Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din m ^^^i ^^^^^^l ^^^h ^^^h i^b^^^l Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5"50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje.desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 1. julija 1938 Stev. 27. Gospodarska osamosvoji- tev — temelj politične svobode Celje, 1. julija. Leto 1918. nam je prineslo politično svobodo, ki pa jo vedno bolj in bolj ogroža sila tujega — dostikrat nam so- vražnega — kapitala. Polagoma, toda stalno napreduje pri nas spoznanje, da se moramo osvoboditi vpliva tujega ka- pitala z varčevanjem in ustvarjanjem lastnega narodnega preraoženja. Klic »Svoji k svojim!« je prišel sicer rnalo pozno, vendar še ne prcpozno med naš narod. Zlasti v narodnostno ogro- ženih krajih je potrebno, da se izvaja to geslo z vso strogostjo in dosledno- stjo. Pri tern pa moramo v prvi vrsti voditi točnejše račune o tem, kdo je naš in kdo ni naš. Kdor je naš, s tem lahko vedno računamo tudi v najusod- nejših trenutkih. Kdor ni naš, je proti nam, je torej naš nasprotnik ali celo naš sovražnik. Sovražnikov pa imamo dve vrsti: znane in vidne ter nezna- ne in nevidne. Neviden sovražnik je vedno nevarnejši od vidnega in nam znanega, ki se odkrito bori proti nam. Borba je torej odkrita in podtalna. Od- krito borbo dostikrat, podtalno pa sko- raj vedno vzdržuje tuji nam sovražni kapital. Zato bodimo oprezni in odločni, ker sovražnik dela z vso doslednostjo in rafiniranostjo. Ozemlja, ki jih hoče nekoč zavojeva- ti, spravi najprej v svoje interesno ob- močje ter ga idejno z dobro organizira- no propagando in s kapitalom podredi svojim ekspanzivnim ciljem. S tem pri- pravlja tla za poznejše podjarmljenje in ko jabolko dozori, pade samo v na- ročje. Tako opažamo lahko pri nas, da se v zadnjih letih širi med našim narodorn neka nova moda: bclc dokolenke, neke vrste sukniiči in klobuki z nekakšnimi čopiči. Ta oblačila so značilna za neko skupino ljudi, ki se smatrajo po krvi ali pa morda tudi samo po mišlje- nju in čustvovanju za pripadnike iz- vestne narodnosti odnosno miselnosti. Vseh teh Ijudi je sicer med nami komaj dober odstotek, vendar je potrebno, da sc za nje malo bolj pozanimamo, kcr so predstavniki in propagatorji svetovno- nazorne miselnosti, ki pod krinko soci- alne pravienosti pridobiva tudi na naših tJeh pristaše in zagovornike. Ceprav so vsi ti ljudje skoraj izkljue- no pripadniki kapitalistične struje, saj je med njimi največ imovitih ljudi iz trgovske, industrijske in pridobitne stroke, ki so imcli pred vojno zelo malo ali pa prav nič smisla za razna social- na vprašanja, kažejo sedaj naenkrat neki čuden smisel za socialno pravič- nost, seveda vsled izvestnih zunarijepo- litičnih vplivov. Njih dclo je v prvi vr- sti posvečeno kritiziranju naših neure- jenih in slabih gospodarskih razmer ter hvalisanju tujih razmer, ki nam jih stavijo ob vsaki priliki za vzgled. Na- rod, ki je nezadovoljen, pa rad naseda takim vabam tem bolj, ker ne pozna dejanskih razmer zunaj mej naše države. Te ljudi si je trcba zapomniti in jih voditi v evidcnci! Skrajni čas bi že bil, da .bi vedeli, kdo je z nami in kdo proti nam. Najlažje bi se seveda spoznavali med seboj, če bi bili uniformirani. Zato naj nas nikar ne motijo bele dokolenke, zeleno obšiti suknjiči in klobuki s co- pi«. Nasprotno, le žal nam mora biti, da jih ne nosijo vsi, ki pripadajo po srcu tej skupini ljudi, ker bi se na ta način najlažje spoznavali med sabo! Klic »Svoji k svojim!