54. številka.

k
V Trstu, v sredo 6. julija 1892.
Tečaj X
„£ D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden. vaako iredc in
loboto ob 1. uri popoladne.
„Edinost" slane:
ta ▼■© leto gl. 6.— ; izven Avst. 9.— gt. w polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , xa ćetrt leta „ 1.50; „ , 2.25 , Posamične številke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tntu po & nov..
v Ooriei in v Ajdovščini po • nov. Nt naroo"be brez priložena naročnine te ipravnlitvo na ozira.
EDINOST
Oglasi in oznanil* bo račune po 8 nov vrtnica v petitu ; za naslov« t debelimi
črkami h« plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
i« račune po pogodbi.
Vsi dopisi ne p^SUjajo uredniStvu Piazza Caserrau št. '2. Vsako pismo mora biti frankovaiio ki*r nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo P iazza Caserma št. a Odprte reklamacije o proate poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»v .dlno.t ]. met<
Vabilo na naročbo.
Ob začetku tretjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovć svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajoČih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld, 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravništvo.
Pojasnilo.
Gospoda žele, da govorimo jasno. Kako pa kakor jasno P Nam ni navada, uporabljati dar govorjenja le v ta namen, da bi prikrivali svoje misli. Vsaj nismo diplomatje ! Le z odprtim vizirjem stopajmo po javnim pozorišči, to je ne le najpo itenejše, ampak tudi najkoristnejše. Bodi jasno! — bila je vsikdar vodilna misel, „gonpodom pri „Edinosti"" pri javnem ojih delovanju. Da so se vsi Slovenci vsikdar držali tega načela, izvestno bi bilo drugače v naši domači hiši slovenski, nego i resnici je. Mi Slovenci v obče imamo marsikako napako, ali kot politike nas najbolj kvari nastopna; da smo prenagli z obsodbo, ali pa, da se prehitro navdušujemo za kako • tvar. Jedno in drugo je kvarno. Krivično je obsojati kako »tvar, dokler je ne
PODLISTEK.
Spomini
na znamenite inožć slovenske.
Čitul Vatroslav Holz v Čitalnici TržnSki dne 9. aprila 1892.
(Dalje)
Zajedno sem imel ondu tisti dan priliko, opazovati Janeza Šubica neposredno pri delu. Slikal je o mojem prihodu na zgoraj omenjeni sliki baš glavico božjega Deteta, prikazujočega se Padovanskemu menihu na svetlem oblačku. Na prvi pogled sem bo prepričal, da imam pred seboj ve-lespretnega slikarja po božjem poklicu, kajti delo mu je šlo kar vidno izpod rok. Z veščo določnostjo si je priredil umetno BeBtavljeno bojilo telesnega inkarnata, prenašal boje z neko elegantno lehkoto a palčte ua platno ter proizvajal s pomočjo povsem nežnega in prozornega senčila kaj plastiški detinski obrazek Vzveličarjev. Videvši ga sedeti vsega utopljenega v svoj slikarski predmet, z baretom a la Rem-brandt na glavi, aočutil sem takorekoč ž njim oblažujočo srečo umeteljniškega urno-tvorstva ter mu nehote čestital na tem, rekse vznesen:
„Blaženi Vi, ki ste imeli toli dobrega •očeta, da Vas je privedel na pot siato-
poznamo od vseh strani, dokler je nismo proučili temeljito in brez predsodkov. Ne« previdno pa je — in utegne imeti usodepolne posledice —, ako se kar slepo navdušujemo za kako zadevo, ne da bi imeli v rokah zanesljivih podadkov, iz kojih bi mogli sklepati : kaki nameni so bili odločilni nje snovateljem in kakov sad nam utegne roditi naš ukrep. Politiška zdrelost zahteva pa odločno, da nismo krivični in tudi ne neprevidni.
To je naše Btališče in s tega stališča smo morrili priprave zal. katoliški shod v Ljubljani: brez predsodkov, brez zle volje, a tudi primerno in potrebno previdnostjo. Po našem menenji je bilo tako postopanje povsem korektno z ozirom na opasni položaj, v katerem se nahajamo Slovenci, osobito ob jezikovnih mejah; po takem ne bi bili nikakor pričakovali, da nam bode „Slovenec" očital nepoštenje. Oklic je bil res pisan jako lepo in vabljivo in natisnili bi ga lahko brez pomislekov kot takega. A okliesam za-se ni nič, program je glavna stvar. V oklicu je bilo pač čitati — kar daje razumeti tudi naša izjava — nekoliko splošnih načel, kojim ne bi ugovarjali, ako bi vedeli, da bode ves program odgovarjal tem splošnim načelom, tam izraženim. Vzroka, da nismo prijavili oklica, ni iskati v tem, kar pove, ampak v tem, kar ne pove.
S čem smo Bi vender ogreŠili dušo svojo P Mari s tem, da smo p r e v i d n i P Kaj zahtevamo druzega, nego to, d a se nam pokaže podlago, na katero se nam je postaviti. Vsak razsoden politik mora zahtevati to. „Slovenec11 pravi, da to ni pošteno, prikrivati oklic, potem pa shodu podtikati namene, katerih ne more in sme imeti. Ali gospoda, {kje smo podtikali P Nikjer, ni z jedno besedo! Mi smo le zahtevali pojasnila, ali so gospoda snovatelji katoliškega shoda in v koliko indentifikujejo z onimi, ki res
matske izobrazbe v slikarstvu na akademiji! Vidite, tudi jaz bi se bil rad posvetil slikarskej umetnosti, pa ga, žal, v svoji mladosti nisem imel človeka, ki bi mi bil pomogel na akademijo; in ko sem potem dospel sam do njenih vrat, vrgla me je kruta usoda — na morje, med glupe dalmatinske divjake . . ."
Pomilujoč me na izgtćšenji pravega poklica, sčgnil mi je sočutno v roko ter rekel ves ginjen proti svojemu očotu, ki se nama je bil v tem pridružil:
„Da! Zlati naš očka so dosti storili za nas, zlasti za m e n e in Jurija, za kar sva jim hvaležna vse žive dni! Zato Vas pa tudi prosim, da v svojem spisu povdarite posebno to njih veliko zaslugo v pospeševanji slovenske umetnosti!"
Pri teh besedah so zaigrale sivolasemu starcu v očeh svetle solze in molče je stsinil roko svojemu sinu in meni.
Med našimi pogovori je bila njegova žena, dobrodušna mati bratov Šubicov, priredila obed in moral sem sesti z ume-teljniško obiteljo za mizo. Bil vam je to veleslikovit prizor! Tu ob prostrani mizi uzorna roditelja med svojimi sinovi, ondu na levo pa slikarsko stojalo, a katerega nas je pozdravljal prej imenovani svetnik iz Padove, in okrog po omarah, in postranskih mizah ter po atenah okolo in
podtikajo katoli&kemu shodu namene, kakoršnih — da govorimo s .Slovencem11 — nemore in ne sme imeti katoliški shod. Niti ne dvomimo, da hi nas gospodje pri „Slovencu" ne razumeli, kaj da hočemo reči. Gospodi sa zdi izjava naša nekam skrivnostna. O tem se nočemo prepirati in niti ne zahtevamo, da nam gospoda odgovore v posebnem članku na konkretna vprašanja naša. Tu imajo gosp6da jako lehko, jednostavno nalogo : da nam zamaše usta, priobčijo naj program katoliškemu shodu — natančen, avtentičen program. Ne naša, ampak osnovalnega odbora dolžnost je, da govori jasno: odbor vabi narod — ne narobe — a narod mora vedeti, kam mu je iti.
