Št. 82-                                           V
Izhaja trikrat na teden, in sicor v torek, Četrtek
•n soboto ob 4. uri popoldno ter stan?  po pusti ptcps „mna uli v Oorioi na <lo,u l,oS';iJa,lfl:
vse loto.........15 K
s/a     „    ........-.   . 10 „
Va     ...........'• „
IWiničnf Stovilko stanejo 10 vin.
SOČA" iuia, .naslednjo^ izredno prilogo i Ob novem
ehi „kaiipot j$tyrt$gro fft^SiManA^-jtMbakniV
,, Mu „Yozni red 2eieznic7parnikdv in poStnih zm".
.ViivoCnino sprejema upravništvo  v Gosposki ulici
•ft-v. 7 I-  n.idstr.  v „Goriški  Tiskarni'1  A.  Gabrsčpk.
Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se računi/ po Potit-vrstah če
;;;,„) :-l-ir,t s0;yr2-kratt»-v,lf-krafc  12 v  vsaka
vrstil. Večkrat po pogodbi. -Večje fljrke po prostoru. —
Reklamo  in  spisi v uradniškem dehi  30 v vrsta. Za
obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici
Gorici, v četrtek'dne 22. julija; 1909.
Tečaj XXXIX.
Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K"LavriL.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v t nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. dp 12. dopoludne ter od 2,. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj$e pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije . in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le npravništva.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno-od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 via. ali gld. 160.
„Soča" in „Primoree" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afric, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, -Tržaška cesta 1; Marija Bregantj Ponte Nuovo.9; Ilen, Jellersitz, -Nunska ul. 3. I. Hova^ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza IMm^iek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; iv.^Presel, Stolni trg 2 ; jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sckvvarz, .Šolska ul.': Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu vvtqb'.aka^rni Lavrenčič na trgu della Caserma.                - :; -i. -
— Talofon it. 83. —
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. Pabčič) tiska in zal.
Poulavje o edinosti.
V nedeljo je govoril v »Unionu« v Ljubljani dr. Ivan Šusteršič. Prav lepo je govoril! Tako, da je moral izzvati efekt, katerega je hotel imeti. Govoril je, kakor bi rožice sadil. In rožice so padale nanj. Naročene somišljenice S. L. S. so prišle na shod ter obsipale Šusteršiča z rožicami. Govoril je kot, veliki Slovan... »Roko v roki moramo hoditi z brati   Hrvati.  Naš ideal je, da v tesni zvezi ,& Hrvati zasnujemo pod mogočnim žezlom habsburške vladarske rodbine   veliko  jugoslovansko državo od Soče do Drine, od Mure in Drave do Jadranskega morja. In del tega velikega boja, gospoda moja, je to, kar smo zdaj pričeli  na  cesarskem   Dunaju:   boj za popolno pravico, za popolno svobodo slovenskega ljudstva v naši domovini.« — — Lepo je začel; gotovo je moral biti navdušen vsakdo, da nam gradi nekdanji nemški burš jugoslovansko državo ali kon-sternirau je moral postati, kdor zna sani misliti, ko je čul iz Šusteršičevih ust, da del velikega boja je to, kar je on delal na Dunaju. Torej obstrukcija takrat, ko je šlo I za vitalne interese ljudstva, je pot, ki vodi ' do zgradbe  jugoslovanske   države  pod habsburško dinastijo. Ta je pa malce debela!  —  Šusteršič .je kar naprej   visoko dvigal bojno kopje za pravice in popolno svobodo Slovencev in Čehov, pravil je vernim poslušavcem in poslušavkam, da prva etapa boja je končala z zmago. »Vlada je morala iti s praznimi rokami na počitnice.«   —  Torej zmaga! Šusteršič   že zmaguje v boju za popolne pravice in popolno svobodo Slovencev ter v boju   za jugoslovansko državo! Lepa zmaga to, če so ga pognali domov praznih rok. Da bi ne  videli   verni   poslušava'   njegovih praznih rok, je hitro začel kazati na vlado, ki je morala iti s praznimi rokami na počitnice. Šusteršič je govoril na dolgo o a-giarni banki v Bosni, Bilinskega je okrta-čil. govoril o vseučiliškem vprašanju, o Narodni zvezi, Enoti, slov. liberalcih  itd.
—------na koncu pa je zaklical, da se
moramo vsi skupno bojevati ter priporo-
čal trikrat,'po zgledu velikih mož, edi-n ost. —
Šusteršič je pokazal v nedeljo zopet enkrat, da je velik demagog. Obstrukcije se je bilo treba kolikor le mogoče izogniti, doživel je mož poraz, torej kaj? Hitro si je napravil načrt, si nadel veliki slovanski plašč pa patetično govoril o slovanstvu, o slovenski domovini, in konečno še o edinosti. Na Dunaju je pustil s svojimi izvoljenci pri miru Hochenburgerja in Stiir-gkha, napadal pa je surovo Slovana Bilinskega. V nedeljo n. pr. je klical edinost, edinost — dva dni poprej pa so njegovi trabanti v kranjski trgovski in obrtni zbornici na grd način nastopili skupno z Nemci proti naprednjakom. To je edinost! — Če bi Šusteršič kaj dal na edinost, potem bi ne bil uganjal na Dunaju obstrukcije. Ali on je piskal na edinost, pa pogrnit svojo osebo naprej. Doživel ie fiasko. Sedaj pa naj bi bili vsi kar nakrat edini, da bi edinost pomagala popraviti fiasko, z edinostjo bi bil Šusteršič zadovoljen toliko časa, dokler bi mu kazalo, da bi si zopet o-jačil pozicijo, potem pa bi jo zapustil ter začel delati zopet na svojo roko. Za edinost je njemu tako malo mar, da je razbil Narodno zvezo, ki je bila vendar tako potrebna ter je še poprej do skrajnosti ogor-čil dalmatinske poslance. Šusteršič, ki stavlja v ospredje vedno le svojo osebo, ki išče povsodi samega sebe, ki ne pozna nikake prave edinosti, ampak le razmerje vodje do podložnih, ta človek govori o edinosti. Od človeka, ki se spozabi tako daleč, da pri pogajanjih z vlado v resnih trenotkih stavi med svoje zahteve strankarsko pa grdo željico, da se mori) razveljaviti Plojev delegaeijski mandat, pač ne moremo pričakovati nikjer edinostnegp postopanja. V Ljubljani z Nemci velik prijatelj, na Dunaju obstrukcionist proti nemški vjadi.
Edinost je lepa reč. Za pravo edinost je vsak pameten človek. Ali da je mogoča, ne sme biti poleg Šusteršič kot vodja »akcijske« stranke, marveč se mora čutiti čisto navadnega člana korporacije, katera si zapiše na zastavo: edinost. — Mislimo, da »Jednota«v parlamentu ostane, da se še ojači, da se opozicijski boj na-
Mavrični ptič.
Češki napisal JuHus Z e ye r.
(Dalje.)
»Aj, aj, kaj pa mi tukaj prinašaš?« vpraša blagonaklonjeno, kažoč na prekra-se" šopek, ki ga je imel Jurij v roki.
lurij je nekoliko zardel; v zadrego ga ic spravila besedica »mi,« kajti njej, go-sPej Antoniji, ni prinašal ničesar, šopek je bil namenjen čisto drugi osebi. »Rad bi spregovoril z vami o važni zadevi, gospa teta
"Saj vemo, kako važna zadeva je to!« sc razhudi gospa Antonija in zamahne s Pečenko, katero je še vedno držala v roki.
Gospod IVlrazek, ki je — namreč pečenke — ni izpustil iz oči, tu nehote slabotno zamahne z nožem, ki ga je še vedno brcz namena držal v roki.