« je tako gospo- darsko kakor tudi moralno utemeljen. Ljudje, ki smatrajo naš narod in naSo nacionalno državo samo za objekt eksploatacije, naj vedo in čutijjo, da imamo tudi mi pravico do gesel, ki jih visoko dvigajo na svojih praporih. Ta gesla so: narodna cast, pravica do sa- moobrambe in svobode! Tem geslom pa služimo najbolje, če krepimo v narodu državno in nacional- no misel, dvigamo naš narod gospodar- Fko, kulturno, socialno in moralno, zbi- ramo narodno premoženje, se borimo proti škodljivi eksploataciji naših pri- rodnih bogastev in našega delovncg-a človeka po tujem kapitalu, ki ga za- sužnjuje, ne glede na to, ali je ta kapital tuzemskega ali inozemskega izvora. Za dosego teh ciljev pa je potrebna koncentracija vseh sil našega troimene- ga naroda, ki mora stati kot vojak na mrtvi straži do popolne realizacije naše- ga nacionalnega programa. Pri izvaja- nju tega programa se bo tudi pokazalo, kdo se je z vnemo in ljubeznijo strnil •okrog nacionalnega prapora, kdo je ostal neodločno ob strani in koncno — kar je najvažnejše — kdo gleda mrko in sovražno na naš pokret, ker ni s sr- cem z nami, ampak zunaj državnih mej, kamor obrača svoj pokret, ker ni s srcem z nami, ampak y,unaj državnih mej, kamor obrača svoj pogled kot tu- jec in sovražnik našega naroda in na- še nacionalne države. Zavedajmo se, da živi ta človek med nami, toda ne borno življcnje našega kmeta in delavca, temvt'c udobno in razkošno gosposko življenje! Ta človek ni eebelica, ki znaša neumorno svoj med v narodni panj, ampak trot, ki samo uživa dolo in trpljenjc naSega naroda. Cetudi mu naša zemlja nudi udobno življenjc in dovoljuje, da sme kopičiti pri nas svoje pmnoženje in bogastvo, nas mrzi v srcu in kaže svoje sovraštvo do naše države na vsakem koralai. Do- brote in usluge, ki mu jih izkazuje nsiš narod, nam plaeuje torej s sovraštvoni in zaničevanjem, zato je o&aben gad, ki j;a redimo na svojih narodnih prsih! Kjc je narodni ponos kje suvercnost naroda, o kateri se toliko piše in govori vsak dan pri nas?! Svoboden in kultu- ren narod ne sme trpeti med seboj ta- kih pojavov, ki ga ponižujejo na sra- motno stopnjo nekulturnih kolonialnih narodov! Očistimo svoje vrste, dvignimo na- rodni ponos ter začnimo neizprosen boj za gospodarski, kulturni in moralni preporod našega naroda, ki se mora za- vedati, da je geslo »Svoji k svojim!« temelj njegove gospodarske in politične svobode. I Skladatelj dr. Anton Schwab f | Celje, 1. julija. Iz Ljubljane je prispela včeraj žalost- na vest, da je v sredo ob 22.15 v Leo- nišču podlegel srčni kapi odlični sloven- ski skladatelj, višji zdravstveni svetnik v p. in zdravnik g. dr. Schwab, ugledni in zaslužni Celjan. Ljudje kar niso mo- gli verjeti, da je smrt tako nepričako- vano ugrabila tega navidez še prav krepkega in čilega moža. Truplo bodo prepeljali v Celje. Pogreb bo v soboto ob 18.30 iz mrtvašnice na mestnem po- kopališču. Dr. Anton Schwab se je rodil 7. ja- nuarja 1868. v St. Pavlu pri Preboldu. Ljudsko šolo je obiskoval doma, gim- nazijo pa je dovršil v Celju. Nato se je vpisal na medicinsko fakulteto graš- ke univerze, kjer je bil promoviran 1. 