To zahtevamo, od te zahveve ne odstopimo nikakor. V to nas sili previdnost in pa tudi — da smo odkritosrčni — po različnih čudnih pojavih mej nami Slovenci opravičeni skepticizem. Iz „Slovenca" z dne 27. p. m. pa posnemljemo, da nismo samo mi skeptiki (dvomljivci), ampak tudi drugi, kajti piše: „Slov. Narodu" in onim listom, ki skeptičnim očesom motre priprave za prvi katoliški
shod....."A mimo tega imamo mi
zanesljiva poročila, da skeptikov ni najti samo mej časnikarji, ampak tudi mej pametnimi in mirnimi rodo- in domoljubi odločno konservativne barve.
„Slovenec" se čudi, da „Edinost" ne ve v kakem zmislu se morajo gospodarska in kulturna vprašanja razpravljati na katoliškem Bhodu". No, mi Be pa Čudimo „Slovencu", da se on nam čudi. Hočete vzgledov P Bodi vam! V državnem zboru združili so »e poslanci različnih strank v nekako neprisiljeno zavezo, da bi pospeševali gospodarske koristi; pri glasovanju o trgoviniski pogodbi z Italijo stal je konservativec proti konserva-tivcu — in uprav ta pogodba je žalostno
okolo pa vse polno vsakovrstnih slikarskih modelov in osnutkov, studij in kopij, zno-šenih v teku desetletij tu sem na dom po očetu in njegovih sinovih — rečem vam : pristen „interieur" slikarskega atelijeja, da bi ga no bil mogel lepše ubrati sam ko-ketni Makart . . .
Ko smo tako složno združeni Hedeli okrog caize, ozre se oče Šubic po svojih sinovih, rekoč :
„Jeden da bi še bil med nami, potem pi pač bili veseli!"
„A Jur'P" reoe mati, uganivši moževo željo. A čujte! Tisti hip zazveni pod oknom poštni rog in predno preteče deset minut, prinese hči Marija očetu pismo od Jurija iz Pariza, v katerem naznanja, da mu je deželui odbor kranjski naročil štiri dekorativne slike za n«vi ljubljanski muzej . . .
„Živio naš Jurij 1" zadonelo je po vsem omizji in očetu Štefanu je žarilo obličje v slastni zadovoljnosti.
Proti večeru je postavil Janez Šubic svojega svetca v kot ter se napotil z menoj k Čadežu, češ, da so ondu zopet nekoliko razvedri, kakor to veleva Goethe :
„Da načrto si osnuješ, Svćlu bo, umetnik, skrij ; Du pa dolu bo raduje«, V družbo njo vestil aavfj !'•'
poglavje iz zgodovine delovanja in skrbij nekaterih naših poslancev za gmotne koristi svojih volilcev —; ob vprašanju vrejenja valute je prava zmešnjava mej poalanei, ki sicer soglašajo v političkom pogledu itd. itd. Kaj sledi iz tega P Is tega sledi, da s tem še ni povedano, v kakem zmislu se bodo obravnavala gospodarska vprašanja, ako rečemo jednostavno, da bodo shod katolišk. Kar se doBtaje kulturnih uprašanj pripomniti bi bilo nastopno. Denimo, n. pr., da se bode na katoliškem shodu priporočalo, da naj bi Slovenci se svojim denarjem podpirali katoliško vseučilišče v Solnogradu. Temu nasvetu bi bo mi vprli z vso odločnostjo. To pa iz tehtnih vzrokov. Kajti pri sedanjih razmerah je za nas Slovenco veliko večje važnosti, — temu pritrde izvestno vsi naši rojaki ob jezikovnih mejah — jedna sama slovenska, v katoliškem in narodnem duhu urejena osnovna šola ob periferiji, nego vsa vseučilišča. Pametni ljudje prično vender hišo zidati pri fundamentu, ne pa pri strehi. Zato zahtevamo po vsej pravici pojasnila, v kakem zmislu se bodo obravnavala gospodarska in kulturna uprašanja.
V	„Slovencu" z dno 2. julija smo naleteli na nekaj Čisto novega, kar je v strogem nasprotji z vsem onim, kar je ta list pisal do sedaj o katoliškim thodu, namreč: „da katoliški shodi nikjer niso politiški shodi in da tudi prvi slovenski katoliški shod ne bo političen shod".
V	„Slovencu" z dno 27 junija pa čitamo n. pr., da so bode katoliški shod po-tezal za stvari, ki so strogo narodno-poli-tiske nravi: „ca ljudske šole se alo-ve uskim učnim jezikom;" da šolska resolucija povdarja jasno ndrodno stališče, da zahteva narodne pravice, „za naše rojake na Koroškem, Štajerskem in Primorskem" ; da je katoliški
Pri Čadeževih je bilo Šubičevim sinovom že od nekdaj prijetno zavetišče. Tu sem so se hodili radovat na doseženih uspehih svojih ; ondu so se krepčali tudi v trenotkih duševne reakcije po prebitih naporih pri delu ter snovali — Bog jim grehe odpusti! — ob čaši dolenjskega cvička zopet nove načrte o nameravanih svojih umotvorih. Skratka : v razborni Ča-deževi družini dobili so življ enjaveaeli naši umetniki mnogo moralično zaslombe. Do-čim jih je umni gospodar podpiral s prak-tiškimi svojimi nasveti na podstavi svojih izkustev, pogledala je bistrooka gospodinja predovzetnim slikarjem v sreč ter ondu z ljubeznivimi svojimi opomini pomirila marai-kakšen dušni vihdr — ni čudo, da bo so vihraati mladiči kaj radi zatekali v zatišje te prijazne hiše. In glejte ! Kakor v zahvalo za užite dobrote uvekovečil je genijalni Jurij Subic v prestolonaslednikov! knjigi: „Dio osterr. ung. Monarchie in Wort und Bild" in to na ilustraciji: „Pre-kajanje hiše na božični večer," baš ono sobo, kjer je prebil toliko radostnih ur, ter je ondu posnel i vrlo Čadeževo doma-čico, slonečo ob prostrani gorenjski peči.
V oni sobi sva sedela tudi midva z Janezom ŠubiČem tisti večer pozno v noč. Tu mi je blagi naš umetnik pripovedoval raznovrstne dogodke iz svojega življenja
■hod veliko važnosti ▼ verskem, n 4 r o d -nem in gospodarskem oziru ; da ne bodo na katoliškem shodu združili rojaki slovenski ter dogovarjali prijateljski, ,kako najvspešneje zgraditi in utrditi slovenskemu ljudstvu versko-nravno podlago, na kateri se bo najvspešneje branil in vzdrževal proti svojim sovražnikom, ki mu kradejo njegovo vero, govorico in zemljo" i o borbi proti nasilnemu ptujstvu; da Slovencem treba v prvi vrsti, „da obkoljeni od tujih mogočnih a neprijaznih narodov ohranijo svoj obstanek ;* da bode katoliški shod mej drugimi raznimi vprašanji razpravljal tudi o narodnem vprašanju.
