SOCIALISTICNA  REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPSClNA  OBClNE LJUBLJANA-SlSKA
Izvršni svct
Datum: 15. 4. 1983
POROČILO 
IZVRŠNEGA SVETA 
O DELU V LETU 1984
i.
Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov bodo zbori občinske skupščine obravnavali istočasno z obravnavo poročila o izvajanju resolucije za leto 1984. K temu naj dodamo še to, da so zbori skupščine pred kratkim obravnavali poročilo komisije za spremljanje izvajanja načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, o istih vprašanjih pa so1 razpravljale tudi redne letne konference družbenopolitičnih organizacij v občini. Če naj poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov prikaže po eni strani izvajanje po-litike, ki jo je določila skupščina in po drugi strani poda prerez stanja na vseh področjih družbenega živ-ljenja in dela v občini, potem se sam po sebi vsiljuje zaključek, da se ni mogoče izogniti ponavljanju že znanih ugotovitev, ocen, stališč in predlogov. V zad-njih nekaj letih smo v delu skupščine in njenih orga-nov v znatni meri spoštovali načelo racionalnosti, kar zahteva drugačen pristop k pripravi gradiva, še zlasti pa k načinu njegove obravnave. Vse to nas je vodilo tudi ob pripravi tega poročila, čeprav se zavedamo, da je obračun celoletnega dela izvršnega sveta, ki je za-sedal 55-krat in obravnaval preko 630 točk dnevnega reda — poleg celotnega gradiva za mestno in skoraj v celoti tudi za republiško skupščino, nemogoče podati na nekaj straneh. In še nekaj! Delo izvršnega sveta se odraža tudi v delu skupščine. Izvršni svet je skupščini predlagal v obravnavo G9 zadev iz lastne pristojnosti
in posredoval še vrsto stališč, pripomb in predlogov h gradivom drugih predlagateljev. SkupšeHna ni zavrnila niti enega gradiVa, sprejela pa je tudi skoraj vse pred-loge, stališča in pripombe izvršnega sveta do gradiv drugih predlagateljev.
Prav zaradi vsega tega želimo s tem poročilom opo-zoriti na pojave in probleme na tistih področjih druž-benega življenja in dela, kjer je bila aktivnost izvrš-nega sveta še posebej izrazita, odprta vprašanja pa zahtevajo aktiven odnos velikega števila subjektov tudi v tem letu, oziroma predstavljajo stalno nalogo.
Nedvomno je bilo izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije osrednja naloga tako izvrš-nega sveta kot tudi upravnih organov. V te aktivnosti se je izvršni svet vključeval neposredno s stalnim spremljanjem izvajanja posameznih nalog, opozarjal in pozival je posamezne subjekte k bolj aktivnemu od-nosu in zahteval bolj odgovorno ravnanje, občasno je zasedal v posameznih organizacijah združenega dela, organiziral in izvedel več razgovorov s poslovodnimi organi organizacij združenega dela, predsedniki skup-ščin in svetov krajevnih skupnosti ter s predstavniki drugih organizacij in skupnosti. Pogosto so v teh raz-govorih sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine. Žal ugotavljamo, da je bil odziv z druge strani slab, in to tako glede udeležbe, še bolj pa glede razprave.
II.
V  letu 1984 je bilo težišče dela izvršnega sveta na planiranju  oziroma  na  področju  priprave dolgoročnih planskih  dokumentov, začeto pa je bilo delo tudi  na pripravi srednjeročnih planskih dokumentov.
V  mesecu juniju so izvršni sveti občin in mesta pri-pravili in posredovali v javno razpravo osnutek dolgo-ročnega   plana   občin   in   mesta   Ljubljane.   Dokument »Ljubljana   2000«   smo   kljub   nekaterim   še   odprtim vprašanjem, ki  jih v tedanji fazi ni bilo mogoče raz-rešiti, posredovali v javno razpravo in obravnavo de-legatom skupščine. Vendar pa je bila javna razprava podaljšana do jeseni, tako da bi se na podlagi dodat^ nega dela temeljnih  nosilcev dolgoročnega planiranja razrešila tudi vsa odprta vprašanja.
Na podlagi zakona o sistemu družbenega planiranja je izvršni svet skupščini občine predlagal v sprejem odlok o obvezni pripravi planskih dokumentov za ob-dobje 1986—1990 in sprejel program dela za pripravo srednjeročnih planskih dokumentov, ki je bil posre-dovan vsem nosilcem planiranja v občini. Izdelane so bile tudi smemice za pripravo družbenega plana ob-čine za obdobje 1986—1990 z opredeljenimi skupnimi cilji   in   usmeritvami   za   temeljne   nosilce  planiranja.
V  mesecu novembru je bila skupščini občine posre-dovana v obravnavo in sprejem resolucija za leto 1985, ki je praktično vsebovala vse pripombe, ki so bile po-credovane na osnutek resolucije, saj je bil le-ta dovolj zgodaj   posredovan   v   obravnavo   temeljnim   nosilcem planiranja.
Izvršni svet je stalno spremljal tudi izvajanje druž-benega plana in resolucije.
V  aprilu  1984 je izvršni svet obravnaval poročilo o uresničevanju   resolucije  o  politiki   izvajanja  družbe-nega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1981— 1985 v letu 1983 in ocenil, da so bile temeljne naloge srednjeročnega   družbenega   plana   v   letu   1983   dokaj uspešno realizirane.
Izvršni svet je ugotovil, da posebnih negativnih po-javov pri izvajanju družbenega plana ni bilo, čeprav nismo bili enako uspešni na vseh področjih. V okviru izvajanja srednjeročnega plana v letu 1983 je izvršni svet ugotovil, da se tudi naloge samoprispevka III uspešno uresničujejo: izvršni svet je zadolžil vse sub-jekte planiranja, naj pri pripravi smernic za naslednje srednjeročno obdobje upoštevajo usmeritev, da mora biti vsaka predlagana investicija, zlasti negospodarska, usklajena na vseh nivojih in da morajo biti zagotov-ljena tudi sredstva za izvajanje dejavnosti.
V   mesecu  maju  je izvršni  svet predložil  skupščini poročilo o uresničevanju družbenega plana občine za obdobje   1981—1985   v   letih   1981,   1982,   1983   z   oceno možnosti razvoja v letu 1984.