»Še vedno se nisi odrekel nesrečni ,nis'i na ženitev z osebo, ki mi je bila že fKj nekdaj malo všeč, od včeraj pa mi že jelo ne ugaja! Vendar pojdi gori; moj "°Bi saj ti ne morem braniti; nisem tako neumna, da bi pričakovala od tebe kake
hvaležnosti za to, da sem  ti  bila  vedno druga mati.«
Zopet zamahne s pečenko, toda zdaj nekako ganljivo elegično; toda ko vidi, da to na Jurija ne vpliva posebno, se razžlobi popolnoma. »Le pojdi. gori; morda se je gospodična po svojem, včerajšnjem izletu že prespala. Pripeljala se je sicer nekoliko pozno, že proti jutru ... Pripeljala se je v gosposki kočiji. Od kod? Mene ne vprašaj: jaz nisem vredna zaupnosti te device, ki-ima Bog ve kako visoka znanja; jaz sem le pnprosta žena, kaj jej je na tem, da sem jej bila vedno druga mati...« Pri tem izbruhu je silno mahala s pečenko, in poslednje besede so zvenele le še kakor oddalje;: grom iz kuhinje, kjer se je polna posoda njene jeze izlila na glavo uboge služkinje.
»Glej, Jurij!« je začel gospod Mrazek in zavihtel prevarani nož po zraku, da bi dal z njegovimi gibljeji svojemu nameravanemu, obširnemu govoru večjo vablji-vost — toda usoda se je danes zarotikj proti njemu; ko se je namreč ozrl po sobi, je spoznal, da je hotel govoriti golim stenam. Jurij je že hitel po stopnjicah proti stanovanju ljubljene deklice.
daljuje, toda poklicani činitelji morajo odprav;.** akcijske in pasivne stranke ter se ravnati le po edinosti in sklepih, ki izvirajo iz nje. Ojači naj se »Jednota«, krepka naj bo, in če bo tudi Šusteršič v njej, naj ostane v vrsti, kjer mu ukazuje edinost; če ne pa naj s svojimi ostane osamljen. — Pred vsem pa naj naučijo moža pošteno »moreš«, da ne bo uganjal več takih neumnosti na Dunaju kakor v ininoli sesiji. —
0 upravi državnih železnic.
Državni poslanec dr. Rybar je govoril na nedeljskem shodu tudi o u p r a v i d r ž a v n i h žele z n i c.
Govoril je tako-le:
»Oglejmo si najprej resort železniškega ministerstva! V zadnje čase ne mineva niti teden, da ne bi čitali pritožeb proti upravi državnih železnic. Vsa ta u-prava je taka, da napravlja utis, da to ni več nikaka državna institucija, ki bi bila vsem jednako pravična m ki bi v naših krajih nameščala naše uradnike, in da bi — kar bi bilo vendar naravno — najemala delavce iz tistih pokrajin, po katerih tečejo državne železnice.
Ne, državne državne železnice so postale najhuja germanizatorična institucija, sosebno pa na naših tleh. Na ravnateljstvu v Trstu postopajo kakor da te železnice .vozijo kje okolo Gradca ali Dunaja. Nastavljajo same Nemce, a naše uradnike — kolikor, jih je — preterirajo. Nemci zavzemajo vsa najvažneja mesta. To so heilov-ci, Ju se ne čutijo toliko uradnike, ampak postopajo kakor da jim je širjenje nemškega c^iha glavno delo. Kričeč izgled tega tipa železniških uradnikov nam je znani načelnik postaje v Gorici Wieser. Prišel je v Gorico, ker ga Nemci sami v nemških krajih niso marali. Zato so ga po.?Iali na' važno mesto v Gorico in je pri tem preskočil bogve: koliko vrednejših prednikov. Delo v Gorici pa mu je, da denuncira slovenske uradnike, da odpravlja slovenske uslužbence- iz Gorice, ali pa celo popolnoma iz službe. Ustanovlja Šole in se sploh
vede kakor kak mali nemški — minister-rojak za Goriško.
Tako je povsodi in posebno tudi na ravnateljstvu v Trstu. Tu gospodarijo sami Nemci. Če mi priporočamo kakega na-šinca, ni mesta. Za naše inženirje ni službe na državni železnici, mej tem pa vspreje-majo Nemce, ali pa jih premeščajo od drugod semkaj.
Kam naj gredo naši, če ni mesta za njih na lastni zemlji? Morda v Ameriko? To bi bilo morda Nemcem najljubše, ako bi Slovenci kar vsi šli v Ameriko. Pa to ne vlada samo po pokrajinah in na ravnateljstvu; kar se godi tudi na ministerstvu samem je nekaj gorostasnega. Znan vam je vnebovpijoč slučaj, o katerem sem jaz govoril tudi v parlamentu, da je ravnateljstvo v Trstu dovolilo, da se železniškim uslužbencem odtrguje od mesečnih plač za — s c h u Iv e r e i n, ki ima sramotno nalogo, da slovenske otroke odtujuje svoji narodnosti in napravlja iz njih odpadnike! Železniška uprava se je torej konstituirala kakor nekak eksekucijski organ schulve-reina. In vse dopušča železniško minister-stvo. A to vse se dogaja v zadnjih časih.
I:i kaj je vse mogoče pri nemških in nemš^uarskih uradnikih evo drastičen zgled: Na neki železniški postaji na Kranjskem je načelnik hud nemškutar. Mož je napravil na ravnateljstvo prošnjo, v kateri je zahteval posebno podporo. To pa je motiviral tako: Nemec sem na slovenskih tleh. Da izhajam tudi z domačim ljudstvom treba da zahajam v družbo in sem ud domačih društev in v ta namen moram trositi denar. Zato je mož zahteval posebno podporo. Povsod drugod bi uradnika, ki bi prihajal s takimi zahtevami, poslali v norišnico, ker od pametnega človeka ni pričakovati kaj tacega. Ali kdor tako misli, ta pozablja, da smo — v Avstriji. Ravnateljstvo drž. železnic je bilo sicer toliko pametno, da je prošnjo odbilo. Ali mož se ni udal in je rekuriral in minister-stvo mu je dovoiilo 30 0 K podpore!!!
Poreče se morda, da to so malenkosti. Ali tudi K   nalenkosti dajajo sliko, ki I kaže, kakov duh vlada sedaj na vsej državni upravi. Nemca se zadovoljeva, tudi
Noemi in Jurij sta se poznala že izza detinstva. "Prihajal je tedaj vsako nedeljo popoludne z materjo h gospej teti Mrazko-vi, ki je bila kot najbogatejša članica rodbine obenem glava celega prijateljstva. Ta čast bi se bila seveda spodobila gospodu Mrazku, toda gospod Mrazek bi se bil te misli gotovo prestrašil, če bi mu jo bil kdo izrazil, in gospa Antonija bi se bila samo pomilovalno nasmehnila. Med tem ko, je morala Jurijeva mati, priprosta žena, poslušati pridige bogate svakinje, se je Jurij igral na dvorišču z Noemi; prepevala sta tam različne pesmi in si pripovedovala bajke. Deske, katere je imel na dvorišču zložene mizar, so jima bile zakleti grad, in Jurij je bil vitez, ki je vdiral v ta grad in v njem zajeto princezinjo — Noemi — odnašal v gozd, namreč pod akacijo, ki se je osamelo in hrepeneče vspenjala iz temnega kota v višino, da je vjela drobtinico solnčne svitlobe. Imela sta se zelo rada; toda če je bilo slučajno več otrok skupaj, se je Noemi Jurija bala, kajti ob takih prilikah se je kazal njegov divji značaj v neprestanih prepirih in pretepih. Pozneje, ko se je šel Jurij učit k dvornemu vrtnarju na Hradčane, sta se videla redkeje. Potem je Jurij postal pomočnik, in tu sta se zo-
pet shajala češče, kajti Noemi je obiskovala njegovo mater, ki je po nesrečnem naključju oslepela. Jurij jo je oskrboval in jej stregel z najnežnejšo ljubeznijo; da, zdelo se Je, da je njegova sinovska ljubezen s stoterno silo zaplapolala v trenotku, komu je stara, slepa mati, slabotna kakor dete, omahnila v naročje. Noemi je bila globoko ginjena pri pogledu na to mlado, svežo moč, ki se je iz ljubezni do matere podrobovala malenkostnim, za mnogega smešnim uslugam, in njeno vlažno oko, ki se je čestokrat ginjeno vprlo vanj, je v njegovih prsih zanetilo strast, o kateri deklica ni imela niti slutnje. Jurij se jej' ni razkril, toda obrnil *.e je na rodbinski ora-kulum — na gospo Mrazkovo ¦— upaje s te strani izdatno podporo. Toda slabo je naletel: gospa Mrazkova Noemi ni bila zelo naklonjena, ker je ta pri vsej svojej osebni skromnosti branila svojo samostal-nost in se ni 7 ostalimi najemniki — samim bednim ljudstvom..— brezpogojno pokorila hišni gospodinji kot vsemogočni vladarici. »Ta oseba ni primerna za te,« je torej odločila gospa Antonija, »in poleg tega sta oba prerevna, da bi mogla misliti na možitev.«                                       '
(Dalje prlhodtiilC.)               _i
%r^t^tt^«ežCfeH§umnost. Nam pa ne
i|a^jiC^»SraSa^teyL»!i10 kai v*met-
negam pravičnega..