Za božjo voljo, ali niso to zgolj taka vprašanja, ki so v tesni zvezi s politiškim življenjem P Nam je uganjka. kako naj obravnava katoliški shod vsa ta vprašanja, ako ni politišk shod. Politika brez politike — gospoda, to je nezmisel! In že s tem je jasno izražena politička nrav katoliškega shoda, da hoće osnovalni odbor povabiti vse „zakanodajalne zastopnike slovenskega naroda." Mej poslednjimi so pa menda tudi taki, ki niso pristni katoliki po prečastitega dr. Mahniča nazorih ; čemu take vabiti na shod, kije le katolišk in ne politišk P
Govorite nam o bkeptikih. Kako naj bi ne bil', ko vidimo, da na tako važni poziciji kakor je izvestno Trst, ni bilo nikacega posvetovanja, da se nikogar ni vprašalo za svet. Alijepa bilo morda tako posvetovanj eP Tem žalostneje, da se niso povabili na pogovor ljudje, ki so si v borbi za narodni obstanek pridobili ogromno skušenj ; če drugo ne, je vsaj netaktno, da se je povsem prezrlo poli-tiško društvo „Edinost". Ali se jo morda društvo hotelo kaznovati za to, ker je izreklo saupnico istrskima poslancema P Kakor rečeno: mi ne vemo, ali so se vrSila v Trstu posvetovanja ali ne ; če so se, kazalo bi to preziranje politiškega društva na jednostransko-politiški značaj katoliškega shoda.
In slednjič morejo gospoda iz uvodnega članka poslednje „Edinosti" izvedeti še en uzrok, zakaj smo skeptiki.
Zaključuje se izjavljamo solidarne iz izjavo v poslednji „Novi Soči", ki piše :
„Ker pa več očij več vidi, treba je vsekakor, da se gotove resoluoije objavijo vsaj 14 dnij pred shodom, ker boljo je, da ae naši časopisi izjavijo o njih še pred shodom, ne pa da bi jih kritikovali potem. Treba je dalje tudi to, da bo pri shodu mogel vsakdo govorili o vseh točkah dnevnega reda, ne pa da bi se beseda kratila. Slišimo namreč govoriti, da ae bo dovoljevala beseda le nekaterim, že naprej določenim osebam. Skoro ne moremo vero* vati tej govorici, a zabeležiti jo moramo,
na akademiji v Benetkah, potem o svojem potovanji po Italiji in o bivanji v Rimu, v Napolji itd. Daljo mi je opisoval delovanje in umeteljniško življenje svoje med brati Cehi v Pragi in na Dunaji. Naposled mi je razodel, da se potegujo za profesuro na umetniško-obrtnem muzeji v Kaisers-lauternu v Renski Palaoiji, kamor je baš pred nekimi tedni poslal na ogled nekatere slikarske svoje skice. Kakor znano, dobil je malo mesecev pozneje Janez Šubic dotično službo, v kateri ga je tudi dohitela amrt, žalibog, za polovico življenja prerano, v trenotku, ko je začel baš najlepše razvijati umeteljniško svoje zmožnosti . . .
O Janezu Šubicu kot umetniku in o njegovem delovanju govoril sem po njega smrti že na drugem mestu. Bil je, kakor sem rekel, pokticAti umetnik po miloati božji, prešinjeu z ognjeno ljubeznijo do vzvišene naloge življenja svojega, katero je izvrševal s polno samozavestjo. Bil je jako marljiv ter je v prekratki dobi bvo-jega delovanja proizvel dolgo vrsto slikarskih umotvorov. Žal, da je večina njegovih del v tujini, inorodcem v pove-ličanje, dočim je naša domovina v tem
da se reč pojasni še pred shodom, kajti beseda mora biti prosta vsakomur, kdor bo hotel govoriti. Seveda je treba že naprej zavarovati ae proti vsakorinim, dandanes preobičajnim insinuacijam, da govorniki proti eni ali drugi točki dnevnega reda ali pa proti kakej točki v resolucijah bodo delali opozicijo zaradi svojega brez-verskega liberalizma ali pa celo iz sovraštva do katoliške cerkve. Vsakdo poslušaj glas vesti in spoštuj prepričanje drugih!"
Pripomnili bi le, da doba 14 dni je veliko prekratka, da bi mogli ro-d olj u bje temeljito proučiti vsa vprašanja. Program naj se določi in objavi, takoj. Ne vemo, čemu bi ga skrivali-Ako imajo gospoda poštene namene — in mine dvomimo na tem — se jim ne treba bati javnosti. Naš narod je pošten in ker je pošten, izvestno ne odreče zaslombe — poštenim namenom. A prvi pogoj je jasnost.
Politični pregled.
Notranja dežela.
Državni zbor. V seji dne 2. julija je izjavil ministerski predsednik grof Taaffe odgovarjajoč na vprašanje poBl.Eben-hoha radi neke izjave vladnega zastopnika Plapparta v obrtnem odseku, da ministri so si popolnoma svesti svoje ustavne odgovornosti, sluge pa so samo Njeg. Veličanstva cesarja. Posl. P a 11 a i je očital vladi, da je udana le jedni stranki (nemški liberalni) ter da ne stoji nad strankami, ampak pod njimi. Isto je trdil posl, Lueger. Taaffe mu je odgovarjal jako rezko. Stvar je bila namreč taka. Obrtni odsek je vzprejel nek §. postave o stavbenih obrtih po nasvetu posl. Z a 11 i n-gerja (bolj v avtonomističnem zmislu), mesto onega, ki je stal v vladni predlogi. Sekcijeki načelnik Plappart je izjavil takoj, da po posl. Zallingerju nasvetovane določbe ni moči predložiti v Najvišje odobrenje. To postopanje vladino je osupnilo vso desnico, kar kaže jasno, da se je vlada ob tem vprašanju čiBto udala levici. Posl. Pininskiin Kaizl sta izjavila da bosta poljski in češki klub glasovala v tretjem čitanju proti postavi.
V	seji dne 4. t. m je predlagal posl. Plener, da se na državne stroške v poslopju državnozborske palače postavi doprsni kip dr. Herbsta. Predlog se je izročil proračunskemu odseku.
V	včerajšnji seji obravnavali so o predlogu posl. Pacaka, da se zadeva Spin-ČiČeva izroči imunitetnemu odseku. Debata je bila jako živahna. PobI. Herold je kritizoval naredbo se stališča p o 1 i-
pogledu še takorekoč gola in neolepšana, kakor kakšna revna planinska nevesta. . . To je kaj bolestno čutil tudi naš domoljubni umetnik ; kajti vedno je tožil, kako ga sreč boli, da ne more več storiti v proslavljanje svoje drage domovine. Ko je bil prišel nekoč pozneje iz Kaiserslauterna domov, pravil mi je, da ga kar vest peče, kadar ogleduje avoje slike, s katerimi je okrasil ondotni muzej, dočim vidi v duhu slovensko naše domovje prazno in brez vsakeršnega umetniškega lišpa. .Večkrat", rekel je „bi ker najrajši vse pustil: službo in plačo ter se vrnil v domovino, da bi tu ustanovil jednako slikarsko šolo, da s časoma tudi mi Slovenci dospejemo v vrsto kulturnih narodov". . . . Menda s tem namenom je vzel s seboj najmlajšega svojega brata Lojzeta, katerega je pozneje dal na slikarsko akademijo v Monakovo. Žal, da je nemila smrt pograbila vrlega umetnika, ne da bi se mu bila izpolnila ona domoljubna želja ! In Bog ve, da-li se sploh kedaj uresniči Subičeva sanja — o slikarskoj akademiji b 1 o -venskejP —
(Dalje prih.)
tiške morale. Poslanci P e r n e r s-torfer, Kramar in Lueger so hudo napadali naučnega ministra. Naučni mi* nister je dvakrat zagovarjal disciplinarno postopanje proti Spinčiču odločno zani-kujoč, da bi bila Ogerska uplivala v tej zadevi. Sklenili so jednoglasno, da se zadeva Spinčičeva izroči imunitetnemu odseku. (Glej telegram !) O tej zadevi spregovorimo seveda obširneje, ko dobimo stenografiski zapisnik.