Poročilo o uresničevar.ju resolucije o politiki izva-janja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za ob-
dobje 1981—1985 v prvem polletju 1984 je izvršni svet obravnaval v začetku septembra in sprejel naslednje zaključke in zadolžitve:
1.  Izvršni svet ugotavlja, da se v I. polletju uresni-čujejo temeijne naloge iz resolucije 1984, in to prav na vseh  področjih.  Ocenjuje,  da  bodo do konca  leta ob ustreznih   naporih   vseh   družbenih   subjektov   realizi-rane vse naloge.
2.  Gospodarstvo   dosega   visoko   stopnjo   rasti   indu-strijske proizvodnje, medtem ko je izvoz na konver-tibilno   področje   nekoliko   pod   predvidevanji.   Visoka stopnja   rasti  industrijske proizvodnje lahko  zagotovi večji izvoz, zato je naloga vseh organizacij združenega dela  s  področja  gospodarstva,  da  zagotovijo  vse po-goje  za   ohranjanje  proizvodnje  na   sedanjem  nivoju. Izvršni svet poziva vse organizacije združenega dela, da dosledno izpolnjujejo svoje naloge na področju iz-voza.   Odgovornost  za   neizvajanje sprejetih  nalog  je zlasU na poslovodnih organih.
3.  Izvršni   svet  nadalje   ugotavlja,   da   se  prepočasi širi  krog organizacij  združenega dela, ki se usmerjajo na izvoz, in da je na tem področju čutiti premajhno aktivnost tako organizacij združenega dela samih, kot tudi zbornice in splošnih združenj. Izvršni svet bo za-hteval   od   zbornice,   da  se  bolj   aktivno   vključi  v   te aktivnosti  in  da pristopi  k  realizaciji  nalog iz  načrta izvajanja dolgoročnega programa.
4.  V delitvi  ustvarjenega dohodka  še nadalje raste delež akumulacije, pada pa delež sredstev za osebne dohodke ter za splošno in skupno porabo.
5.  Izvršni   svet   opozarja   na   iztrošenost   opreme   v skoraj  vseh izvozno usmerjenih organizacijah združe-nega dela, kar bo ob premajhni investicijski sposob-nosti,  majhnih  možnostih uvoza opreme, pa  tudi po-manjkanju   programov   imelo   negativne  posledice  na gospodarjenje v naslednjih letih.
6.  Izvršni  svet  zadolžuje upravne  organe,  da  redno spremljajo izvajanje planskih nalog na svojih področ-jih in o večjih odstopanjih od začrtanih nalog oziroma ciljev sproti obveščajo izvršni svet in skupščino.
7.  Ob neugodnih pogojih poslovanja gradbeništva se vse bolj pojavljajo nesprejemljive in škodljive zahteve investitorjev do gradbenih organizacij združenega dela.
Poleg tega je izvršni svet mesečno spremljal tekoča gospodarska gibanja in redno obravnaval izvajanje do-govora o družbeni usmeritvi pri razporejanju dohodka in osebnih dohodkov.
Zaradi bistveno spremenjenih pogojev gospodarjenja proti koncu prvega polletja, se je izvršni- svet aktivno vključil v razreševanje problemov v naslednjih orga-nizacijah združenega dela: SOZD Gorenje, DO Tiki, Petrol, DO Zemeljski plin, SGP Stavbenik Koper, DO Gradbena operativa Ljubljana, DO Dežnik, DO Energe-tika. TOZD KEL, Dom starejših občanov, DO Zmaj, TOZD Baterije, Unitas, Galvana, Iskra TV Pržan, ISEZ, poleg tega pa se je seznanil s problematiko in ocenil razvojne usmeritve naslednjih organizacij združenega dela: ABC Pomurka, DO Drogerija, SOZD Slovin, De-korativna, Savske elektrarne, TOZD HE Medvode, Avtomontaža TOZD tovarna vozil, Agrostroj, Ingrad Gradbena operativa, Vegrad Gradbena operativa, IMP IKO TOZD SKIP, DO Donit in druge.
III.
Pri svojem načinu dela je izvršni svet tudi v letu 1984 nadaljeval s prakso organiziranja sej v samih organizacijah združenega dela, saj se je tak način vključevanja izvršnega sveta v gospodarstvo občine iz-kazal v letu 1983 kot zelo uspešen.
Tako je izvršni svet kot kolektivni organ v letu 1984 obiskal DO Dekorativno, DO Donit in DO Slovenija-vino.
V Dekorativni se je izvršni svet seznanil z njenimi rezultati poslovanja v letu 1983 in prvem trimesečju 1984, o perspektivah nadaljnjega razvoja delovne orga-nizacije, o osebnih dohodkih, družbenem standardu, za-poslovanju in delovanju konferenc delegacij zbora združenega dela naše družbenopolitične skupnosti.
Ob tem je izvršni svet ugotovil, da so rezultati glede na leto 1983 zelo ugodni, da pa finančni rezultati za-ostajajo za planiranimi, predvsem zaradi tega, ker ni prišlo do načrtovanih premikov v končnih cenah pro-izvodov, ob tem, da je ob koncu leta prišlo do spre-
memb v cenah repromaterialov in surovin. Na osnovi tega je izvršni svet zaključil, da je zagotovljena nor-malna proizvodnja za leto 1984, kar zadeva preskrbo s surovinami in repromaterialom, da zastojev v pro-izvodnji v letu 1984 praktično ni, kar nedvomno vpliva tudi na stanje v kolektivu.
Izvršni svet je ugotovil, da si je DO Dekorativna za leto 1984 zastavila izredno velike izvozne obveznosti, kljub temu pa je izvršni svet zavzel stališče, da mora te svoje obveznosti dosledno realizirati, s tem da je podprl njihovo usmeritev o nadaljnjem investicijskem in razvojnem programu predilnice in s tem odpravlja-nju ozkih grl ter povečanju proizvodnih kapacitet za tkanino.