Mnogo izgledov bi vam se mogel podati, ali že ti slučaji zadoščajo v dokaz, kako nas administrira Bienerthova vlada!
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja.
I Vipavskega. (Regulacija Vi-p5ve. Vodovod iz Hublja.) Še vselej, ko so se bližale kake volitve, je zlezel iz svojega skrivališča, in sicer prej Tonkli, potem pa Gregorčič in Berbuč in magari celo Fon ter gledal, kako grdo teče reka Vipava in razni potoki, ki provzro-čujejo toliko škode. Stokrat so jo taki-le možje že regulirali, tako da iz nas zdaj že vsak norca brije radi tega. Ali Vipava Hi dotoki teko po svoji ljubi volji nemoteno, kot so tekli od stvarstva sem. S to regulacijo se tudi Berbuč več ne upa na dan, četudi krvavi pot poti za svoj mandat. Tuhtal je, kaj bi obesil zdaj na svoj klobuk, da bi ga vendar videli in gledali. Zmislil se je na goriški magistrat, ki tudi že sto let spravlja pitno vodo v Gorico m ki je že tisoče in tisoče potrosil za prazne načrte, ki so jih laški inženirji izdelali.
Regulatorji Vipave in magistratarji smo si čisto podobni. Kaj ko bi mi skupaj stopili? Prej smo mi vlekli za nos Vipavce, magistratarji pa meščane: Ako se združimo bomo skupno lepše orali, ka ic tembolj potrebno, ker so deželne volitve na pragu.
In res goriški magistrat kupuje zdaj enkrat vodo v Hublju. Berbuč pa hoče, da bi od te vode dobili nekaj tudi Dornber-žani, Vrtojba, Št. Peter itd., ali bolje rečeno: Berbuč želi, da bi verjele na to vodo te in druge občine vsaj do deželnozbor-skih volitev.
Sicer ve vsak, da iz teh.Jaških projektov ne bo kruha in da če bi se tudi vre-snieili, bi nam ne bili v korist, ako pomir slimo na laško gospodarstvo v Gorici in naklonjenost do nas. Nekatere občine hi morda dobile vodo, plačale pa bi vse, to je dežela, da bi bile črne. Zraven pa moramo še povdariti, da Berbuč ni mogel pomagati niti do malega vodnjaka in na-pajališča v posamezni občini na Ajdovskem, če tudi je pripeljal s seboj že inženirja in so bili prosilci opravičeni. Pač pa se je prigodjjo, da je zapackal že pridobljeno podporo in ljudje imajo tako škodo. — Bodimo pametni: ker vemo, da - Berbuču ni mari za vodo in za nas, ne marajmo tudi mi nič zanj!
Iz goriške okolice.
Iz Ajševice. — V »Gorici« preteklega tedna je zopet spustil svoj strup dobro znani zdražbar in udriha po našem naprednem društvu, osobito pa je vzel na piko g-. Komela. Obenem se priporoča uredniku. »Gorice«-, da mu pripusti za prihodnje še nekaj kolon, v katere hoče še nadalje svoje laži nakopičiti.. . Kje se je porodila »Goričina« kloba-sarija, ni težka uganjka. To pot se je dopisun v »Gorici« močno vrezal, ko piše, da izvira »Sočin« dopis iz neke krčme. Ta človeček sploh misli, da se vedno valjamo po krčmah, kakor on. Najbolj mu je v želodcu g. Kome!, ki bi ga rad vtopil v žlici vede. Da se mu to ne posreči, že poskrbimo, potrudimo se pa tudi, da pridejo v javnost še marsikatere pikantnosti, katere mu-gotovo ne bodo po volji.
Kakor rečeno, je obrnil svojo ost «Go-ričan« proti g. Komelu. Mi sicer nismo poklicani, da bi na tem mestu branili gospoda Komela. Pripomniti pa moramo, da g. Jfomel ravna vselej dobro, ko kakega nepoklicanega gosta, ki hoče kaj zabavljati, pošteno zavrne ter mu vrata pokaže.
Da, da gospodine! čiste vode je treba naliti, potem se še le pogovorimo. Vprašamo vas, kedaj je sramotil »Sočin« dopisnik ajševiško ljudstvo, ali obstoji to ljudstvo iz onih vaših neporednih podrepnikov, katere je »Sočin« dopisnik po zaslugi okrcal? Kaj ste bil z glavo v vreči, da niste videl nekaj svojih mož, ki so se udeležili naše veselice in kateri so se prav dobro imeli. Videl niste najbrže tudi tistih svojih privržencev, ki so bili jako sladko ginjeni in ki so o pozni uri hoteli delati sitnosti
celo javni straži,? *vAltrophe«, da sini nobeden vaših udeležil naše veselice!
Kako ste pa romali iz Grgarja domov, nam ni znano natančno. Vemopale, da s t e i m e 1 i v Q r g a r j u 4 5 0 I i t r o v ,v i n a n a r a z p o 1 a g o z a s v o j e ž e -1 o d c e i n povedal nam j • u. d i k 1 e r i k a t e n m l a d e n ič i z G r y .< o ». d a s p 1 o h j e b 11 o a 1 k o h o 1 i c u >:¦ p i-j a č e t p 1 i k o, d a s e j e v s a k i i a h i; o »n a l i I« b r e z c v e n k a.*) Mi va^ .s Nenatančno nismo opazovali, žal pa n&\\ '¦¦:, da se ne nahaja več v Gorici bivši, svv^v no znani, plesalec po vrvi, Strohschne.-gotovo bi mu bili konkurirali. Kaj se ,; zgodilo z oseškimi mladeniči, vam morda kak drugi pojasni. —
"V. vsaki drugi vrsti nas imenuje »Go-ričin dopisun pijance in celo propale pijavke. To veselje mu pripustimo, ker javnosti je znano, da junaki pijač dobijo se le v njegovem taborju. Tistega gospoda »možaka', ki ga povzdiga v deveta nebe^ sa in ki se je z nami vračal z veselice v Ozeljanu, pozna jako slabo in neve.^la ima ta »moderjan« tako dolg jezik, kakor krava rep, in to je že navadno, da take ljudi tepe le jezik. Ta »možak« se čestokrat prepira po krčmah in hoče biti pri vsaki priliki jako »kunšten«. Samo našim dobrim srcem se ima zahvaliti ta »uzor«, da ni še zvedela javnost, kak da je.
»Goričin« dopisun je videl dan po veselici na dvorišči oštirja Komela vse nago. Čudno, da ti pobožni ljudje gledajo take pohujšljivosti, v strahu smo, da ne dobijo za to odpustka. Vendar pa ne verujemo, da bi bil videl »Goričan« tudi nežni spol v takem stanu.