Postavo o stavbenih obrtih je VBprejela zbornica 149 proti 131 glasom. Postavni načrt o borznem davku pa so vsprejei v zmislu sklepa gosposke zbornice.
Različne vesti.
Za Cirilo-Metodijski dar nabralo so je mej tržaškimi in okoličanskimi rodoljubi 85 gld. in 10 ital. lir. Gospa Metlikovič nabrala v ta namen 6 gld. Nadalje sin darovala: Zinka 1 gld., Tihomil 50 kr. 3a khtiiu,e »OBtecTiiu, v to ime podanih 2 gld. 50 kr. Družina Mankoč 5 gld. Nabralo se je torej skupaj do sedaj 100 gld. in 10 ital. lir.
Praznik sv. Cirila in Metoda slavili
bo naši zavodi pri sv. Jakobu sijajno. Obširnejšo vest o tem priobčimo prihodnjič.
„Kres" na vrtu slovenske šole pri 8V. Jakobu. Zbrani očotje slovenskih otrok in nekateri rodoljubi, navzoči pri skuftnji otroške veselico dne 4. t. m. bili so tako navdušeni radi lepega napredka šulske mladine, da so darovali — v spomin sv. slovanskih bratov — družbi sv. Cirila in Metoda 11 gl. 72 kr.
Srčna hvala vsem. To je lep kres!
Od Sv. Jakoba se nam piše : Prihodnjo nedeljo, to je dne 10. t. m. bodo v tukajšnji cerkvi sv. maša zjutraj ob 7. uri za bratovščino sv. Cirila in Metoda.
Vbi č. udje bratovščine in drugi rodoljubi slovenski so najuljudneje vabljeni k sv. maši, pri kateri se nam obeta tudi dostojno, cerkveno petje.
Praznik sv. Cirila in Metoda se je praznoval tudi v otroškem vrtu v Roianu. Na predvečer bili bo šolski prostori vsi razsvetljeni z bengaličnimi oguji in lužicami v raznih barvah. Včeraj bila je v župni cerkvi v Rojanu sv. maša, katere so so udeležili otroci |pod vodstvom g.ce vrtnarice, na kar so bili otroci prosti pouka ves dan. Prihodnjo nedeljo pa bode v otroškem vrtu otroška zabava po sledečem vsporedu: 1. Molitev; 2. Govor; 3. Slovo od lastovke (petje); 4. Vrli Slovenec (dekl.); 5. Klic pomladni (petje) ; 6. Slava Slovencem (dekl.); 7. Hej Slovenci (petje); 8. Bleško jezero (dekl.); ]9. Cesarska pesen in BlednjiČ obdarovanje otrok. Slovenski stariši se uljudno vabijo k tej slovesnosti.
Iz Nabrežine se nam piše: „Kres zakurimo danes zvečer!" „Po kaj, vsaj ni Ivanovo!?" »Ni Ivanovo, a jutri je naš slovanski god in praznik, jutri je dan naših slovanskih svetcev sv. Cirila in Metoda". „„Prav, prav. Ti bereŠ in več veš; pridem tudi jaz . . ."" Tako so govorili in se vabili naši vrli Nabre-žiuci za zvečer „na krežice", kjer smo prižgali ob deveti uri velikansk kres. Lep, miren je bil večer. Čarobno odseval je mogočni tri-glavni ogenj daleč, daleč na okrog v živih narodnih barvah v pozno noč. Kar gosto, na stotine naroda vrvelo je okrog njega. Priprost domačin govoril je navdušeno iz srca do srca: „Na čast in hvaležni spomin naših slovanskih apostolov gori ta kres! Pričaj jasno in odločno, da smo njiju potomci Še tukaj, da se zavedamo svojega slovanskega rodil, da ljubimo to sveto zemljo, da obožavamo svoj slovanski jezik, da smo verni otroci sv. vere naših apostolov .....Vi plačani in krivi preroki tu
doli na levo pri jaslih „Mattinovih" — Vi obrezani „nerešenci „Corrierovi", čujte in ne hodite preblizo ..." Mogočno razlegala sejo za odgovor tem in jeduakim besedam slovanska I pesem v divno noč: „Hej Slovani", „U boj"
in „Lepa naša domovina" . . . Skoraj polunoči bila je ura, ko smo se razhajali okrepljeni z novim narodnim navdušenjem pevajoč: Naj čuje zemlja in nebč, Slovani da na dan gredd. Koliko se je skrbelo za Cirilo-Metodijski dar pri tej priliki, Vam poročim v kratkem. Ne udajino se, bodi odločno naSe geslo. Slovenija Slovencem ! !
Družbi sv. Cirila in Metoda darovali so, ker se krst „Žida" „B" v Dragotina dne 3. julija ni mogel vršiti, v ta namen določeno svoto 2 gld. 40 kr. — Nekdo je daroval, mesto da si kupi novo palico, 1 gld. — Vesela družba pri Andreji Čoke 1 j n i na stari cesti nabrala je 5 gold. 38 kr. Ta dar nas je razveselil posebno.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za iste novi otrosk ; vrt daroval jo g. „Podhumski" dne 1. t. m. 1 gld., gosp. Katalanovič pa istega dne in v enak namen tudi 1 gld.
Afera Spinčičeva pred državnim sodiščem. Včeraj se je pričela obravnava pred državnim sodiščem o aferi Spin čiče vi. Zastopnik Sp'nčićev, dr. Pattai, je govoril nad jedno uro. Zastopnik naučnega minister-stva, dvorni svetnik Spaun, je prosil, da se pritožba zavrne, ker je načelno nemogoče, da bi so po disciplinarnem pravu, pripoznanem državnim oblastim po temeljnih zakonih, rušila državljanska prava. Po govoru Spinčiča, repliki in dupliki Spauna in Pattai-a je sodišče sklenilo, zahtevati disciplinarne akte. Razsodba se razglasi jutri. (Glej telegram in politični pregled).
V pojasnilo! Iz Skednja se nam piše: Na dopis, priposlan cenjeni „Edinost" iz Kozine, treba nekoliko odgovora. Cujte resnico, kako jo bilo z izletom naše šole v Kozine-IIorpelje, kajti popis, ka-koršnega Vam je podal vaš dopisnik, n e odgovarja resnici.
Najprvo treba naglašati, da pri nas obstojiti dve čveterorazrednici: slovenska in italijanska. V slovenskem oddelku je skoro dvakrat to* liko otrok, nego v italijanskem. Ne bi hotel trditi, da so v poslednjem oddelku sami čisti Italijani, tudi Slovencov je; a mej temi je bore malo pravih Škodenjcev, ampak večinoma bo to otroci od drugod tu sem došlih s t a r i s e v. V Skednju biva precej italijanskih družin, od tod tudi laški otroci.
Izlet so napravili skupno, kojega bo se udeležili veleč. g. župnik, učitelji in nekaj druzega občinstva, domačega in ptujega. Vino in postreščeke jim jo proskrbel d o-m a č i n. Godba je bila domača, slovenska. Plačal pa jo je voditelj tamošnje zaloge piva, in mimo tega jej je dal še za obed in pijačo. Vidite, da ni imol velicoga dobička. Godba je igrala večkrat razne slovanske skladbe. Da je naš dopisnik poslušal nekoliko pazneje, slišal bi bil tudi slovenske pesmi, ne pa samo „evviva"-klice. Tega vender ne moremo zahtevati, da bi Italijani klicali „živio". Ni res, da je bila jedna sama trobojnica, ampak bilo jih je mnogo poleg cesarske in druzih.