Izvršni svet se je odzval tudi povabilu DO Donit. Člani izvršnega sveta so si ogledali novo lokacijo Do-nita v Vodicah in se seznanili z zasnovo izgradnje in-dustrijske cone v Vodicah. Na seji izvršnega sveta, kjer so bili poleg individualnih poslovodnih organov prisotni tudi predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Donita, se je izvršni svet seznanil z rezultati devetmesečnega poslovanja v letu 1984, z oceno poslovanja do konca leta ter usme-ritvami za prihodnje leto, s potekom priprav in spre-jemanja srednjeročnih in dolgoročnih planskih doku-mentov ter problematiko, s katero se srečujejo pri svojem poslovanju.
Na podlagi seznanitve je izvršni svet ugotovil, da DO Donit ne dosega planiranih ciljev in nalog na pod-ročju obsega in strukture proizvodnje ter izvoza na konvertibilno področje, medtem ko so finančni rezul-tati ugodni. Slednji bi bili lahko še boljši, če bi bile izvozne spodbude, zlasti tečajne razlike v skladu z re-solucijskimi usmeritvami. Zmanjševanje povpraševanja na svetovnem trgu je vsekakor objektiven razlog za slabše proizvodne in izvozne rezultate, to pa postavlja pred vse poslovodne in samoupravne organe, pred družbenopolitične organizacije in pred vse delavce za-hteve po stalnem spremljanju dogajanj na svetovnem, pa tudi domačem trgu ter sprotno prilagajanje proiz-vodnih in poslovodnih odločitev trenutnemu položaju. Izvršni svet je zadolžil delavce Donita, da do konca leta 1984 in tudi v prihodnje z maksimalnimi napori in ustreznimi ukrepi v čimvečji meri izpolnijo svoje lastne planske naloge. Polno odgovornost za neizpol-njevanje sprejetih nalog pa v prvi vrsti nosijo vsi po-slovodni delavci. Izvršni svet je tudi podprl zasnovo izgradnje industrijske cone v Vodicah.
Kot tretjo organizacijo združenega dela je izvršni svet obiskal DO Slovenijavino in se seznanil s stanjem in poslovanjem delovne organizacije znotraj SOZD Slovin in ugotovil, da je v poslovanju delovne organi-zacije prisotna velika stabilnost, kar je nedvomno tudi posledica notranje reorganizacije, ki so jo ostale de-lovne organizacije v SOZD sprejele kot nujno za na-daljnji razvoj vseh delovnih organizacij v SOZD.
Izvršni svet je zadolžil DO Slovenijavino in vse od-govorne delavce, da do konca leta storijo vse, da se približajo svojim planskim nalogam in da v letu 1985 za razpravo na občinski skupščini pripravijo temeljito analizo o svojih razvojnih usmeritvah v prihodnje. Iz-vršni svet je zaključil, da so finančni rezultati v 9 me-secih leta 1984 ugodni, ob tem pa ugotovil, da v zad-njih dveh letih pada delež izvoza delovne organizacije v celotnem izvozu šišenskega gospodarstva, vendar pa je ta delež kljub temu sorazmerno visok, saj predstav-lja kar 10 % šišenskega izvoza. Izvršni svet je tudi ugotovil, da so dosedanje naložbe izvozno usmerjene in da dejansko predstavljajo spodbudo za povečanje izvoza oziroma nastopa na inozemskem trgu, kar je pozitivno, saj Slovenijavino ne gradi svoje bodočnosti na cenah svojih izdelkov, saj se zaveda, da je bodoč-nost predvsem v kvaliteti poslovanja, uspešnem pro-doru na tuje tržišče, vztrajnemu delu in ustrezni ka-drovski strukturi. Glede na prostorske probleme de-lovne organizacije je izvršni svet pozval delavce, naj se v čimvečji meri vključijo v pripravo zazidalnega načrta za celoten kare, v katerem se nahaja delovna organizacija.
IY.
Izvršni svet je v letu 1984 tudi širše obravnaval ne-katera  področja  družbenoekonomskega življenja.  Ve-
liko mero pozornosti je izvršni svet v letu 1984 po-svetil vključevanju gospodarstva občine v mednarodno delitev dela in ob obravnavi izčrpne informacije ugo-tovil, da je le-ta dobra podlaga za sprejemanje kon-kretnih nalog in aktivnosti za realizacijo izredno po-membne usmeritve celotne družbene skupnosti ter da ne sme prevladati mnenje, da je izvoz dolgoročni cilj naše družbe, temveč je samo sredstvo za ustvarjanje pogojev za nemoten, skladen, celovit in pospešen druž-beni razvoj. Izvršni svet je ugotovil, da se delavci združenega dela Siške tega zavedajo, saj združeno delo v naši občini ustvari kar 46,1 % izvoza v Ljubljani in 9,5 % v republiki. Glede na podatek, da le 10 orga-nizacij združenega dela ustvari preko 77 % izvoza, je potrebno poudariti, da je v teh 10 organizacijah zapo-slenih skoraj 12.000 delavcev. To pa je 37,5 % vseh za-poslenih v gospodarstvu občine. Izvršni svet je ugoto-vil, da rezultati gospodarjenja v letih 1982 in 1983 jasno kažejo, da postaja izvoz dohodkovno zanimiv in da se položaj izvoznikov izboljšuje. Izvršni svet je tudi na podlagi rezultatov obiskov in razgovorov z vodil-nimi delavci organizacij združenega dela menil, da so skoraj v vseh organizacijah združenega dela še velike rezerve za prodor na tuja tržišča, kar se kaže v nizkem deležu proizvodnje, ki je namenjena izvozu, v številu oziroma izboru izvoznih artiklov, kot tudi v številu organizacij združenega dela, ki se vključujejo v izvoz-na prizadevanja. Na podlagi glavnih ugotovitev na podlagi »informacije« in upoštevaje naloge iz dolgo-ročnega programa gospodarske stabilizacije, je izvršni svet sprejel naslednje zaključke in predloge, ki jih je potrdila tudi skupščina občine:
1.  Vse organizacije združenega dela morajo na osno-vi ocen lastnih možnosti sprejeti programe vključeva-nja v izvozna prizadevanja. To še zlasti velja za tiste organizacije združenega dela, ki imajo za tuji trg za-nimive proizvode, ki v pogledu kvalitete nič ali le del-no  zaostajajo  za  razvitimi  državami.   Trenutno  večji dohodkovni učinki na domačem trgu ne smejo delovati kot zaviralni faktorji.
