali naj pa držim .' je vprašal Flambeau, ki je zastavil vrata, katera je Kabui /e odpri.
Ne, ne pusti pa oditi. je rekel oče Brown z globokim vzdihom. ki je prihajal iz dna duše. — Pusti pobegniti Kajna, kajti oni pripada Bogu. .	I
^iva, naznani svojemu pospodu, •la je Parvatiea došla slavit ga.J Njeni spremljevalci posujajo tla / rožicami, in Himalajeva ličeri-«-a se lepo nakloni Šivu. Bog se ji »- podobno zahvali ter v povračilo za poklon ji želi vdanega moža.
T .	I
I Ko Siva lepo sramežljivo deklicoj •pazuje, ki svoje naklonjenosti1
M,, j lil i- ,	,	, .	i njemu nasproti ui utogla prikri-
oik je \ la«ial \ sobi. ko je Kalon o«1>m'| m za nestrpno ra ra vo j ^ y ^ j
Klamb.au ja je bil ta molk neskončno mučen. Johaua Staeev pa je
medtem hladno pospravili! listine na svoji mizi.
— Oče, — je rekel konečuo Flambeau. —
Cunard Line
Parnik 'Saxonia'
odpluje
30. oktobra
na ravne st v Hamburg.
Tretji razred ............................. $120 do $125
in $5. vojnega davka. Vprašajte pri najbližjem Cunard agentu.
Grozdje sveže!
V i»ar dnevih ga zamorete dobiti naravnost Iz Kalifornjte. Odp«jA-Ijamo »lino na železniške vozove od 1I0 15 t««n. Naš ravnatelj gr«sp. Kueič se se«lnj nahaja v Kaliforniji in osebno vodi nakup ter i»f«ftllj«iev. Mi inin m«> v mi k dan nekolik«« vagidiov na |x>ti in vste«l tega je ra«>g««^e tekom nekaj dni dobiti proz«!je v j»o{>u]iiein re«Iu v vsakem mestu Amerike.
Grozdje suho, importirano!
Pošitjame ga kot |»rej New Torka po znižanih «~"inh: 100 funtov prvovrstnega za $22, drugovrstnega zs $26. Ns debelo posebne cene.
Pišite ali pridite osebno na:
DALM. CALIFORNIAN GRAPE CO.
M CORTLANDT STREET	NEW YORn CITY

začne v svojem trdem skle-Ipu omagovati. Sani hitro zapazi I to izpremembo v sebi ter se paz-moja dolžnost in iiejllM ogleduje, odk.nl bi utegnila le moja radovednost me s.li k temu. da izvem, kdo je izvršil ta zločin.[prihajati. V tem hipu pa zagleda - Kateri zločin .' — je vprašal oče Brown	jlx.ga ljubezni in zažene nanj iz
Ta s katerim imamo tukaj opravka, seveda, — je odvrnil svojega tretjega oka v čelu vni-tijegov nestrpni prijatelj.	.	jiVvslen ogenj; takoj se izpremeui
Opravka iiuamo / dvema zločinoma, — je pojasnil oče Brown.'Kama v pepel, šiva izgine, in Ui-To sta dva zloeina z»lo različne tehtnosti, dva zelo različna zločina.!malaja nese svojo Ičer na d«HU.
Potem ko je Johaiia Staeev spravila svoje listine v vred se je ,;h»boko užaljena se prepusti Rati pripravila, da zapre piaalno mizo in medtem je nadaljeval oče Bro^ n,' hridki t«>gi ter zdihuje po milem ki se je brigal zanjo tako malo kot za Flambeau-ja.	js«»progu.
Oba /b»"'ina, j« nadaljeval. — sta se obra«'>ala proti isti sla-j Hrvati. prepri«'-ana p«» bridki bosti iu pr««ti isti osebi v boju za njen denar. Kdor je izvršil večji j*!;»šnji. da jej krasno telo ne po-zl«»eiii. j«' n m sel s vo j na«'-rl prekrižan «mI manjšt pa zločina in kdor'!"a-a k	hi ** izpolnile
jei zvtšil manjši-/!o«"in. ta je dobil denar.	skrivne želje, hoče se posvetnemu
Prenehajte vendar s svojim pWdavanjem. — je rekel Flsrn-'živ,ienju odprn-edati ter se p<»k.H beau. Povejte vse S ,ur besedami.	!nt» v	puieavi: niti oče.
«.	i .	t :	i i	. ... I niti mati je ne moreta odvrniti od
\ se se «Ia stisniti skupaj V (lio besetlo. — je (xlvnul mepov '	, .
i rijatel j	Htorjenegs sklepa.
* . .	. .	1	...... V tem treuofcku se i)>rikaže neki
.lohana Stare, s, je medtem nataknila na glavo svoj klobuk in ^^ Uatere<ca Pan.Hti pri.
diM-im je rekel ««•♦* »trow n Pavlina je bila slepa.	-	_ ...