Ne vemo, kako bi označili drznost dopisnikovo, ko nas pozivlje, da naj rajšo zmečkamo in steremo z nogami slovensko trobojnico! Pomislil naj bi, da pri naših razmerah treba že velikega poguma, da si upa človek, boječ se za svoj obstanek, sploh razobesiti slovensko trobojnico.
Človek, ki to piše, je fanatik, ne pa trezno misleč človek.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za okraj Komen slavila bode v nedeljo 10. julija praznik slovanskih blagovestnikov. A. Ob deseti uri dopoludne slovesna sv. maša v župnijski cerkvi. B. Ob 4. uri po-poludne občni zbor v občinski pisarni, h kateremu se uljudno vabijo in prosijo vsi podružnični udje. C. Ob 6. uri zvečer bodo veselica na dvorišči gospe Viktorije Ban-delj, bo sledečim sporedom: 1. „Domovini", mešan zbor, vgl. F. S. Vilhar. 2. Pozdrav. 3. „Oj z Bogom ti planinski svet", šesterospev, vgl. Volarič. 4. Slavnostni govor. 5. „Sv. Cirilu in Metoduu, mešani izbor. 6. Deklamacija. 7. „Slovenca dom",
metani zbor, vgl. Volarič. 8. „Večerna", mešani zbor, vgl. F. H. Vilhar. 9. Šaljivo srečkanje. Za tem proita zabava. Vstopnina za uđe 10 kr., za neude pa 20 kr.
—	K obilni udeležbi vabi	Odbor.
„Tržaiki Sokol41 In „Slovansko pevsko društvo" napravita dne 31. t. m. popolu-dne skupen izlet v Pasjo vas. Mi že sedaj opozarjamo si. obćinsvo na ta izlet, ki bode jako zanimiv, kajti udeleže se ga pevci in tamburaši, ki bodo po svoje skrbeli za dobro in prijetno zabavo. Ker so izleti v Istro dan danes posebno zanimivi, vabimo si. občinstvo naj se v obilnem številu pridruži Sokolcem in pevcem. Vsak kdor se kani izleta udeležiti, prijavi naj to najdalje do 25. t. m. odboru „Tržaškega Sokola" ali pa „Slov. pevskega društva", oziroma blagajniku tega društva gosp. J. Mikotu v tiskarni Dolenčevi, da bodeta vedela, koliko vozov je naročiti.
Pevsko društvo Hajdrlh na Prošeku
vabi na veselico, katero napravi v gostilni pri „Lukši" dne 10. julija 1892. s sodelovanjem tamošnjega tamburaškega zbora. Vspored: 1. P. Stoos : „Berba", poje moški zbor. 2. M. pl. Farkaš: „Sretan imendan", udara tamburaški zbor. 3. F. S. Vilhar: „O ti dušo!" samospev tenor-ja gpremljan po tamburicah. 4. A. Forster: „ Pobratimija", moški zbor z čvetemspo-vom in samospevom baritona. 5. I. Klinar: „Vzdihljeji slepca", udara tamburaški zbor. 6. F. Koželjsky: „Ločitev", pojo čvetero-spev. 7. 1. Macak : „Odmevi domovinski", udara tamburaški zbor. 8. Grbic: „O bitvi", poje moški zbor. 9. K. Gorlitz : „Popolna žena", veseloigra v enem dejanji. Po besedi bode prosta zabava. — Začetek ob 5Va uri popoludne. Vstopnina k veselici za osebo 20 novč. Sedeži po 10 nč.
Kakimi sredstvi zmaguje pri volitvah italijanska stranka po Istri, pokazala je na jasen način sodniška obravnava, vršivša se dne 4. julija pred tukajšnjim deželnim sodiSČem. Na obtožni klopi so sedeli odvetnik dr. S a n d r i n in posestnik Andrej M a r s i o h iz Kopra ter Ivan F u r -1 a n i č, kmet iz Manzana, občine P o m j a n a k e. Furlanič je bil zatožen, da je pri volitvi v Gažonu (obč. Pomjan-ska) dno 21. okt. p. 1. oddal svoj glas za italijansko stranko v ime nekega Petra Hervatina; prva dva pa, ker sta Furla-niča zavedla k temu pregrešku. Furlanič se je zagovarjal, da je bil pijan in da je zvedel še le od ljudij, da glasovnica, kojo mu je nekdo potisnil v roko, prihaja od dra. Sandrina in Marsieha. Predsednik sodišču pa opozarja obtoženca, da je pred preiskovalnem sodnikom v Kopru izrečno priznal, daje hotel glasovati na zloraben način in sioer na poziv dra. Sandrina ter da je to svojo izjavo ponovil v lioe imenovanemu soobtožencu. Sandrin pripoznava, da je bil v Gažonu, trdi pa, da niti ne pozna Furlanič a. Le hrvatski „caprioni" da «o zavedli Furlaniča do izjavo, da sta «a on (Sandrin) in Marsich pozvala, naj glasuje na krivo ime. Furlanič je tudi slaboumen ter se rad opije. Obtožoni Mar si o h priznava, da jo bil v Gažonu, kjer je agiti-ral za italijansko stranko. Tudi on ne pozna Furlaniča.
Priča žandarm Anton KlanŠček izjavlja, da mu je Furlanič rekel dan volitve : da sta ga dr. Sandrin in še nekdo drugi silila glasovati na ime Hervatina, da jo dobil v ta namen p o 1 1 i t r a v i n a ter da je dobil glasovnico od imenovanih. Furlanič so mu ni zdel pijan, ampak lačen. — Priča Anton Clay izjavlja v strogem protislovju s tem, karje v z a p i s n i • k i h, zbok česar ga je g. predsednik resno posvaril.
Zagovornik dr. d' A n g e 1 i vsklikne vmes: „Na papirji se da lahko pisati!"
—	Zbok tega vaklika ga je predsednik, pozval k redu. Clay pravi, da ga je pozval nekdo iz družbe, v kateri so bili odvetniki Gambini, Bennati, San-
drin in drugi Italijani, naj pokliče Furlaniča, kojega je tudi res sprovei k družbi. Furlanič daje bil pijan; a v preiskavi je rekla ista priča, da je bil obtoženi pri popolni zavesti.
Državni pravdnik T a d d e i je jako odločno dokazoval krivdo obtožencev, a tudi dr. Sandrin se je zagovarjal jako krepko.
Sodišče je spoznalo krivimi vse tri obtožence ter je obsodilo dr. Sandrina in Marsieha na tri tedne težkega sapora, poostrenega z jednim postom, Furlaniča pa na 14 dni. Obsojeni so tudi v povrnitev stroškov obravnave. Vsi trije obtoženci so prijavili pritožbo ničnosti.
Vinska klavzula v trgovinski pogodbi mej Avstrijo in Italijo se je v Italiji že uvedla, a pri nas pride tudi kmalu v vel-javo.)V Trstjeminoli teden že prišel ^nek ponujalec italijanskih vin, ki Be je mudil tu več dni ter prodajal laška vina na podlagi uzorcev, kojih je imel s seboj celo zalogo. Italija bode brez dvojbo preplavila naše dežele b svojimi vinskimi pridelki ter delala domačim vinorejcem neizmerne škode. Agenta iz blažene Italije ni pozdravil menda noben iredentarski list tržaški, pač pa „II Mattino", želeč mu najboljših vspehov — na škodo avstrijskim vinorejcem !