2.  Izvozne programe, ki morajo biti usklajeni v re-proverigah, splošnih združenjih in SISEOT, bodo orga-nizacije   združenega   dela   pripravile  oziroma   sprejele za leti 1984 in 1985. Vse organizacije združenega dela so  dolžne dosledno  spoštovati   tako  usklajene  izvozne plane, ki za njih pomenijo trdno obveznost.
3.  Medobčinska gospodarska zbomica mora ob sode-lovanju   splošnih   združenj   pripraviti   program  za  po-speševanje   medsebojnega   dohodkovnega   povezovanja organizacij združenega dela za enotno in celovito na-stopanje na tujih tržiščih in za večjo povezanost pro-izvodnih in zunanjetrgovinskih organizacij združenega dela.
4.  Medobčinska  gospodarska  zbornica  bo  skupno  z izvršnim svetom skupščine občine Ljubljana-Siška ter izvršnimi   sveti   drugih   ljubljanskih   občin   spodbujala organizacije združenega dela k pripravi novih izvoznih programov in k združevanju proste akumulacije orga-nizacij  združenega dela na načelih skupnega dohodka za realizacijo teh programov.
5.  Tudi v prihodnje bodo imeli pri naložbeni politiki prednost izvozni  programi, predvsem s področja stro-jegradnje,   elektrotehnične  in   kemične  industrije   ter posamezni programi v kovinsko-predelovalni, tekstilni, lesni in živilski industriji.
Pri pripravi ustreznih investicijskih programov mo-rajo aktivno sodelovati medobčinska gospodarska zbor-nica, banke in komisije za presojo investicij.
6.  Boljšo oskrbljenost z reprodukcijskim materialom bo možno doseči tudi z večjim povezovanjem v repro-dukcijske celote in na tej osnovi ustvarjenim skupnim deviznim prihodkom.
7.  Vse organizacije združenega dela morajo sprejeti programe intenzivnega nadomeščanja uvoženih surovin z domačimi.
Prednost v oskrbi s surovinami in energijo ter pri naložbah bodo imele organizacije, ki s proizvodnjo na osnovi domačih surovin v najkrajšem času povečajo neto devizni efekt, povečajo izvoz in preusmerijo pro-izvodnjo v višjo stopnjo predelave.
8.  Organizacije    združenega    dela    morajo    tekoče spremljati   svoje   plane  prilivov   in   odlivov   deviznih sredstev, sproti poravnavati svoje obveznosti in spre-
jemati ustrezne ukrepe za realizacijo sprejete politike na tem področju.
9.  Za  realizacijo  teh  nalog  bodo odgovorni  subjekti sprejeli   konkretne   akcijske   in   operativne   programe kot samostojne dokumente ali pa jih bodo opredelili v svojih planskih dokumentih.
Poslovodne strukture v organizacijah združenega dela ter vodilni delavci v drugih institucijah so osebno odgovorni za uresničevanje teh nalog, ocena njihove učinkovitosti in uspešnosti pa se bo upoštevala ob re-elekcijah.
10.  Izvršni   svet  bo   tekoče  spremljal   izvajanje   teh nalog in o tem najmanj  dvakrat (2 x)  letno obveščal skupščino občine.
Sklepi izvršnega sveta so bih posredovani vsem organizacijam združenega dela, poleg tega pa se stal-no spremlja njihova realizacija.
Izvršni svet je posebej obravnaval stanje gostinstva in turizma v občini, saj je menil, da v naši občini ob-stajajo sorazmerno ugodni pogoji za nadaljnji razvoj izletniškega in kmečkega turizma in gostinstva. Izvršni svet je menil, da zaradi zaostrenih gospodarskih raz-mer ne moremo pričakovati velikih naložb za izbolj-šanje opremljenosti turističnih objektov oziroma točk do leta 1990, vendar je v družbeni plan 1986—1990 vključiti pobude in naloge kot zasnovo razvojnih mož-nosti. Ob tem je izvršni svet poudaril, da je nujno preveriti učinke združevanja turistične takse na nivoju mesta, saj se sedaj zbrana sredstva v preveliki meri namenjajo za reklamiranje prireditev v Ljubljani, medtem ko bi z uporabo teh sredstev v investicijske namene bistveno lahko izboljšali pogoje delovanja in ponudbo v obstoječih rekreacijskih centrih. Izvršni svet se je zavzel tudi za to, da se že v fazi sprejemanja dogovora o temeljih planov skupnosti ljubljanskih ob-čin in občin ljubljanske regije dogovori o umestnosti in prioriteti izgradnje rekreacijskih centrov, o potrebi določitve in spremembi upravljalcev teh centrov in obsegu ter finančnih sredstvih, ki jih za programe po-trebujemo.
V  letu  1984 so  bile naloge izvršnega sveta na  pod-ročju   kmetijstva   in   preskrbe   usmerjene  v  izvajanje aktivnosti za doseganje hitrejše rasti družbeno organi-zirane pridelave hrane, intenzivnejšega koriščenja pri-rodnih  danosti  na  osnovi  znanja  in  sodobne tehnolo-gije,  v  razvoj   in   utrjevanje  samouprave  v  zadružni-štvu,   oblikovanje  dohodkovnih   odnosov   v   okviru   re-proverige,  večjo  ekonomsko  in  socialno varnost kme-tov in zagotavljanje boljše oskrbe občanov.
V  skladu s svojimi aktivnostmi na področju kmetij-stva   je   skrbel   za   hitrejši   razvoj   povečanega   obsega
"družbeno organizirane pridelave hrane in za intenziv-nejše koriščenje zemljiškega fonda. Izvršni svet je so-deloval pri pripravi in usklajevanju programa sklada za intervencije v proizvodnji hrane občin Ljubljane. Izvršni svet je tekoče spremljal preskrbo občanov z osnovnimi živili. V ta namen je predlagal sprejem odloka o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve, ki omogoča še stabilnejšo preskrbo občanov.
Izvršni svet je aktivno sodeloval s kmetijsko zadru-go Medvcde in Kmetijsko zemljiško skupnostjo in spremljal potek setve in žetve v letu 1984.