*	'	(jaziio H^irejinc. Ta inoz hm*e zve-
Slepa: je mkričal Rambesu ter se vzravnal do svoje pol-,] ^ zakaj je a„a	tako
1 c \ isine.	Lstro p<rkoro delati. Ker noče «»na
Tičalo je to v njeni krvi. Njena sestra ie hotela nositi očala. sama jH,Ve<lati tepa. namigne pri-a Pavlina ji tepa ni dovolila, kajti imela je svojo posebno filozofijo.'jateljicam. naj one govore. Te da m treba |iO»peševa»i takih slalw>sti s tem, da se jim popusti. Ni družiee pa tujcu vse brez okoli-liotela priznati oblaka, ki je ležal ua njenih očeh ali je vsaj skušala šev razodene jo.
CC
Cunard Line
Pannonia"
9. NOVEMBRU
v Dubrovnik in Trst.
Cena za tretji razred:
ibrotmik in Trst......... .
iu $5.
naravnost v Dul
>-00 vojnega davka. Oglasite se pri najbližnjem Cunard agentu.
$125
30 dnevna ponudba
a^aTV^nn^noJ
___ i
za one. ki iele 14-karatne zlate ure. Imam jih od $39. naprej. Veri- ■
žice od $15. naprej. Ker imam ogromno zalogo še lz prejšnjih časor. Jg prodajam tako poceni. Vssk se ishko asm prepriča, ko blago dobi. "C Pišite, kaj želite in jaz vam pošljem C. O. D. Tako zamorete blago ■ • videti ob času sprejema. Prodajam srebrne in pozlačene ore po pri-fern i h cenah. Pozlačene verižice Jednotini in drugi priveski od $2 .J■ naprej.	M. POGORELC
7 W. Madison Street	Room 605
Chicago, IU.
Nusa-Tone
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, žlvljenfa polne možice ln ženske.
Če ste slabepa zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vase teio n -ači, če ste se že nave-Jii»li j^nat« pomirljiv« in turlcotit .a srrdstve. potem ponku-««®»-Toiie. in uprevideli boste kako ,;itri> »« bo*t* entili drugačnem človeka! Devet rfo.etin človeških bolezni Vot Brehavanjc. anamija. reimatidne bolezni. Klavobol. nevrairiia naprimer ,Ubi tek. nerrebava. vetrovi in kolranje.	" '
Us peki v dvajsetih dneh ali pa vrne denar,
se # van
pomanjkanje enerprije. pomanjkanje ii v.hnoi t i T nervoznr"^ ^nel
TSSS-SSTASSSS^'"9^ moii-,vo<fcneU
Y**k.	delovanje telesa j« odvixno o^ iiv#ne ail«
iPoplavit.,a »tvir Jetra, ledte*. droi. utripanje »rca in krvno cirkulacijo Num t najbolj u«.pe*no zdravilo u n^orr.e in fizično^ i^uUnl Ker »e*tojl U o.mero vainib »e.tavin. hi vračajo zd^vii tt^ iil predpisujejo najslavnejši zdravnikL — NuRa Ton« i^hi^.t „ih ielezu in fo.forju — ter je hran« lcrvi in titcero J *
Nu«ra-Tone proizvaja življenje v jetra, ter oia'eni*	A»
redno deliujejo. Oživlja led.ee ter izganja i« nnh it^li' •tavine. Ki« ve« vetrov in kolcatij^ težke aane iA >xik.. N« ve* bolečin in bo!ezni! Nura-Tone	"d^ U.
Nura-Tone .oboaaU kn. ured. krvno eirkutacijo ter prižene žarenj.
ANCHOR LINE
Parnik "Calabria"
odpluje 23. oktobra naravnost v Dubrovnik in Trst >
Za tretji razred..................................$125 00
in $5. vojnega davka.
Vprašajte pri aajbliljem Cunard — Anchor agentu.
Z~\im Tn vT-V^il- ■f^TT'' vr° 4?r*dl	postavne mote. zdra-
xrf™vVl tmTitT«, ^ ^T" N«*«-Tone n. v.ebuj« um.mljiv.h »redstev. Pokrit li ; iudWi^.	n"V**?' Z*-t j. v pripraven zavojček!
VJ^.vo^p^^ » ^—tL ro.kui.jf ga. Priporočili Hč^JS™}^* CA*AWCUA._C«« Nu,	___________
_ _ Vi Uhk. .00) dolarjev. Jcmajt. Nu*a-•Ita pmilmk mm« a ik.tlio
izfubili niti penija. — Ml
M prodaj pri v»fh dobrfh kksrjih po enaki ceni
VaakT ttekl^ik^	en (*10O) doUr aa steklenico
to »i vam bomo takoj vmfli 4rnnmr. *'idlt«, dTne moreta
prtv»mraio rizike. Nufa-Tonc je to caaki garanciji.
■"	KO NAROČATE, SA POSLUŽITE. TECA KUPONA. _
NATIONAL LABORATORY. S- 20. 537 So. Durborn St.. Chicar*. IU. .te^^NuTa^Ton®' ^^ PrlIOi"°............... ^ ~
Ime
Ce»ta in itv. aH R. F.
D...........................................
................................Država...............................'
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
aaHaaiiuuuui u u ■ ffffHiLwaggflimuir
)
.....i_!■ ...__
.J_L:
- ■__