DELOVNA STORILNOST V INDUSTRIJI
(v letu  195?)
NasproU 1.  1956   Nasproti 1. 1952 vzeto kot 100      vzeto kcrt 100
Proizvodnja električne energiije .    .'  117,2                 148,3
Proizvoduja  premaga.....    101,3                 116,6
Proizvodnja nafte.......    123,8                 162,7
Cma metailuTgija.......    115                    169,1
Barvusta metadirrgija ......    108,5'                122
Nukovine..........    114,5                   99.4
Kovinsika industrija......    106,7                 122,9
Elekfroindustrija.......    121,2                 128,6
Kemična iodustrija......    108,5                 137,3
Itidustnija gradbenega materiala    .    108                    106
Lesna iiidustrija........'  107,1                   91,8
IiirTustrija pajjirja  .   ¦......    108,1                 148,5
Tekstilna industrija......    106,5                 110,3
lndiretrija usnja i,n obutve .   .   .   .    102,9   "              111,4
Indiijstrija guraija.......    103,6                   95,5
Zivilska industiija.......    115,8                 145,1
Industrija tobaika.......83,1                   67,1
Skupno indvustrija.......    108,7                 122,7
V  industriji je proizDodnja narasla od l. 1952 do l. 195? za priblizno 80 odstotkoo, šteoilo zaposlenih pa za pribhinar 46 odstotkon in se je tako poDečala proizDodnja približno za 23 odstotkoo bolj kakor delovna sila. To up&šteoamo kot naj-Dažnejši splošni pokazatelj gibanja delovne storilnosti.
Znano je — in >Naša skupnost* je o tern oečkrat pisala ter objaoila primerjaoe — da je delocma storilnost pri nas znatno nižja kakor d razDitih industrijskih držaoah. Ker pa je eden izmed najnažnejših pogojev za ustoarjanje oisokega dohodka in pooečanje osebne potrošnje, se stalno trudimo, da bi z melianizacijo, boljio deloono organizacijo in izboljša-njem sistema nngrajeoanja pooečali količino blaga, ki ga d pooprečju proizvede en delaoec. Neko dobo se delovna sto-ritnost ni povečeoala, šele zadnja leta smo začeli čutitl do-ločen porast. V l. 1954 je ostula o industriji nespremenjena. naslednjega leta se je povečala za 2,8 odstotka, l. 1956 za 3.4 odstotka, a lani smo zabeležili znatno pooečanje 87 odstotka.
Naj pripomnimo, da lafiko pripišemo te nedoomno po-zitione rezultate glede delovne storrlnosti predosem začetku obraiooanja nooih, modernih industrijskih objekioo. To vi-dimo iz iabele, ki jo objaoljamo: o primerjaoi z l. 1952 (a uečinoma tudi z l. 1956) je povečanje produktionosti naj-večje prao v tistih vejah, v katerili je najneč novih zmoglji-vosti, kakor so to proizoodnja električne energije in nafte, metalurgija, kouinska in_ elektroindustrija, kemična indu-strija in industrija papirja. Manj gre torej za izboljšanje de-lotme »rganizacije, a mnogo bolj za uvajanje strojeo o pro-'izDodnjo. Podoben sklep izhaja turii iz primerjave indeksa deloone storilnosti po republikah:
Nasprotd 1.1966   Nasproti 1.1952
Srbija..........    109,5                123.8
Hrvatska........        111,8                120,6
Slovenija.........    107,1                122,4
Bosna  in Hercegovina    ....    105,5                145,6
Maikedonija      ........    105                  106,7
Crna  gora.........90,6                 82
V  primerjaoi z 1. 1952 je povečanje o Bosni in Hercego-vini mnogo oečje, kakor d kaieri koli drugi republiki, a prav v Bosni in Hercegooini so prišli nooi oeliki objekti najbolj do izraza.
Objekti, ki so začeli obratooati x> zadnjih štirih letih, še niso oedno popolnoma prišli do izraza, ker je za tako oe-like in komplicirane tooarne potreben določen čas, da bi po-polnnma obvladale proizoodnjo in da bi bilo mogoče njihove zmogljioosti popolnoma izkoristili. Zato bodo mogli ti ob-jekti še nekaj časa sami oplivati na pmečanje produktio-nosti dela. te >objektivne rezervei pa se bodo postopno zmanjHeoale in čedalje bolj bo potrebno, da bomo za na-daljnje ponečanje produktionosti bolj izkoristili druge r>elike mohionti. katerih obsega sedaj ne moremo spoznati. To je izpopolnjeoanje delnvne organizacije, učinknvitejie nagra-jeuanje, drobne racionalizacije in izpopolnievanja d proiz-oodnji. skratka t>si tisti ukrepi, za katere bi bilo v nekem pomenu mogoče reči, da so odmsni od subjektivnih či-niteljen.