Posestnike vinogradov opozarjamo na notico v „Edinosti" z dne 25. junija, glasom katere morajo do dne 15. julija o. k. glavnemu carinskemu uradu predložiti predpisane prijave za odmerjenje užitnine.
Postavni načrt, s kojim se začasno zaustavlja progresivno višanje davka od stanarine in 5 odstotnega davka od čistega dohodka poslopij po okolici tržaški, se glasi :
§. 1. S postavo z dne 30. decembra 1891. drž. zak. št. 2 ex 1892. dozvoljeno začasno zaustavljenje progresivnega višanja davka od stanarine in 5 odstotnega davka od čistega dohodka poslopij v Trstu velja naj pod pogoji, izraženimi v isti postavi, tudi za poslopja, ležeča izven pomerija, za koje je po § 6. postave z dne 9. februvarja 1892. drž. zak. Št. 17. predpisati — po odpisu 30 odstotkov, za vzdrževanje in amortizacijske stroške — davek od stanarine z 20 odstotki.
§. 2. Ta zakon stopi v veljavo z dnem njega pogtašenja ter se ima uvaževati pri predpisovanju davka od Btanarine žačonši z letom 1892.
Obletnica. Dne 1. t. m. je minolo jedno leto, odkar se je v Trstu odpravila prosta luka ter se je mesto naše uvrstilo v avstrijsko carinsko obsežje. Kratka je sicer doba jednega leta, a za Trst bila je usodepolna, kajti v tej dobi prenehalo je več trgovskih tvrdek ter oklicalo likvida cijo; našteti nam je lehko več falimentov dobrih trgovskih hiš in tudi one, ki Še vstra-jejo, sklepajo sedaj svoje račune z znatno zgubo. Tožbe o slabih časih so splošne toliko pri bogatem trgovcu, kakor pri uboščeku delavcu in slabo stran novega položenja občutimo vsi, kajti vsi moramo plačevati višje davke in pristojbine nego poprej. Tržaški trgovoi so nedavno potem trgovske zbornice odposlali vladi neko spomenico s 500 podpisi, v kojoj prosijo vlado, da pride Trstu na pomoč z dobrimi in bližnjimi železniškimi zvezami, da pomore javnim skladiščem in trgovstvu na noge ter zniža pristojbine 'pri prejemanju blaga v prosti luki (punto franco), da poskrbi, da [se bodo v prihodnje carinska opravila točnejše in hitrejše opravljala itd. Pri tem so jo najbolj čuditi taktiki tržaških trgovcev. Mnogo teh je laškega rodu in pokoljenja, ki Avstrijo in njene ustanove skrajno sovražijo, ne da bi jej bili hvaležni na tem, da jih je vsprejela v svojo sredo. Uprav mej trgovci je največ onih mož, ki delajo zgago v naši javnosti ter tirajo radikalno laško politiko. A sedaj, ko so zagazili temeljito z vsemi Bvojimi velikolaškimi ustanovami, ko morajo pri javnih skladiščih dostavljati ix
lastnega žepa tdi iz občinskega zaklada
velike svote v pokritje zgube, dočim bi jim te svote lehko služile v razne druge smotre — sedaj jim je vlada dobra ter obračajo ae z zaupanjem do nje stokajoč in moledujoč podpore. Samo prijavnih skladiščih bode v teku jednega leta do 300.000 gold., zgube, dočim bi to podjetje lehko dobro izhajalo ter bilo aktivno, ako bi bila primerna njega uprava. Samo pri nepotrebnih uradnikih in drugem nepotrebnem osobju bi se lehko prihranilo od 20—30.000 gold., ako bi se hotelo uvesti varčnost v gospodarstvu! Takšen je položaj Trsta ob obletnici odprave proste luke. Kaj nam pa prinese druga obletnica ?
Bog sam to ve !
Za VI. župno cerkev nabralo se je doBedaj 35.623 gld. 84 kr. Nadaljne prispevke vsprejomajo odbor, škofijska pisarna in vsi župniki škofije.
Shoda ob ustanovitvi konsumnega društva za Gorico in okolico se je udeležilo preko 50 oseb iz Gorice in B odbornikov Rojanskega posojilnega in konsumnega društva. Vršil se je shod dne 29. m. m. v dvorani gostilne „Dreher" v Gorici. Zborovanje je otvoril g. Just Piščanec iz Kojana ter pozdravil navzoče v imenu svojih ožjih sorojakov, tržaških okoličanov, povabivši pričujoče, da si iz svoje srede izberejo predsednika. Izvolil bc je omenjeni g. J. Piščanec, ki je v daljšem govoru pojasnil pomen in važnost kon-sumnih društev, in zgodovino rojanskega društva posebej, ki je v kratki dobi svojega delovanja doseglo že lepe uspehe. Gorica se mu zdi uprav ustvarjeno mesto za enako društvo in upa, da bode isto prav lepo vspovalo. Povabi Goričane, naj si ustanovč povsem samostojno konsumno društvo, koje naj napravi zvezo z rojan-skim. Daljnega obravnavanja Be udeležč gg. Gabršček, U r b a n č i č , Klav-žar, O b i z z i in Piščanec, kojih govori ao vsi pojašnjevali korist in pomen konsumnih dfuštev ter so se slednjič sprejeli sledeči predlogi: a) osnuje se povsem samostalna konsumna zadruga za Gorico in okolico na podlagi pravil Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, koji zadrugi stopiti v trgovinsko zvezo; b) deleži bodo znašali po 30 gld., kojo Bvoto je vplačati ali naenkrat, ali v 15 mesečnih obrokih po 2 gld. ali po 30 kr. na teden; c) izreče so želju, osnovati v bližnji pri-hodnjosti posebno zadrugo s trgovine na debelo. Izbere se na to osnovalni odbor, obstoječ iz sledečih gg.: Drufa Jer. nej, Gabršček A., B e r b u č Ivan, K l a n č i č Anton, Okizzi m. An t., Matej Fabjan pravnik, Sauni k A. posestnik, Drašček Peter, Makuo K a r o 1 , Batistič Ivan iz Vrtojbe. Osnovalni odbor je imel svojo prvo sejo minolo nedeljo zjutraj, pri kateri so se pretresala pravila. Novemu društvu želimo najboljšega uspeha.
Razpisana je služba postrežnice na novem otroškem vrtu „Družbe Sv. Cirila in Metoda" na Greti. Prednost imajo omo-žone prosilko brez otrok. — Natanjčnejše se poizve pri načelništvu podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti.
Umor. V nedeljo zvečer našli so sprehajalci pri sv. Alojziju 21 letno deklino Uršulo Pipan iz Tomaja umorjeno. Na lice mesto došla komisija je dognala, da je nesrećnico nokdo vstrelil v ledija ter jo vreza! na zadnjem delu glave. Prepeljali uo jo v mrtvašnico. Morilca so že našli. Ta je neki Jakob Dal vise, italijansk podanik. Izročili so ga že deželnemu sodišču. Pri raztelesenju Pippanove so našli 9 ran : dve sti jej bili prizadeti po strelu, sedciu pa z rezilom.