Gospod urednik! Mi menimo, da je za danes dovolj tega, o priliki kaj več in tudi nekaj za »tutti frutti«. Do tedaj na svidenje. — Iščiga!
Bralno in pevsko društvo v Šempasu priredi v nedeljo, 25. t. m. veliko veselico. Po končanem vsporedu imajo fantje javni ples. —
"(Tako je klerikalno protiaikoholno gibanje na (loriSkem !
ob 9. uri zveč. in se dospe v Gorico ob 3*46zjutr.
Klerikalci proti učiteljstvu. — Goriški klerikalci so dobili zadnje dni od svojih kranjskih pokroviteljev — podnos-
n?t:os češ:
pa ne karniflate učitelj->  > t    - \jv. r.'\xio, kakor delamo rni ...t \< ,ri' :<r*> ' , .'• •.« • a. v rokah deželni sr/ J-.?     (¦   _' ••,.. »ct >k   ohranite, zlasti ,«ti »..   m    ^..              *j'C    no vam mi iz-
br.:», . ,   «. *'..k   k'k \-i   asu. Zmagati •.'¦)i* :    .,   .j »ro    si'!    .» alikor hočejo, ,)OiC       ^ -„»«t."*_ ,'s.ji     i  j usta. — Le-i           .1 .. > i \    ,!..'•• "evesa zrastla
Domače vesti.
Smrtna kosa. — Danes je umrl v Mir-nu gospod Ivan L o k a r, tovarnar, Vele-posistnik, podžupan, ud krajnega šolskega sveta, član nadzorstva »Goriške ljudske posojilnice«, spoštovan naroden mož, zvest pristaš narodno-napredne stranke. Po daljši bolezni je izdihnil danes star komaj 47 let. Blag mu spomin! Razžaloščeni gospej vdovi in gospodični hčerki ter preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje!
Zrelostni izpit na tukajšnjem učiteljišču sta napravili privatistinji: Marica K o-s i č iz Gorice in Marija R u p n i k iz Ljubljane, obe s slov. učnim jezikom.
Izpit zrelosti na c. kr. učiteljišču v Kopru je izdelal z dobrim uspehom tudi Karol Širok, kojega se je bilo pomotoma izpustilo v »Soči«.
Sprejemne skušnje za L tečaj c. kr. učiteljišča v Kopru. — Vršile so se od 13. do 16. t. m.; oglasilo se je 37 dijakov; večinoma, so bili gojenci iz pripravnice za u-čiteljišča: 12 iz Podgore, 9 iz Tolmina, 7 iz Sežane, 5 iz Vadnic v Kopru-, 4 od drugod. —
Sprejetih je bilo 28 učencev: iz Podgore 10, iz Tolmina 9, iz Sežane 4, iz vodnice 2, od drugod 3.
Ker se ni doseglo še zakonito števirjj, se bodo vršili sprejemni izpiti tudi meseca septembra.
»Za obmejne Slovence«. — Klerikalci nabirajo pridno denar za obmejne Slovence. Računa pani nikj er nobenega. Pravijo, da od nabranega denarja se porabi velik del za letošnje deželnozbor-ske volitve na Goriškem! Tako ume-jo klerikalci delo za obmejne Slovence. Klic »v pomoč obmejnim Slovencem!« pomeni pomoč klerikalni stranki ob mejah! — Da ne sede noben, kdor zna misliti s svojo glavo, na klerikalne »obmejne« li-manice. Trgovci naj vržejo iz svojih pro-dajalen klerikalne vžigalice!
»Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« se udeleži v nedeljo 25. letnice bratskega društva v Idriji. Odhod iz društvenih prostorov v nedeljo o polnoči. Dohod k sv. Luciiji ob 1'32 in od tajpi. z žardinijerami v Idrijo. V Idrijo se &pe okoli 7. ure zjutraj. — Ptavratek iz Idrije
nea«. -.•¦on: " je rekti : ; so katoliški jugoslovansI> pravi na to:
]^..o:»>¦ ^.ske misli«. — Na . nionu« v Ljubljani jvjslanec prof. J are, da :-uslanč; raa Dunaju »kozaki e misli.« -- »Nar. dnevnik« »To ime naj jim ostane. Ko-
zaštvo je namreč totalno propadlo in ni drugega kot slepo orožje v rokah ruske vlade, katera rabi danes proti ruskim ua-prednjakom in boriteljem za rusko svobodo v obrambo samodrštva, jutri proti perzijskim nacijonalcem in v obrambo šaho-vega despotizma. Tako so tudi klerikalni »kozaki« pripravljeni vsak hip zadušiti jugoslovansko misel ter se zvezati v ta namen z vsakim, z vlado, z Luegerjem, Lich-tensteinom, Mery del Valom in Aerentha-lom, ako jim le kakorkoli pomagajo uresničiti njih idejal nadvlade ali bolje rim-skoklerikalnega samodržtva v »veliki jugoslovanski državi od Soče do Drine, od Drave do Jadranskega morja,« kakor em-fatično dekiamuje dr. Šusteršič. Da bi v tej državi ne bilo mesta za jugoslovansko misel, o tem ne bo dvomil, kdor pozna te »kozake«. Veseli nas pa, da je klerikalni gospod Jarc dal svojim somišljenikom in soboriteljem za nadvlado Rimstva nad Ju-goslovanstvom pravo jme — pri tem ostanemo«.
»Slov. Narod« pa pravi: »Na shodu v »Unionu« je prof. Jarc proglasil klerikalne poslance za kozake jugoslovanske misli. Na ruske kozake pač ni mislil, ker as-pirantje na Franc Jožefov križec sploh ne morejo rabiti takih nepatrijotičnih primer, vsebujočih proslavljanje sovražnikov in ker imajo klerikalci o ruski armadi sploh jako slabo mnenje, Jcakor je to mnogokrat povedal »Slovenec«. Prof. Jarc je rabil izraz »kozaki« pač v avstrijskem smislu tega izraza. V Avstriji se imenuje kozak po nemški »Falschšpieler« ali »Bauern-fanger«, in v tem smislu radi priznavamo klerikalcem, da so pravi kozaki jugoslovanske misli«.
Oba goriška »kozaka« sta manjkala v nedeljo na shodu v »Unionu«. Fon je c. kr. uradnik ter se boji pokazati se med obstrukcionisti, zato je sedel rajši pri kartah v laški kavarni v Gorici, Gregorčič pa je šel lepo »na špas«. V Ljubljani «o klerikalci baje strašno jezni na nju, ker se vsled komodnosti nista udeležila tako važnega shoda S. L. S.! Zabavljajo jima strahovito radi tega pa tudi goriški  »novostrujarji«.
Priloga. — Današnji »Soči« smo priložili okljc in prijavno polo družbe sv. Cirila in Metoda. Rodoljubi in rodoljubkinje, vsak naj po svoji moči prispeva za Ciril-Metodov obrambeni sklad.
Kolonsko vprašanje in klerikalci. — Iz Brd nam poročajo, da so nekatere kolone čisto zmešali klerikalci, ker jim obljubljajo, da zdajpazdaj napoči dan, ko bodo samostojni gospodarji. Klerikalci delajo vse to z namenom, da bi koloni glasovali pri deželnozborskih volitvah za klerikalne kandidate. Klerikalci upajo, da se to zgodi. — Ubogi koloni so grdo nafarbani. Ali ni nobenega, ki bi jim povedal resnico? Vsa akcija njim v prid meri le na to, da dobijo nekaj pravnega varstva; vlada bi pomagala pri odkupu le tam, kjer bi bil gospodar pripravljen prodati kos svojega posestva, ali pomagala seveda tako, da bi moral bivši kolon povrniti za odkup posojeni denar. — Sedaj pa mislijo ti reveži, da jih napravijo klerikalci kar če: ioč za samostojne gospodarje. Neverjetno, da morejo kar tako verovati takemu klerikalnemu farbanju! Treba jih pač podučiti, da ne bodo sedali na klerikalne limanice, ker potem bi bilo le še slabše za nje!