Tako je ob obravnavi realizacije jesenske setve 1983 in planu spomladanske setve 1984 zavezal oba nosilca kmetijske proizvodnje, da v času vegetacije na pšenič-nih posevkih izvedeta vse agrotehnične ukrepe v cilju maksimalnega pridelka, Agroemona, TOZD Domžale, da si mora pravočasno preskrbeti zadovoljivo količino mineralnih gnojil; KIT KZ Medvode, da nadaljuje s sklepanjem pogodb o odkupu pšenice, da bo s planom odkupa cilj dosežen. Izvršni svet se je tudi seznanil s problematiko preskrbe rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo in se zadolžil, da bo v mejah danih mož-nosti interveniral na pristojnih mestih za pravočasno preskrbo rezervnih delov. Nadalje je izvršni svet ob-ravnaval poročilo o izvršenem planu spomladanske setve za leto 1984 in o pripravah za spravilo pšenice, letnik 1984 in o izkoriščanju strniščnih površin, in ob tem ugotovil, da so se zaradi slabe prezimitve zmanj-šale s pšenico posejane površine za 24 ha in je o tem obvestil republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo. V mesecu avgustu je izvršni svet obrav-naval   informacijo  o  pripravah   na  jesensko  setev  in
ugotovil, da so planirane površine, ki so za KIT kme-tijsko zadrugo 43 ha in za Agroemono OE Smlednik in OE Vodice 56 ha s pridelkom 4 tone/ha realne. Prav tako je smatral, da je površina pod pšenico pri zdru-ženih ktnetih 120 ha z 2 tonami/ha tržnosti in vročanje merkantilne pšenice za semensko 1:1 realno planirano.
V mesecu decembru pa je izvršni svet obravnaval poročilo o žetvi in odkupu pšenice letnik 1983/84 in poročilo o jesenski setvi 1984/85 in pri tem ugotovil, da s planom načrtovana proizvodnja pšenice, to je bilo 984 ton, ni bila realizirana v celoti zaradi neugodnih vremenskih razmer, to je pozebe, bolezni in toče. Tako je bila tržna proizvodnja pšenice 828 ton. Izvršni svet je soglašal s predlogom, da se na območju občine Si-ška v letu 1985 odkupi 882 ton pšenice, od tega 532 ton v družbenem sektorju in 350 ton pri združenih kmetih. Izvršni svet je tudi zadolžil kmetijsko zadrugo Med-vode. da organizira skupinsko zavarovanje pšeničnih posevkov v okviru zavarovalne skupnosti.
Izvršni svet je aktivno spremljal ves potek agroope-racij v kmetijskem prostoru. po.sebno pa še potek kn-masacij v krajevni skupnosti Pirniče, ki so v zaključ-ni fazi. To je prvi tak primer v Ijubljanskih občinah.
Posebno pozornost je izvršni svet namenjal organi-ziranosli združenega dela in kritično ocenjeval razdru-ževanje (odnosno odcepitve) in ukinjanje TOZD. Ve-liko negativnih posledic bo »institutu« združevanja dela in sredstev povzročalo izločanje TOZD iz sestave DO, ki so v preteklosti združevale sredstva za ta TOZD. Tak primer je Donitov TOZD Tesnila v Veliki Loki in TOZD IPKO v sestavi DO IKO. Nadalje je izvršni svet sprejel pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja in se vključil v aktivnosti za uveljav-ljanje zakona o razširjeni reprodukciji in minulemu delu. Organizacije združenega dela vse prepočasi ure-sničujejo določila tega zakona, prav tako pa neustrezno v svojih aktih opredeljujejo kriterije za nastajanje motcnj v poslovanju.
V.
Ob sodelovanju predstavnikov samoupravne stano-vanjsko skupnosti Ljubljana-Siška je izvršni svet ob-ravnaval stanovanjsko gospodarstvo v občini in pri tem ugotovil, da je samoupravna stanovanjska skup-nost sorazmerno uspešno uresničevala svoje temeljne naloge, da je uspešno organizirala pričakovalce stano-vanj v zbore investitorjev, kar je prispevalo k soraz-merno nemoteni izgradnji v minulem obdobju. Ob tem pa je izvršni svet ugotovil odsotnost večje sistematič-nosti pri razvijanju različnih oblik stanovanjske \z-gradnje in prenove, zlasti pa odsotnost dolgoročne na-črtnosti na področju stanovanjske izgradnje. Izvršni svet je tudi podprl način zadružhe stanovanjske iz-gradnje, saj le-ta daje optimalno možnost usklajevanja širših interesnv družbe pri usmerjanju zasebne grad-nje v smislu racionalne urbanizacije, predvsem tam. kjer bo pravočasno zagotovljeno zemljišče za organi-zirano stanovanjsko izgradnjo in pripravljeni zazidalni načrti in projektna dokumentacija. Na področju pre-novo je izvršni svet ugotovil, da Siška zaostaja za osta-limi občinami, zato je že pristopil k pridobitvi doku-mentacije, na kateri bo temeljil program prenove do leta 1990, v katero je obvezno vključiti tudi sanacijo Draveljske gmajne, ki v zadnjih dveh letih uspešno poteka. Izvršni svet je podprl tudi ustanovitev biroja za posredovanje zamenjave stanovanj; ob tem pa ugo-lovil, da prepočasi poteka akcija odprave barakarskih naselij, zato je zavezal komite za urejanje prostora in samoupravno stanovanjsko skupnost, da pospešeno na-daljujejo z začetimi akcijami. Izvršni svet je tudi oce-nil izdelavo planskih dokumentov in pri tem ugotovil. da zaradi začetne neutečenosti zavoda za izgradnjo Ljubljane, ki izvaja strokovna opravila za samouprav-no stanovanjsko skupnost, le-ta ne zagotavlja časovne koordiniranosti svojih služb z dinamiko delovanja šir-šega sistema, še zlasti se je to posebej odražralo pri vo-denju neusklajene cenovne politike in neenotne meto-dologije pri določanju cen m2 stanovanja v ljubljan-skem prostoru. Ob tem je izvršni svet izrazil bojazen, da se ne bo moč izogniti temu, da bo zavod spričo svoje velikosti in ekskluzivnosti težil k samostojnemu krojenju kriterijev za lastno delovanje, v kolikor se ne
bodo spoStovali roki, tako pri izdelavi planskih doku-mentov, kot tudi pri njihovem uresničevanju.