Katastrofa v Pribramu. Dežolno so-diše v Pragi je obsodilo rudokope Križa, Kadleca, Ilavelko in Noseka radi pregrešita proti varnosti življenja in radi hudodelstva sleparijo, zagrešene po neresničnih izjavah pred sodiščem. Križ jo dobil tri leta, Ka-dlec dve leti, Havelka jo dno in pol leta in NoBek tri meseca ječe.
Telegram ..EDINOSTI'-.
DUNAJ, dne 5. julija. Danes sta razpravljala Spinf iće vo zadevo državni zbor in državno sodišče. Pred poslednjim je dr. Pattai divno zagovarjal Spinoioa. Vladni zastopnik bil je potrt in je odgovarjal slabo. Razsodba se proglasi v četrtek. V državnem zboru govorili razni govorniki in se je stvar jednoglasno izrodila imunitetnemu odseku. Govori ministrov Gautecha in Schonborna niso torej nie koristili.
Stzaljt So&ofi!
V nedeljo naprevi naše društvo vzajemno s „Slovanskim pevskim društvom" izlet v Pasjo ▼as. Vabimo Vas, da so tesra izleta čim ronngobroj"niše udeležite. Kedor se kani izleta vdeležiti, naj to prijavi najdlje do 25. t. m. odboru, da vemo nsročiti dovolj vozov.
Izletniki se zbirajo dne 31. t. m. ob 1. uri popoludne v društvenih prostorih, Via Valdirivo, od koder se odpeljejo točno ob IV« uri popoludne v Pasjo vas. Izletniki imajo priti v društveni opravi.
Na zdravje !	Odbor.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsumnega društvu, poprej Pertotova, priporoča ho naj tople j« slavnemu občinstvu. Točijo so vedno izborna doniRČA oko-ličanska vina.	01.
Hnetilno ^tota" »tarozmuia pod irao-UUallllla „OMrKd , iiom „Belladonnn", polog kavarno „Fabris", priporoča so Hlovonoem v moRtu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndl vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Martin I/1*70 Piazza S. Glovanni, St. 1* lili l\l £«7; trgovina z mnogovintnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjom, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
dol tv Ca ma št. 2, izvršujo vsakovrstna tiskarska po ugodnih cenah, l imuno na prodnj knjigo „Kmatijsko berilo44 za nadaljevalno tečaju in gospodarjem v pouk. Mehko vezana atano 45 kr., trdo vezana t>5 s poštnino vred.	Cl.
Antnn Pn^Uai na vo«lu ulico
MIIIUII lUbllaj, in Cedila, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vso navadno potrebne nemško-slovensko poštne tiskanice.	Cl
B. Modic in Grebene, "inS*!Sli
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmnrjo in 6. duhovščino na svojo zalogo porcolanskug 1, staklenoga, lončenoga in železnega blagu, podob in kipov v okrašenjo grobnih spomenikov. Cl.
Gostilna „Alla Croce tli Malta"
Via Valdirivo št. 19 {poleg Piazza dolla Zonta) priporoča so najtoplojo tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirojujo jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacioh.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirojujo jako okusna jodila. Prenočišča neverjetno v cono. Cl.
Anton Krajcer,
Piazza Bnriera vec-_	ehia, pokanja in tr-
govina 7. različnimi jostvitiami: moko, rižom, oljem, kavo itd. Priporoča se najmlanejc slavnomu občinstvu	Cl.
iz Št. Petra
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanillo v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno oprosno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smotana. Na zalitevanjo posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanja 25 litrov.	Cl.
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridolki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so novorjotno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
Josip Urbančič, TJ^t^Jit.
Franoosco priporoča vseli vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v botoljah. — Buho meso, kranjsko klobase, sir, sladščico itd.	25—48
Vekoslav Moden, pe9kkr
mojster „Piazza Caaerma", se priporoča
slav. občinstvu. — Prodaja vseli vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Cl.
Arifnn I O vri no naslednik Jakob Hoče-MIIIUII LdllipO, varja, Via Barriera v e e c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, tino moravško maslo itd.	Cl.
U. M revija, Viait?.e'^dere
Priporoča Blav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, tursice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah.	Cl.
Ifornl Pnlia žg"njar'jR in tobakarna v IVdIUI UUlJd, ulici Via Areata, nasproti hiše Caeia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropijnsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter.	Cl.
A lit An Šlf'llka Barriera vecchia št. 19 A1I11MI IIMl m. nadstropje, izdeluje moške Obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejemajo se tudi naročila na raznovrstno moško is žensko perilo, kojo se izdeluje lično in po najugodnejših cenah.	Cl.
AnHrpi Ha lan *evUftr * u,ici ,caserma.
nillll DJ rvaiail, priporoča so najtopleje slovenskemu občinstvu. — Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Ivan Kannhal n"proti v»iik» vojai
Ivan l\allUUcl, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od i> kil. naprej po najnižji ceni.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
ripcrn' v »C a s e r m au, glavni shaja-UOOtjlI ligji tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Š o r 1 i, kavarnar.	Cl.
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin
ivaii rmuy T yja d«i bosco *t. a
(uhod na trgu !*aro mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Molln a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domačo in vnanje pridelke. C.
Josip Kocjančič, vu„£r«r?»rc"
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
r^Stlin nolol/ Piazzetta Cordarioli št. rlallJU UCIdR 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kukno — po najnižjih cenah.
Hotel in restavrant Siškovič K
postajo Hrpelje - Kozina ima jako lep razgled v visokosti 490 metrov nad morjem ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene sobe za poletno bivanje; kuhinja in pijače izborne, cene nizke. Voznina po žeeleznici stane samo 20 kr.	10 - 26
|won llmalf črevljarski mojster, Via Ro-Ivan UIIIOH, magna št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko st ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene.	60--43
br. 365 k. i. v.
Natječaj.
U ovom političkom kotaru imaju se popuniti sliedeća učiteljska mjesta:
1.	Mjesta učitelja ITT. vrsti na mješovitih jednorazrednicah u Tatrall i Slivju sa slovenskim, u Brglldli i Lipi sa hrvatskim učevnim jezikom.
2.	Mjesta učiteljica III. vrsti na mješovitih dvorazrednicah u Klani i u Jel-Šanah prvo sa hrvatskim, zadnje sa slovenskim učevnim jezikom.
3.	Podučiteljska mjesta na mješovitih dvorazrednicah u Bukavcu i u Lovranu s hrvatskim učevnim jezikom.
4.	Mjesta podučiteljicah na mješovitoj trorazrednici u Sv. Mateju i na ženskoj dvorazrednici u Kastvu s hrvatskim učevnim jezikom.
5.	Mjesto suplenta na dvorazrednici u Voloskoill b talijanskim učevnim jezikom. hrvatskim i njemačkim kao predmet. (Godišnja plača 400 for. stanarina 50 for.)
Natjecatelji za učiteljska mjesta u Tatrall i Lipi valja da su usposobljeni za pnučavanje katoličkoga vjeronauka.
Place i užitci skopčani s timi službami razvidni su u pokrajinskih zakonih od 3. studenoga 1874., zem zak. broj 30, odnosno 14. prosinca 1888. zem. zak. br. 1 ex 1889.
Molitelji neka svoje obložene molbe-nice eventualno službenim putem do četiri tjedna ovamo ulože.
C. kr. kotarsko školsko vieće
V o 1 o s k o, 1. srpnja 1892.
Službo društvenega sluge
raspisuje „Slovanska Čitalnica* v Trstu
Letna plača 300—360 gld., prosto stanovanje in izdaten postransk zaslužek; nastop službe s 1. avgustom t. 1. Oženjeni brez otrok imajo prednost.