Načrt za oskrbljenje vipavskih občin s pitno vodo je priobčila »Gorica«. Obsega cel okraj po Vipavski dolini in blizu Gorice, kjer misli bivši poslanec Berbuč naloviti toliko glasov s svojo »vodo«, da bi bil
zopet izvoljen v deželni zbor in bi selezel potem, zopet v odbor, kier tako na lahko služi za svoj žep svitlih kronic na tisoče Načrl, kakor je priobčen, je farbarija hj le namenjen, naloviti volilcev za ' »erikal. no stranko. — Vse bo preskrboval z voib dokler ne bodo volitve končane; potem pa bi ostali ljudje razočarani. Torej, pOZ0rl ne verjeti takim farbarijam! Kaka je resnica z vodovodom, smo že povedali Pa bomo seveda še govorili.
Streljanje na dobitke .»Lovskega in strelskega društva za Goriško« se je vršilo v nedeljo, ob najlepšem vremenu v Panovcu. Istega se je udeležilo mnogo ob. činstva iz melfa in okolice. Prvo darilo je dobir.g Makarovič, * drugo g. dr. Levim. šček tretje g. J. Pečenko in četrto g. Nace Saunig.
Po končanem streljanju je g. Mat i-j a, krojaški rezalec pri tvrdki Pregrad h Černetič, fotografiral vse občinstvo, ki .st je udeležilo te. lepe športne veselice.
Takšni so klerikalni »čuki«. — pr veselici na Peči je bilo mnogo mladeniča z Vrha sv. Mihaela. Ko se je vračal Ciril Štefan proti večeru domov, je naletel m nekega klerikalnega svetohlinca iz Peči ki seje že dolgo časa prepir in spor niei fanti. Takoj zarezi nanj: »Ka si bil pri ve selici na Peči, ne?« Kb mu Grilj nič luidegi sluteč potrdi, potegne fovč in poško duje meni tebi nič mirnega mladenič močno na obrazu in na roki ter obleki. -Jako surovo, da so se ljudje zgražali, s je obnašal proti neki gospej Josip Floreui po domače Bekula, zagrizen klerikali podrepnik. Da je -hudoben, je pokazal, k ni hotel vzprejeti svojega očeta pod stre ho in je odgnal izpred vrat brata in dv sestri;.a »ihta« ga je tako izpila, da mu v; žegni več ne pomagajo: treska ostane trt ska. — Ja, lepo gnezdo mora biti ta či karija! Tisti, ki so bili zapeljani vanje, i izletujejo. Imajo prav!
»Lovsko in strelsko društvo za G< riško« priredi dnč 25. t. m. streljanje n leteče plošče v St. Mavru. Pričetek toen ob 3 uri popoludne.
Pri čukovski veselici v nedeljo v Š Ferjanu je bil na dnevnem redu tudi g< vor, katerega je imel oni znani »Jakih birmanec«. Vse skupaj je bilo le koun dijansko zabavljanje in udrihanje po ! beralcih. Rekel je med drugim, da so liln ralci farizeji, herodeži, barabe itd.*) Ni či da, če je tako govoril. Kakor ni mogoč da bi kaka gnojnica dala dobrega duha ( sebe, tako tudi ni mogoče pričakovati onih umazanih ust boljše vsebine. Razmi se samo ob sebi, da so čuki prav po či kovsko ploskali za vsako besedo. Dobi tek ob taki hrani! Potem pa kaka Čuda, i so čuki taki podivjanci. Kakršni mojst takšni učenci! Gotovo bi se sirotka i upala tako zabavljati in obrekovati k drugje. No, liberalci že poskrbe, da r. bodo še dolgo časa na želodcu tako, i bode moralo ubogo revše kar pozelcm same jeze.
Absoivirane učiteljiščnike vabi »0 rica« v tabor klerikalne stranke. Prav gi ljivo piše. Na koncu pa pravi, da jim d hovščina ponuja roko k s k u p n e m u d lovanju. Ne eden za drugim, ampak dr poleg drugega! Lepo se sliši to, toda celi deželi ne vidimo nikjer drugega pol drugega, ampak kjer se učitelj udaja k rikalizmu ter je farbvški pristaš, tam vedno eden. za drugim: nune na vrhu, P njim učitelj. Kako preganjajo nunci učite o tem imamo v deželi že polno kriče« slučajev. In kakšnih perfidnosti proti u teljstvu so polni farovški listi! Kaj v res ci hočejo klerikalci z omenjenim vabilo! To, da bi nabrali Slomškarje ter da bi r hajale počasi v našo deželo t i r o! s razmere pod katerimi je učitelj še di današnji v 20. stoletju — m e ž n a r!
Kako je nastal tiius v Pevmi? — l ročajo nam, da bi bila vzročila tifus Pevmi voda s pokopališča, ki bi bila za v vodnjake. Neprestano deževje bi t torej vzročilo to* nevarno bolezen.
Šesta lekarna v Gorici se otvori kratkem na Fr. J os. Tekališču tš. 39.
Na srp |e stopil z boso nogo 25 It Josip Kodrič iz Brjij pri Rihemberku _ se močno porezal. Zdravi se v g"1' bolnišnici.
*) In tega Človeka ima „Mont" brczpl^"0 svojo streho!
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici
Jjretli 25. t. m.,1 kakoh že naznanjeno, jz-)et v Idrijo k veliki slavnosti »Delavskemu bralnega društva« .Odhod po polnoči ob M uri -40 min. od državnega kolodvora, odkoder se'popelje z vlakom do sv. Lucije in potem s kolesi do Idrije, .(iosp. člani se uljiidno naproša, da se v velikem Steblu vdeleže tega zanimivega izleta, ker
se. nudi Vt^M^M^Hi.J^^ Zbirališče ^'.iJhiStvenf-Sotjt- rn-na.: državnem kolodvoru. Odbor.
Mehanik Z. Seiserje prišel v delavci z roko v stroj, ki mu jo je zlomil, vslcd česar se je Šel zdravit k usmiljenim bratom.      •-,'     ' ."**"*"'
Izgubila je neka revna žena od Raste) ja do sadnega trga rujavo denarnico, v katerej je bilo 2 8 kron denarja in pismo naslovljeno na Marijo Čufer — Tolmin. Kedor je našel, naj se oglasi v našem upravništvu.
Vaditeljski zbor »Sokola« v Gorici naznanja, da se telovadba za člane vrši redno vsaki pondeljek, sredo in petek od 8'/a do 9:1A ure zvečer v društveni telovadnici, ulica sv. Ivana; za trgovske in obrtniške vajence vsaki torek od 8V2—9*/2 ure zvečer ter vsako nedeljo od-l1/*—3. ure popoldne; za ljudskošolske učence vsaki pondeljek in četrtek od 6—7 ure popoldne.
Vabimo slovenske trgovce in obrtnike, kakor tudi vse .slovenske stariše, da pošljejo redno svoje vajence oziroma sinove v sokolsko telovadnico. Na zdar!
Sokol v Volčjidragi. — Na sokolskem polju zabeležiti nam je zopet nov razveseljiv pojav. V nedeljo 18. t. m. ustanovil se ; za Volčjodrago in okolico odsek Goriškega Sokola. V zgornjih prostorih gostil, br. Ivana Kodermaca zbralo se je lepo število mož-ter miadeničev. Ustanovni občni zbor je otvoril starosta »Goriškega Sokola« br. dr. Leupušček, obrazložil pomen sokolske ideje, zlasti pa vpliv iste pri nas revnih zatiranih Slovencih,. Poslovnik novega odseka je prečital načelnik »Goriškega Sokola« br. Kranjc, koji se je v polnem obsegu odobril in sprejel. V odsek vpisali so se vsi navzoči ter izvolili naslednji odbor: predsednik: br. Svečerič Franc; podpr.: br, Nardin Josip; tajnik: br. Filip Bajt; blagajnik: br. Kodermac Ivan; orodjar: br. Petrovčič Ivan; odb. nam.: br. Uršič Edvard in Josip Gregorič; pregl. rač.: br. Musič Anton in Nardin Josip. — ¦
V nadi, da bode novi Sokol po začrtani poti, delal v prospeh sokol ke miši Jenke, kličemo novim bratom: krepko in ne-vstrašeno naprej! Na zdar!           L—k.