Zaradi zagotovitve nadaljnje stanovanjske izgradnje v občini, ki "je spričo vse manjših prostorskih možnosti že močno prizadeta, je izvršni svet menil, da je treba pristopiti k iskanju možnih oblik pospeševanja stano-vanjske izgradnje, to pa pomeni, da bi v skladu z na-črtorri izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije morali v prehodnem obdobju omogočati tudi gradnjo za trg,. pri čemer naj bi bodoči izvajalec sodeloval tudi pri priprav.i in sprejemanju ustrezne urbanistične in projektne dokumentacije. Izvršni svet je poročilo o stanovanjskem gospodargtvu v občini s svojimi stališči posredoval skupščini občine, ki je tako poročilo kot stališča izvršnega sveta v celoti sprejela.
Izvršni svet je prav tako kritično ocenil delovanje kulture v naši občini in ob sodelovanju predstavnikov kulturne skupnosti ugotovil, da so tudi na področju kulture doseženi pomembni rezultati pri razvijanju kulturne dejavnosti v krajevnih skupnostih in organi-zacijah združenega dela, predvsem v bogatejši in vse-binsko ustreznejši povezanosti ljubiteljske dejavnosti z okoljem, kjer ta dejavnost poteka in v okviru občine kot celote. Ob tem pa ugotavlja, da so pomembno vlo-go imeli organi občinske kulturne skupnosti, zveze kul-turnih organizacij in posameznih društev, premalo pa so bili vključeni organi samoupravne in družbenopoli tične organizacije v krajevnih skupnostih in organiza-cijah združenega dela. Glede financiranja kulturne de-javnosti je izvršni svet opozoril, da imajo delegati premalo možnosti vpliva na oblikovanje programa ter delitev finančnih sredstev za izvedbo le-tega v ljub-ljanski kulturni skupnosti in kulturni Skupnosti Slove-nije. Izvršni svet je tudi opozori], da je potrebno čim-prej pristopiti k izdelavi nove metodologije za delitev sredstev (veljavna je iz leta 1973), ki jo je potrebno uskladiti z obstoječimi razmerami. Pri občinski kul-turni skupnosti je bila ustanovljena komisija, ki pri-pravlja konkreten in realen program za izvedbo naj-nujnejših sanacijskih del obstoječih domov in prosto-rov. Komisija naj bi opredelila tudi prioriteto del do leta 1990.
Z otvoritvijo Vodnikove domačije je dobila občina boljše možnosti za galerijsko-razstavne ir. prireditvene dejavnosti, vendar ugotavlja, da se v razreševanje sta-tusa, financiranja programske dejavnosti, vzdrževanja, pa tudi dokončanja celotne prenove Vodnikove doma-čije premalo vključujeta ljubljanska kulturna skup-nost in kulturna skupnost Slovenije, saj je Vodnikova domačija objekt širšega pomena. Izvršni svet je tudi podprl razvoj knjižničarstva, saj že sedaj zaostaja za potrebami glede na število in nadaljnjo rast prebival-stva v občini. Ob koncu je izvršni svet ugotovil, da je programiranje dela na kulturnem področju nezadcUno, čeprav je zveza kulturnih organizacij organizacijsko dovolj usposobljena. Le programiranje dela in koordi-niranje med posameznimi izvajalci bo zagotavljalo večjo kvaliteto in večji vpliv uporabnikov na celotno kulturno dejavnost.
V letu 1984 je izvršni svet obravnaval tudi stanje in problematiko preventivnega zdravstvenega varstva na območju občine Ljubljana-Siška in razvoj družbe-noekonomskih odnosov in organiziranosti zdravstva v Ljubljani.
Ob seznanitvi s problematiko preventivnega zdrav-stvenega varstva v Siški je izvršni svet predlagal, da se v okviru zdravstvenega doma Ljubljana in v občin-skih zdravstvenih skupnostih proučijo možnosti za iz-popolnitev evidentiranega kadrovskega deficita, ki ga ugotavljajo zdravstveni delavci, pri čemer naj bi bile upoštevane dejanske potrebe in stanje, s katerim so soočeni dispanzerji. Izvršni svet je ugotovil, da so zdravstveni delavci v okviru TOZD osnovnega zdrav-stvenega varstva Ljubljana-Siška bolj obremenjeni kot delavci v dispanzerjih ostalih ljubljanskih občin, da npr. v Siški zajema en zdravnik 2357 učencev, v dru-gih ljubljanskih občinah pa 2000 učencev. Izvršni svet je nadalje menil, da bi morali pri izvajanju sodobnega koncepta preventivne medicine še bolj pospeševati na-pore za uresničevanje skupne odgpvornosti in skrbi za zdravje ter vključiti v profesionalno odgovornost zdravstvenih delavcev tudi odgovornost vsakega člo-V?ka za lastno zdravje, odgovornost družine. za zdrav-
je svojih članov, odgovornost temeljnih organizacij združenega dela za zdravje svojih delavcev ter odgo-vomost družbene skupnosti za zdravje svojih občanov sploh. Pri tem je izvršni svet ugotovil, da se dogovori ih pobude, sprejete že v prejšnjih letih ne izvajajo. Pri tem gre na primer za prepoved točenja alkoholnih pi-jač mladini in prepoved kajenja v javnih prostorih. Zato zdravstveni delavci ugotavljajo le posledice, ne morejo pa dejansko ukrepati, kar naj bi bila obveznost širše družbene skupnosti.
Ob obravnavi organiziranosti zdravstva v Ljubljani pa je izvršni svet menil, da bi bilo potrebno nameniti več pozornosti povezovanju zdravstvenega doma Ljub-ljane in s tem TOZD osnovnega zdravstvenega var-stva s specialistično in bolnišnično dejavnostjo.' Pri tem je izvršni svet predlagal, da se intenzivirajo ustrezne aktivnosti za organizacijsko in vsebinsko po-vezavo TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Siška z UKC, TOZD dr. Petra Držaja v cilju hitrejšega in racionalnejšega zadovoljevanja potreb na področju specialistične in konzilijske dejavnosti.