Prosilci za to službo naj se predstavijo osobno pri čitalničnem predsedniku gosp. Antonu Trudnu v Via Ghega št. 8 do 15. julija t. 1.	2—3
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemljt denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsaoega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoiudne. Ob nedeljah pa od 10 —li. ure dop. Obresti
na knjižice......* . . . . 3°/0
Plačnjk vsak dan od 9—12 ure opoiudne. Zneske do 100 gld. precej, zneske {►reko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zn ske preko 1000 gld. pa ft driij prej Eikomptuje menji.-.e doniiciiirane na tržaškem trgu po . ... ... 3s/4% Poaojoje na državne papirje avstro-ogrske
do 1000 gil. po........5°t0
višje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ,...,... 41/,0/, Daj« denar proti vknjiŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 23. Aprile 1892	13-24
SDomladansKo zdravljenje
najboljše je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni	—100
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvrš 'jejo se neutegoma.
Avgust Brunner
TRST Via Con ti številka 6 a.
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa som spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE-
SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI, večja in manja POPRAVLJANJA.
Die Maschinen-Fabrik und Eisengiesserei von
August Brunner
iibernimmt alleeinschlil-gigen Arboiten als: MASCIIINEN, PRESSEN, P UM PEN,
GITTER, SrtULEN, R, HREN, grossere und kleinere REPARATUREN.
Telefon Atv. 291.
13 -21
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24-13	franko!
Prečastiti duhovščini
se vljudno podpisani priporočam za na* pravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svetnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovej-1 šili in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim, i Na željo pošljem ilustrovane cenike franko.
Teodor Slabanja j
srebar V GORICI (Gbrz).
DROGERIJ A.
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
io4-4 TRST
Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčijo i Id. Velika zaloga flnili barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkoto in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !
Riuniooe Adriatica di Sicurta
24-13	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890.
Gravnica društva	gld. 4,000.000-—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.306 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910-22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 33.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000-— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786-21 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.573*83 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000' —
Občua reserva dobičkov	„ 1,127.605-98
Urad ravnateljstva : Via Valdirivo, l>i-. * (v lastnej hiši)
Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazeb,' zadavica, rora. zapala ustljuh Itd.	|
mogu se u kratko vrieme iziiečiti rubljenjem NADARENIH	1-8
Prendinijevih sladkišah
(PA8TIGLIE PRENDINI)
što jih gotovi Prendlni, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoina pomažu učiteljem, propovjednikom itd. Prebdjenili kašljne nočih, navadne jutranje hroputavice i grlenih zapulah nestaje kao za čudo nzimanjem ovili sladkišah.
Opazka. Valja so paziti od varalicah, koji jo ponačinjuju. Zato troba uvjok zahtjovati Pron-dinijovo sladkišo (Pastiglio Prendini) te gledati, da budo na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima utisnuto na jednoj Strani „Pastiglio", na drugoj „Prendini-4,
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Furmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljokarnab svieta.	39 —52
PILI^ALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnovni odkaz 2'/,% 80-dnevni odkaz 2% 8-	„	3V4% 3-mesečni „ 2'/»/„
«»- - »'/a 1 «- - , 2 V/o Vplačevni'ja avstr. vrednostnim papirjem, ka-tori se nahajajo v okrogu. pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni odđel.
V	vredn. papirjih 2'/,% »a v»»ko svoto.
V	napoleonih brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Oradeo, liermanstadt. Inomost, Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Solnograd, — b r o z troškovn.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovČenje kuponov 24- 12 pri odbitku l°/00 provizije.
Predujmi.
Sprejemajo so vsakovrstna u p 1 a č i 1 a pod
• ugodnimi pogoji. Na jamćevne listine pogoji po dogovoru. 'L odprtjom kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mostih — provizija po po godbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zla) ali srebrni deuar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznico narodno banko italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu.
Trst, 13. maja 18»2.	13-24
DIURNIST
z dnino 1 gld. 50 kr. vsprojme so v neko pisarno v Gradoi takoj. Znati mora nemški in slovenski jezik v besedi in pisavi popolnoma in imeti mora izpisano, lahko čitljivo pisavo. Nadaljnl pogoji so ! Biti mora umon in uugel delavec, neomado> ževane preteklosti, nezadolžen, vojaščine prost, neoženjen in popolnoma zdrav. V slučaji posubno poiabnouti in izbornega zadržanja ima dotičnik upanje, da se nastavi stalno s pravico do pokojnine.
Prošnje v nemškem in slovonskoiu jeziku s prepisi spričeval poslati jo pod 201.191 v Gradec, poste restante.	2—3
V nekem kamnolomu v Nabrežini nastavi se •stalno	2—4
administrativno izobražen
kateri ume nekoliko risati in so spozna pri kamnoseštvn in kamnolomu.
Ponudbe je poslati Gu^t. I onnicN-u
_ v IJubljani.
Katoliki!
Poinozite mi zgraditi cerkev za tukajšnjo prav revno Pijevo občino, ua mesto sedanjo siromašne in podrtljive kapele. S prvim oktobrom bi rad pričel zidanje, a nimam še zbrane niti polovici za zgradbo potrebnega denarja. Dobrodošel jo tudi najt) »nji dar.
Frank
10—7
župnik pri »v. Piju. (St. Pio«). Berlin. Pallisadenstrasse 73.
oooooooooo
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondolini,
utemeljena v letu 1769.
TRST,
Via niborgo lit* 13.
Razprodaje sledeče posebnosti: Glasovite in pravo flaštre iz Brešija, želozo-Malessi. Navadno ribje olje; isto olje z jodom in železom. Eliksir Cocca, okrep-Ijači in prebavljajoči. Eliksir Cliina proti mrz ici. Anatarinsko vodo za usta. Obče poznano vodo kntrama in obrizgaranja katrama. Zmes proti tajnim boleznim. Ekstrakt Tamarinda z Antilor. Vino s Chino okrepljajoče želodec kakor Maršalu. Pragek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bel in rudeč itd. itd. Glavna zaloga ro^atske kislice kneza Ksterhuzyja. NB. Pogodbe za tukajšnjo dežele se vspre- I) jemajo po ugaji.joči pogodbi ali po O povzetju.	1—27 *
»ooooooo ooooo
mehanik v Trstu
Via Fontanone l>r. 13 popravlja in prodaja etroje za ftlvanje vsakoršnega zistema, nove in že rabljene, x garancijo. Inatalujejo se električni zvonci. Popravljajo se velocipedi z pneuoiatiiko gumo.	12—104
10-3
Novosti!
1—10
Srajce za hribolazce j
tkane, iz nnjbo jših snovij, gladke barve ali pisane, s širokim doli povoženim ovratnikom in dvemi žopi na prsih, popolna velikost, izborno delo. Komad gld. 1.20
Svileni pasi
1 meter dolgi, 61 cm. široki, s posrebreno dvojno kače-sio zapono. Ki nmd 50 kr.
Klobuk za liribolazcc
iz l-a klobučevine so širokim svPonim I trakom toi- mošnjič-kom za nakite, gl. 2
Ovratnice za hribolazce 3 komadi gld. 1 razpošilja po poštnem povzetju
Emil Storch
Dunaj, 1. Salzgasse Nr. 05
CARLO FIRELLI
J m^jnarodni agent in špediter
g	Trst, Via Arsenal št. 2.	I3.32
J Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem 4
in delalcem po nizkih oenah in na VSO kraje
»
i I
i »
i »
« »
i »
<
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič-
Tiskarna Dolenc SL'tffitu.