Zveza narodnih društev.
Iz Prvačine. — Prvaška narodna društva: »Čitalnica«, »Sokol«, moška in ženska podružnica dr. sv. Cirila in Metoda Priredijo dne 8. avgust a narodno veselico na kateri,se uprizori narodni igrokaz s petjem-v 4. dej. »Divji lovec«. V drami nastopi nad 30 oseb med temi 12 deklet v narodni noši. «Divji lovec« se je predstavljal večkrat v ljubljanskem gledišču, v Trstu in pred par meseci pa v Gorici in povsod 7. uspehom. Pričakujemo, da bodo i prvaški diletanti zadovoljili naše nar. ob-' Cinstvo s svojim nastopom. Z ozirom na to, da bode veselica v večjem obsegu in da reflektiramo tudi na bolj oddaljene u-deležence prosimo naj bi se uvaževalo to prireditev.
Nedeljski? veselica društva »Novi Žar« na Peči je vspela dobro v vsakem °ziru: vsnored se je izvajal izbomo in de-; »arui prebitek je zadovoljiv. V splošno odobravanje je zapel društveni mešan zbor prvikrat na odru na Peči lepo gin-•iivo pesem »Log za log se skriva«. Obilo smeha je izzval med mnogoštevilnim občinstvom kuplet »Janezovo slovo«, dobro ^vajan po Francu Marušiču in Karli Ba-tističevi. — S čistim in krepkim glasom ter 7. dobrim poudarkom je deklamiral 14 letni Jožef Leštan Krilanovo pesnitev "Stara mati«, ki tako lepo slika bolestno duševno stanje stare obnemogle matere, katere sin Ivan, edina opora njenih starih dn'i. ie moral, sam nedolžen, iti prelivat "edolžno kri drugih in padel v boju za bc-Hi\ carja. Po noči in po dnevu misli star-ka na sina in pričakuje, da se. vrne. .Ker
se pa Je; ne vrife, gre na b,ojišČe, kjer najde sHiiOki.gr.Qb. Iz njega izkoplje sina; Dolgega gleda in ga poljubi na ustna bleda .. omahne ter dušb izdahne. — Burno ploskanje je sledilo pesmi »Ujetega ptiča tožba«, katero je pel mešan zbor N. D. O. iz Bilj. Ali naravnost očarala je občinstvo K-letna Ladica Ferlatova iz Rnpe s proizvajanjem venčka melodij na gosli. Začetkoma se je poznalo, daje nekoliko razburjena vsted prvega* nastopa pred občinstvom; ali nadaljno proizvajanje se je vršilo z občudovanja vredno točnostjo in 11-glajenostjo. Obširen je bil veselični prostor ter poln i občinstva, a pri tej točki je zavladala »nočna tišina in vsak je želel poslušati igranje naprej, naprej brez konca. Za Peč je bilo to skoro preveč. Viharni želji občinstva po ponovitvi se ni moglo vstreči, ker je stalo sdlnce že nizko na nebu. —- Splošno je ugajala šaloigra »Roparji«, pri kateri se je vrlo izkazala v so-lopetju Francka Batističeva. Pohvaliti nam je naša dična dekleta in naše vrle mladeniče, ki so sedaj, ko je največ dela na polju, žrtvovali mnogo časa, da so se pripravili za časten nastop na odru, ki more biti lepo zadoščenje neumornemu g. učitelju A. Ferlatu za trud, ki ga ima s poučevanjem petja in z drugim. Najiskre-nejša zahvala za pospešitev gmotnega vspeha veselice gre vrli gospici Boženi Jakilovi iz Rupe, ki je sama skupila s srečkami K 63'42; sestrci Mihaeli tev brhkima gospicama Mariji in Zofki Jakil. Ne-utrudljiv pri pripravah za veselico je bil predsednik g. Niko Jakil, ki je lahko ponosen na uspeh svojega truda. — Vstopnino so preplačali gg. Jakil Andrej iz Ru-• pe 20 K, A. Urbančič iz Mirna, Pavel Fa-ganeii po 1 K, Vincenc Ferletič 80 vin in razni drugi z manjšimi zneski. G. dr. D. Puc je poslal 10 K, »vse za svobodo in napredek«! Lepe drage dobitke je darovala g. Franja Jakil. Iskrena zahvala gre vsem tem gg. kakor tudi g. dr. E. Nar-diniju za prijazno prepustitev prostorov ter »Zvezi narodnih društev v Gorici«, ki je šla društvu posebno na roko v veliko jezo naših nasprotnikov. Ves teden so obračali oči proti nebu in želeli slabo vrtine; ali njih želje niso bile uslišane. Saj ve 1110, da rie stojijo tako blizu Boga kako-sami pravijo. Društvo »Novi Žar« sme biti ponos;;" na dobro vspelo veselico. Le tako naprej, vrli društveniki! Dvignite še višej prapor svojega društva, ki postaja vedno bolj krepko!
Bralno in pevsko društvo v Št. An-drežu vabi k veselici, ki bo dne 25. julija 1909. v prostorih gospe Kuzmin. — Veselica se začne s plesom od 3Va do 4'/2 in se nadaljuje ob 5. uri popoludne po sledečem vsporedu: 1. Koračnica, godba. 2. E. Komel; »Zvezna«, poje domači možki zbor. 3. Ouvertura, godba. 4. Juvanec: »Pastir«, poje domači možki zbor, bariton in tenor šolo. 5. Valjček, godba. 6. »Moja žena«, kuplet. 7. H. Volarič: »Ti osrečiti jo hoti«, poje možki zbor iz Gr-garja. 8. E. Komel: »Mojemu rodu«, poje domači možki zbor s spremljevanjem orkestra. 9. »Potovanje po Kranjskem«, godba. 10. Veseloigra: »Gospod Čapek« ali »Kaj me nihče ne pozna«? — Po veselici ples. Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži I. vrste 40 vin., sedeži II. vrste 20 vin. Ples po 20 vin. komad. — K obilni udeležbi u-ljudno vabi odbor.
sporazuma, z Lahi y. styari. pravne fakul^ tete, Reklo se mu jB,,naj-bj se zbornica M- \ rekla za ustanovitev provizorične slovenske pravne fakultete na češki Hniverr zi.v Pragi ki bi se pozneje prenesla v Ljubljano, tako bi se morda doseglo sporazum, j Chjari je bil -pripravljen posredovati, ali Susteršič je.vse zapackal.z obstrukcijo.
JNar. napredna stranka na Kranjskem je sklicala za.včej:ai shod v Ljubljani. Poročal bi bil posl. Hribar o dogodkih v državnem zboru. Vlada pa je ta shod. prepovedala!
Razne vesti
, V Pragi se je vršil shod narodnih socialistov, na katerem se je govorilo o štrajku v Ajdovščini. Iz Trsta so se udeležili shoda dr. Mandič, dr. Brnčič in Ska-lajc, D, r. Mandič je poročal o nastanku N. P,.0. Posl. Burival je obljubil solidarnost, gmotno in materialno pomoč slov. delavcem.';Nas hodu je bilo 1000 ljudij.