V letu 1984 je izvršni svet trikrat obravnaval raz-iskovalno dejavnost, in to v občini in mestu Ljubljani in pri tem kritično ocenil delovanje raziskovalnih skupnosti kot tudi izvajalskih organizacij na področju raziskovanja. Ugotovil je, da programi ne izhajajo iz potreb uporabnikov, temveč izhajajo iz kapacitet iz-vajalcev; da je preveč prisotna proračunska miselnost, ker ni ali pa je premalo razvita svobodna menjava dela. Glede na razmišljanja, da je zaradi predragega delegalskega sistema potrebno spreminjati samouprav-no organiziranost delegatskega sistema, je izvršni svet zavzel stališče, da je sistem polrebno dograjevati, tako da bo dosežena učinkovitost in kvaliteta dela ter da bodo raziskave zares odraz potreb uporabnikov.
Izvršni svet je tudi ugotovil, da je med organizaci-jami združenega dela s področja raziskovalne dejav-nosti prisotna premajhna povezanost z organizacijami združenega dela gospodarstva, ki so potencialni upo-rabniki njihovega znanja oziroma storitev. Zato se je izvršni svet zavzemal za intenziviranje dohodkovnih donosov in povezavo med organizacijami združenega dela raziskovalne dejavnosti in celotnim združenim delom z namenom, da se bolj motivira raziskovalno delo z uvajanjem sodobnih tehnoloških dosežkov.
Izvršni svet je obravnaval problematiko in organizi-ranost srednjega usmerjenega izobraževanja v Ljub-ljani in Siški in opozoril na nekatere najbolj kritične vsebinske probleme, ki spremljajo izvajanje programov srednjih šol usmerjenega izobraževanja. Izvršni svet je menil, da je potrebno izdelati konkrelni program za razreševanje najbolj akutnih problemov, ki so: neraz-čiščeni odnosi na področju svobodne menjave dela ozi-roma financiranja srednjega usmerjenega izobraževa-nja; problematiko pomanjkanja učbenikov, učil in di-ciaktičnih pripomočkov; zagotavljanje finančnih sred-rtev za razreševanje prostorske problematike (v Siški se s tem problemom ubada Srednja šola za elektroniko v Sentvidu, ki v letu 1984 še ni imela zagotovljenih finančnih sredstev za pridobitev 6 učilnic in Srednja šola Litostroj, ki nima telovadnice za 1000 učencev); neustrezno nagrajevanje pedagoškega kadra; nagraje-vanje mentorjev in vključevanje učencev v delovno . prakso ter spremljanje medsebojne povezanosti vpisov v srednje in visoke šole. Izvršni svet je obravnaval tudi poročilo o izobraževanju odraslih in pri tem po-udaril, da mora to izobraževanje postati sestavni del kadrovskih planov v organizacijah združenega dela kot element kadrovske politike. Izvršni svet je tudi podprl usmeritev glede enotnega koncepta izobraževanja od-raslih v Ljubljani, pri čemer bi bilo potrebno proučiti možnost ustanovitve oziroma organiziranja andrago-škega centra, ki bi povezoval vse sedanje oblike izo-braževanja odraslih v Ljubljani z vidika uresničeva-nja enotnega koncepta te zvrsti izobraževanja, v koli-kor ne bo prišlo do povečanja družbene režije.
VI.
Izvršni svet je v tekočem letu izvrševal proračun ter izvajal politiko na področju splošne porabe tako, da so se med letom dohodki delili skladno z njihovim pri-tokom.  Izvršni  svet  je  obravnaval  poročila  o  trime-
sečni  realizaciji  proračuna  ter odločal  o uporabi  ne-razporejenih dohodkov proračuna.
V   letu   1984   Ljubljafta   ni   zagotovila   svojo   porabo' z izvirnimi prihodki proračuna. Zato je republika od-stopila   del   posebnega   davka   na   promet   proizvodov.
'izvršni svet si je tudi v letu 1984 prizadeval v skla-du s stabilizacijskimi usmeritvami za poostren nadzor nad porabo proračunskih sredstev in za usklajeno po-litiko na področju fingnciranja v naši občini. Prav tako je nadaljeval s politiko poostrenega nadzora nad dotacijami za določene namene ter s preverjanjem do-govorjenih in opravljenih nalog ugotavljal upraviče-nost dodelitve sredstev proračuna.
Na področju splošne porabe se je izvršni svet aktiv-no vključeval v oblikovanje sprememb in dopolnitev dogovora o oblikovanju splošne porabe občine in mesta Ljubljane ter v skladu z dogovorom posredoval skup-ščini v obravnavo in sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana-Siška za leto 1984.
Glede na nedorečena izhodišča za oblikovanje sploš-ne porabe v letu 1985 je izvršni svet pripravil ter po-sredoval skupščini občine v obravnavo in sprejem odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljub-ljana-Siška v prvem trimesečju leta 1985. Izvršni svet je v letu 1984 rednji izpolnjeval vse naloge, dogovor-jene z dogovorom o oblikovanju splošne porabe v Ljubljani.
V  letu 1984 so se zaostrili pogoji zagotavljanja sred-stev  za  nekatere  naloge,   ki  se  financirajo   iz  splošne porabe. To še zlasti  velja za  redno delovanje krajev-nih skupnosti. Izredne podiažitve materialnih stroškov še  zlasti   energije  in   sistem   indeksiranja  splošne   po-rabe sta  povzročala  težke  probleme v  nekaterih  kra-jevnih   skupnostih.   Izvršni   svet   je   v   preteklem   letu večkrat obravnaval to problematiko in s skrajnimi na-pori   in   ob   razumevanjn   odgovornih   delavcev   v   teh krajevnih  skupnostih  uspel  vsaj  začasno  razrešiti  na-kopičene probleme. Prav verjetno bo v lelu 1985 prišlo do enakih  težav, to pa zahteva celuvito obravnavo fi-nanciranja deldvanja krajevnih skupnosti, čemur so se doslej  zlasti samoupravne interesne skupnosti v celoti izogibale.
Materialnim in kadrovskim pogojem dela upravnih organov in skupne strokovne službe je izvršni svet po-svečal posebno puzornost. Prostorski problemi, slaba npremljenost, neustrezna kadrovska struktura zaposle-nih in ne nuzadnje nizki osebni dohodki neprestano spremljajo delavce v upravi. Vse to seveda vpliva na njihovo delo. na odnos do občanov, pa tudi do dele-gatske skupščine. V letu 1984 je bilo vloženih veliko sredstev v izboljšanje delovnih pogojev, izvršni svet pa je v okviru možnosti zagotavljal tudi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo do dovoljenih okvi-rov. Izvršni svet je tekoče spremljal izvajanje akcij-skega programa za odpravo problemov in pomanjklji-vosti v organiziranosti in delovanju upravnih nrganov in skupne strokovne službe občine Ljubljana-Siška in sprejemal ustrezne ukrepe za njegovo realizacijo.
Na področju davčne politike se je izvršni svet v me-cecu februarju seznanil s problematiko in delovanjem davčne inšpekcije, kateri so bile v letu 1984 prenešene dodatne naloge s področja spremljanja in pridobivanja sredstev občanov. To velja predvsem za ugotavljanjs izvora premoženja, kjer so naloge zelo zahtevne, na-grajevanje, izobrazba ter ocenjevanje davčnih inšpek-torjev pa neprimerno.
V  mesecu maju je izvršni svet obravnaval  in  pred-lagal  skupščini v obravnavo  in  sprejem  zaključni  ra-čun davkov in prispevkov za leto 1983 ter podprl pred-log  skupščinskega  odbora  za  finance  in  proračun,  da uprava   za   družbene  prihodke   pripravi   aktivnosti   in ukrepe, s katerimi bo v letu  1984 dosežena vsaj 95 % izterjava. Ze ob obravnavi  tega poročila. se je izvršni svet srečal s problemom nerealnega planiranja kalku-lativnih prihodkov in s tem, da republiška uprava za družbene prihodke med letom stalno spreminja kalku-lativne prihodke.
Izvršni svet je zahteval od republiške uprave, da že v začetku leta določi kalkulativne prihodke zu posa-mezne občine, saj bi tako laž.je razrešili marsikatere probleme pri izterjavi kalkulativnih prihodkov. Glede na nekatere probleme, ki so se med letom pojavljali
v upravi za družbene prihodke pri izterjavi kalkula-Uvnih prihodkov, se je izvršni svet v zadnjem trime-sečju tedensko seznanjal s stanjem izterjave ter upra-vi dajal usmeritve za nadaljnje delo oziroma za zago-tovitev 95 %  izterjave kalkulativnih prihodkov.
VII.
Tudi v letu 1984 je izvršni svet aktivno sodeloval z izvršnimi sveti drugih občin, kjer imajo naše delov-ne organizacije svoje TOZD ali enote, ali pa so tam sedeži delovnih organizacij naših TOZD. Tako je bilo intenzivno sodelovanje zlasti z izvršnimi sveti oboin Ajdovščina, Celje, Domžale, Jesenice, Kranj, Metlika, Ptuj, Skofja Loka, Trebnje in Vrhnika. Povsern ra-zumljivo je, da je bilo veliko medsebojnega sodelova-nja v ljubljanskem prostoru. Ti stiki in sodelovanja so izredno koristni, saj pomenijo velik korak k odprav-Ijanju lokalnih (občinskih) in ^tozdovskih« interesov in tako prispevajo k večji integriteti združenega dela.
V tem poročilu nismo posebej izpostavljali sodelova-nja s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in dru-gimi objekti, prav tako se nismo dotaknili tistih pod-ročij, ki jih v Ljubljani enotno oziroma skupno ure-jamo. To pa ne pomeni, da teh aktivnosti v izvršnem svelu ni bilo. Nasprotno, zelo veliko je bilo angažira-nje izvršnega sveta na komunalnem področju, še zlasti pri organiziranju in oblikovanju nove komunalne skupnosti ljubljanskih občin z vidika upravljanja in urejanja s stavbnimi zemljišči v občini, ker so bila le-ta pooblastila predhodno poverjena občinski komu-nalni skupnosti, na področju urejanja prostora, pre-skrbe, delovanja pravosodnih organov, inšpekcijskih služb, ZIL, Zavcda za družbeno planiranje Ljubljane in drugih. Prav tako ne izpostavljamo posebej nalog s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite, s področja kadrovske politike in zaposlovanja.
Izvršni svet je imel v letu 1984 55 sej, na katerih je obravnaval 636 točk dnevnega reda. Od tega so bili predlagatelji gradiv upravni organi 435 točk, 71 točk pa so predlagali drugi subjekti.
Izvršni svet je obravnaval 109 točk z gospodarskega področja, 86 točk s področja urbanizma, 22 točk s pod-ročja družbenih dejavnosti, 63 premoženjsko pravnih zadev, 14 točk s področja davčne politike, 62 finančnih zadev, 5 točk s področja delovanja krajevnih skupno-sti. 5 točk s področja ljudske obrambe. 37 kadrovskih točk in 15 točk s področja kmetijstva. V zgornjih šte-vilkah pa niso zajeta poročila o delu in programih upravnih organov, pravosodja, zavoda za družbeno planiranje Ljubljane, štaba za civilno zaščito, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in še nekate-rih drugih.
Omeniti pa je potrebno ludi, da se je izvršni svet intenzivno vključeval v obravnavo gradiv republiške in mestne skupščine. tako da je k vsem gradivom po-sredoval svoja stališča.
Polcg gornjih številčnih podatkov je potrebno pc udarili, da je bila udeležba članov na sejah izvršnega sveta zelo visoka (v povprečju 13 članov), da pa vsi člani niso enako intenzivno sodelovali v njegovem delu. T« velja predvsem za zunanje člane. ki jim de-lovne obveznosti niso dopuščale večje vključevanje v delo izvršnega sveta, zato bo v bodoče potrebno po-svetiti več pnzcrnosti iskanju ustreznih kadrov za delo v izvršnem svetu in njegovih organih. V letu 1984 so bile izvedene tudi nekatere kadrovske spremembe v izvršnem Kvetu.
Izvršni svet