. Kolesarska dirka in žeblji na cesti proti Trstu. — V nedeljo se je vršila velika kolesarska dirka med Krminom in Trstom. Po cesti pa so bili natreseni tudi žeblji; sedaj dolžijo prijazni Lahi Slovence, da so oni natresli žeblje po cesti. Zabavljajo in vpijejo. Seveda je čisto navadna laž trditev, da bi bili Slovenci natresli žeblje po u:sti. »Edinost« piše o tem:
»Piccolo« in »Indipendente« še vedno nadaljujeta svojo nesramno gonjo proti okoličanom radi dogodkov pri nedeljski kolesarski dirki. — Mi smo že dokazali jasno, da so bili italijanski kolesarji (in med temi tudi en avtomobil) oni, ki so natrosili žeblje po cesti. Seveda bo ta naša na fakta oprta trditev za marsikoga neverjetna in psihologična uganka. In vender so razlogi za to na dlani. V Italiji je namreč ob dirkah že v navadi, da bodisi pristaši posamičnih dirkačev, bodisi zastopniki tovaren koles, trosijo žeblje po cestah, o Čemer so pa dotični dirkači, katerim v prilog so bili žeblji natrošeni, dobro obveščeni, da se znajo izogibati onim kritičnim mestom. Na tak način se gotovim dirkačem, oziroma proizvodom gotove tovarne, pripomore do zmage. Je sicer tako sredstvo nepošteno, a v Italiji — kakor nam zatrjujejo požnovalci razmer — na kolesarskih dirkah skoraj splošno v navadi. — Isti razlogi so bili tudi minulo nedeljo! In da se je Išo tu v resnici za nepošteno mahinacijo, je najbolji dokaz, da je imel neki dirkač -- na razpolago kar pet reservnih koles! Ob normalnih razmerah je kar izključeno, da bi na daljavi 114 kilometrov trebalo petkrat menjati kolo!
In potem: Kaki razlogi naj bi bili privedli okoličane do sovračnih činov proti kolesarjem? V danem slučaju ne vidimo takih razlogov. Tu se ni Šlo za kako italijansko narodno, ampak za internicionalno športno prireditev. A na tej internacijonal-ni dirki so sodelovali tudi tržaški slovenski kolesarji, ki so združeni v kolesarskem športnem društvu »Balkan«. Eden Členov kolesarskega društva »Balkan« — nam-
Političnl pregled.
Češki agrarci $0 imeli v Rostovu -Velik shod, na katerem je hotel posl. Berg-manh opravičevati obstrukcijo. Prišli pa so na shod tudi socialisti; prišlo je med strankama do takih spopadov, da je vladni zastopnik moral shod razpustiti.
Susteršič noče biti minister — tako je rekel v nedeljo v »Unionu«. Toda doslej je kazal vselej velik apetit po ministerskem portfelju. Svoj čas je preprečil z nečednim spletkarjenjem, da ni bil imenovan ministrom dr. FerjanČič, ko je bilo že na tem da ga krona imenuje. Lani je imelo priti do jugoslovanskega ministra. Vlada je hotela, izmed Hrvatov ministra in ne izmed kra-; njskih klerikalcev. Susteršič je bil hud, ropotal proti instituciji ministrov-rojakov, da bi ne bil imenovan Ivčevič za ministra! — Ožigosali smo že njegovo novo zlorabo vseučiliškega vprašanja, kako je kompromitiral to vprašanje. Baron Chiari je bil prišel posredovat k Jugoslovanom glede
reč.g.,Anton,Muha.-TF je.bjl celo .ŽJen Jurije,'kar pa>Piccoib«*v syoJj:V(fclew{Y^r sti« seveda zamolčuje! Namen je proz$r ren: Čim.bi-povedal svojim teiičem, da so se dirke udeležili tudi Slovenci, bi se 11-tegnil vendar najti tudi med njegovimi, čir tatelji kdo, ki ne bi veroval, da sta bila ravno slovenska kolesarja, kf sta natroša-la.žebljepb cesti! A je še nekaj druzega: dirka bi zgubila svoj italijanski naroden slučaj in v tem slučaju tudi ne bi bilo lahko prepričati vernikov, da se je šlo za čine narodnega sovraštva.
V stolni cerkvi v Kopru se je zgodila pred par dnevi velika tatvina. Neznani krtovi, so pobrali razne dragocenosti, med temi tudi star kelih, na katerega je bila cerkev ponosna. »Piccolu« v Trstu pa se je posrečilo dobiti osebo, ki je prinesla nazaj dragoceni kelih. Tatovi bi ga bili drugače razbili in v kosih prodali zlato,
Do leta 2063. — V Bingenu na> Nemškem je umrla neka L. Graab, ki je zapustila svoji rojstni občini znesek 2000 mark v namen, da se ohrani njen grob do leta 2063. Zakaj ravno do tega leta, je misterij, ki ga je vzela s seboj v grob.
V  Ameriko se je izselilo v 10 letih 3000 Belokranjcev, letos že 500.
V morje je skočil v Trstu mladenič K. Veste; poprej je spil še nekoliko karbolne kisline. Ko so ga potegnili na suho, je rekel, da je pil karbolno kislino, ker je sit življenja. Na to je izdihnil.
150 vojnih ladij, 42000 moštva, je zbrala Angleška na Temsi. Tam ostanejo do 24. t. m.
Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja i/bera časnikov In pristnih pijač.
Nadzorstvo »Goriike Ijadsbe posojilnice"
naznanja,  da je danes 22. t. m. umrl njega dolgoletni član gospod
luan hokar,
tovarnar in veleposestnik v Mirim.
Zomski ostanki predragega rajnika se prenesti, v petek, dne 23. t m. o*s 5. uri pop. iz hiše žalosti v rodbinsko grobnico na mirensko pokopališče.   '
Maše zadušnice se bodo brale v domači župnijski cerkvi dne 29, t. m. ob 8. uri zjutraj.
Rodoljubnemu pokojniku ohranimo blag spomin.                                   >
V GORId, 22. julija 1900. iladzorsluo „Goriške ljudske posojilnice".
Tugepolnim srcem naznaujave v svojem in svojih sorodnikov imenu j, vsem .prijateljem in znancem, da je najin iskreno ljubljeni soprog, odnosnp »oče, gosp.
IVAN  LOK AR,
tovarnar in veleposestnik
po dolgi bolezni, v 47. letu starosti, previden s svetotajstvi za umirajoče, danes preminul.
Zemski ostanki predragega rajnika se prenesč v petek, dne 23. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti v rodbinsko grobnico na mirensko pokopališče.
Maše zadušnice se bodo brale v domači župnijski cerkvi dne 29. t. m. ob 8. uri zjutraj.
MIREN, dne 22. julija 1909.
Marica Lokaf,
Ml.     .
Kristina Lokar, roj. Hausner,
soproga.
w
Dc. Mpj Franko
\ Klorid
naznanja, ^   j*'*!**!'   soWr»i   počitnicami   <l*>   25.
avgusta t,   1,   iijvf^  R>feii*o <>%*» od  8. lll*c  doP-
Iščeiu najemnika,
ki bi prevzel H flfeJjejfl takoj, ali v 6 tednih
mojdi fViiiho jri Pošti"
z vso opravo t^feoN !*idfc ^ več  ojTemljenimi sobami za tujce. Pojasnil^N   Ksl^ik" u J^opcldu Jonko v Bovcu.
čudovito hiške cene dvokoles,
šival,   strojev,
vsakovrstnih
gramofonov za
gostilne, kakor
tudi različnih najnovejših plošč. Izvršuj"jo se
tudi vse poprave
Pri Batjel-u
Gorica Stolna ulica 3.-4.
Prodaja tudi na mesečne
obroke.
Ceniki frank o.
Iz I^jjM i) nciD-Dork
se  vozi  naicene^D    s   tf^VV   opremljenimi   ekspresnimi   parobrodi,
^ {%ak(Vysy%> Ve^r^inu brzoparniki: Kronnriiiczssln   (^«ci # S *VS%>f   ^illi^lm II. - Kronprin« Will«elni,
W%^ tf-^lMft. d^r ©rosse dalie z najnovejših MNff J"'    p^ro^roai:  jprinss Friedriclt WiI1ivIm, KOnifi Albert^^M;^«' * f****1** <Icp Grosse, Bremen i, t. «1. kateri ^o^niiH^liM^iii^e]^ in najvarnejši te družbe.
Vožnja p 0 mini traja samo 6 do 7 dni.
Zdaire   ^OodM^N^ljiii^jo   se   Te5Jil» družbam. — Podrobna
pojasnila in j?otrxej>J3aj ^jf% d^i vv^om^ir
Eihrnr»ll  IhNaft   ***** ulicl! il ®- ' I*11
ErtlVtUU    Vl9<   W|        tasproli stari TKlerjeri gostilni.
Naznanilo.
Slav.   občinstvu   uljurlno   naznanjam,  da   sem  otvoril  v  hotelu  „pi*i
zlatem jelenu"
zobozdravnici atelier.
Ordinira se: od 9. ure zj. do 12. dop. in od 2. ure do 5. pop.
Dr. Ivan Eržen
zobozdravnik.
tucatov lepo zarobljenih rjuh == brez šiva ==
Priložnostni nakup!! Krasna  žepna   ara z  verižic
samo K 390. Vsled nakupa večj\ množine nr, prodajam iste po sledečih cenah: ! krasim nra \z biisnnia-srebra. anker-rem. Švicarsko kolesje na 3fi nr v lepem graviranem okrovju ter z lepo posrebreno verižico stane samo K 3"!I0. ! Itpa ura iz dektrogoMina. anktr-rem. Švicarsko kolesje na 3G ur ter elektiogoldin-vcrižica za K 4-70. — Pismeno jamstvo za 3 leta. Razpošilja se ie proti povzetja. Ignac Cypre«, Exporthaus Krakau, Florianer-gasse 49-6. Velik cenik s 3000 slikami pošljem na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Omenjene tire pa niso v ceniku, ker so le za priložnostni naknp. — Nengajnjoče se vzame n /jaj ter se povrne denar.
Zasebni AUfti Wi,%lWi (siial, gospodinjska i« ljudska šola
*MU* sester n Trst«.
Izborna le^ji,. fc-%11 i^^led na Airijo, park in igrališče, moderno oprei^ilj jeM pOfc^pj«: električna razsvetljava, kopališče/telovadi^ . Il^ii jvrt nemški, poleg tega francosko, angleško, rtali^islM ju k^ijj\zi f/A slovenščino in hrvaščino. — Letna penzija '.jp)0 L\j.^y*i»: %& lieej 160 K, za trgovski kurz 100 K, ^ ^ty^i%jfo No 200 K, za ljudsko šol-100 kron.
jfea jt^ji)   s^ doptjšljejo prospekti.
T>j>o\/s|ft>-*0 M fj« Z€druLa y/ Gorici
r^^io^S^M^fiira« rOmejenim Jamatvom
Načelstvo^j^a^fJ^J^^c^^^iJftaie zadroge v Gorici« Jež ozirom ns premen jena in &\t ^^jfMfc* ?**& r+tmtvzni register vpisana pravila, uri skupni ¦eji dne 80. 4^Jr**$#   $M»S i» J#   l8Q6.ta-le način poslovanja j              H
Daje nvojfc\, ^»^.^cij^ijl' m "cdp^že^atije v petih letih, proti odplačilo po 2 kroni na ntfBec^ ^   ntš-P   F   *ri*Siii «8 ttaetttce pa proti 6% obrestovanjo.
Doba ze ji%J»^IIo J'1 p^sujji^jfi n*« obtoke se po želji izposojene« doloSi tudi na 10 ali večUt.
VBakBP08\,j^^P^M^sfij^iiJ&0Bo^ila enkrat za vselej, metsto nradnino */,* prispevka f 'f^^o r%«'W ^sj rasora^Jta« Izgubo.
Sprejesnai%^dii(^5JW%<!BVlog»» «B«tiieisi zneokn. Jih obreituje po 4V,*. večje, Btdnonric^i»%«p^V%dK\,m.___                                              F       •*•
Deleži »*^Nl|   ^%H*yP\,l! *ri»*J, glavni po 20 kron.
Zadrugi o^ftiji V (f^jj B%a*«jjl*. i časopisih »BoSa« in »Primorec«
Kova f«^^*?!^^* «jW^ttMMBi Se jih pa po pomoti »I kdo dchil,
NaSelstvo in nadzorstvo.
Pri naročilu 2 zavojev se poglje ——:—- poštnine prosto.            ¦-
izvanredno ugodna prilika
za trgovce s krojnim blagom ii za kroSnjarjc. Razpošilja se pa tndi zasebnikom.
10-45 ntnr za 15
razlif-no blago za bluze (angleški oefiri 80 cm široko: nežni, najnovejši modni cefirji za obleke, fmjce »r, blnze : obeljeno platno za periln: ka-nafas r% posteljno opravo (lepe žive barve): oksfori za mo§ke srajce (ja];o trpežno): blago za predpasnike ; fianela za moško in žensko perilo. Blago I. vrste in barvodržno; temnovišnjevo blago (tiskovina) za kuhinjske predpasnike in obleke za doma. Dolžina posamez. ostankov H 6 do 15 metrov, zajamčeno — brez napake in barvodržno blago najboljše vrste. Denar se takoj povrne, afco blago ne ugaja ter se sprejme zavoj neirankirano nazaj. Najmanjša pošiljatev: 1 zavoj, približno 40-45 metrov za 15 K.
Na željo se blago  tudi  izbere; n. pr. vcC platna    Ji cefirja itd.
Tkalnica   S.    Stdll,   flachod
Tia Češkem.
i Palje ponudimo fino nbeljeno rnmburgko i pl.vtno m pradl za perilo kos 40 m K 18-50. | To v.hts« ;it; primerno za najlepšo balo.
Širina 150, dolžina 2 m. 25 cm; zajnmjeno pristno platno, tkano iz platnenih niti najbolj So vrste, primerno za najelegftutnejšo i,aji" Razpošiljalo se bode radi opustitve to stroke komad po 2 kroni 80 vin. Pošilja se m\m$. ti komadov — po povzetju. Cenjenim oilje. maleem naznanjam, da sem odbral po iIlVeil. turi nad 4000 metrov
ostankov rumburškega platna.
Platno je najboljše vrste,. beljeno hS[ solncu ter brez hib. — Dolžina ostankov 0i| 0-12 mtr. po 50 vin.; izbrani ostanki 0i| 12—18 mtr. po 55 vin. mtr. 'A'x tq>pjsnosl platna se jamči. — RazpoSilja se proti p0v. zetju, dokler traja zaloga, omot 5 kg (pri. biižno 40-45 mtr.)
Pozor! Za neugajajofe se vrne donar torej je izključena vsaka škoda.                   '
S SIGI!, tkalnica platna nflCHOD - Češko.
m. Horuot
klobučar v Gorici Gosposka ulica št. 12
Edina izdelovalnica   raznovrstnih  eep'n za društva.
Posebnost: čepice za gg. kolesarje
Velika izbor raznovrstnih klobukov Cene zmerne blago prve vrste.
Na sredi RaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najseneje kupovaliče olrnborškega Is drobnepj blaga ter tkanlo, preje In nitij.
POTREBŠČINE
ia pisarnice, kadilce in popotnih,
Najboljše Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za Arojafa in š&vifmf*.
SvetlnJIce. — Božu! venci. — Masne knjižico.
iišna obuvala za vse letne čase.
-                   Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detslje.
j Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, i Krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih i                             ter na deželi.    «     V->   «
Udlikovana pekarija in sladCičama
Rarol Draščil
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najl
"ejega peciva, torte, kolače za birmam
in  poroke, odlikovane velikonofr
pince itd.
Prodaja različna fina vina In liksr|
na drobno ali v originalnih   butelka
Priporoča  se  slavnemu občinstvu  za mnog
brojna naročila ter obljublja solidno postrežl
po jako zmernih cenah. "•
GORICA.                    GORICA.        |
Narodno podjetje          j
Hotel „Pri Zlatem Jelenu" |
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.