1894. Leta 1897. je bil kot sekundarij ljubljanske bolnice imenovan za okrož- nega zdravnika na Vranskem, potem pa za okrožncga zdravnika v Celju, kjer je otvoril tudi privatno prakso. V Celju je deloval več desetletij in je bil pred nekaj leti kot, sanitetni referent pri sreskem načelstvu upokojen. Pokojni dr. Schwab spada med naj- boljše in najpopularnejše naše glasbeni- ke. V svojem skladateljskem delovanju je bil nekak prehodnik med narodno in umetno pesmijo. Komponiral je vrsto skladb za orkester in za klavir ter mno- go zborov. Njegove skladbe so izredno melodiozne in polne globokega občutja, zato ni čudno, da so se med pevci tako zelo priljubile in da jih radi pojejo vsi pevski zbori. Med prave bisere sloven- ske glasbe pa spada Schwabova »Zdra- va Marija«, ki je doživela na turneji pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice v Ceškoslovaški, Franciji in na Poljskom izreden uspeh. Zelo znane so tudi Schwabove »Slanica«, »Se ena«, in »Večer na morju« ter skladbi za zbor in orkester »Zlata kanglica« in »Dobro jutro«. O glasbenem delovanju dr. Antona Schwaba smo podrobneje poročali letos v marcu, ko je priredilo Ccljsko pevsko društvo svojemu častnemu članu in nek- danjemu pevovodji dr. Schwabu slav- nostni koncert v proslavo njegove 70- letnice. Proslava, ki je bila 28. marca v nabito polnem celjskem gledališeu, je bila revija glasbenega delovanja dr. Schwaba in je izpričala 'skladateljevo veliko priljubljehost. Takrat pač ni nih- če slutil, da se nagiba slavljenčevo živ- ljenje h koncu. Dr. Schwab je prejel za svoje življcnjsko delo priznanje tudi z najvišjega mesta, ko je bil odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje. Pokojni je bil tudi častni clan pev- skega društva »Oljke« v Celju. Udej- stvoval se je z veliko vnemo tudi na ša- hovskem področju kot igralec in kom- ponist šahovskih problemov. Bil je tudi soustanovitelj in častni predsednik Celjskega šahovskega kluba. Poleg tega je bil soustanovitelj in mnogo let pred- sednik Drž. kraje,vne zaščite dece in mladine v Celju. Naš list izgubi z dr. Schwabom odličncga sotrudnika, ki je znal spretno zastaviti pero ter zanimi- vo in duhovito pripovedovati iz svojih bogatih izkušenj in doživljajev. Dr. Schwab je bil vse svoje življenje odločno naroden mož, dičila pa sta ga tudi iskren značaj in blago srce. Zapu- šča soprogo go. Antonijo iz ugledne Kavčičeve rodbine iz St. Jurija ob juž. žel. ter sina Pavla in hčerke Maro, Mar- to in Jelko, ki jim je posvečal izredno skrb in ljubezen. Ugledni rodbini naše iskreno sožalje. Dr. Antonu Schwabu bo ohranil naš narod nadvse časten, hvaležen in ne- izbrisen spomin. Politični pregled X Navdušenje in navduševanje. Mno- go tega je letos že bilo po naši mili slo- venski domovini, in bilo je tega hvala- bogu na pravi podlagi. Nedelje in praz- niki so dnevi mobilizacije mladine. Pre- napolnjeni vlaki, do vrha in do roba z mladino natovorjeni tovorni avtomo- bili v megli cestnega prahu prevažajo fante in dekleta, cvet in ponos našega dobrega naroda. Kaj zato, ako je prevoz potnikov s tovornimi avtomobili strogo prepovedan. Kaj je vse prepovedano pri nas, in kaj ni prepovedano. Kdo se zato še zmeni, saj živimo hitro novo življenje, ko se ljudstvo po mili svoji volji svobodno izživlja in tako lažje po- zabi na tegobe vsakdanjosti. Na jugu že spravljajo zlato pšenico, obeta se cenejši kruh, in prvi krompir bo fckoraj pregnal lakoto iz slovenskih koč in pomanjkanje iz mnogih kmečkih do- mov, ki so znali to tembolj sramežljivo prikrivati. Bilo je po nekih naših krajih letos tudi mnogo severnega navduše- nja, ki ga je pa vroče junijsko solnce že močno »ohladilo«, le nekam čudni In pri nas bolj tuji znaki po zidovih še oznanjajo svetu, da je v letu 1938. bilo pri nas tudi tega. Pot me je privedla na visoko našo obmejno točko. Stojim pred našo šolo, častitljivim starim posiop- jem, iz lepe cerkvice odmeva ubrana slovenska pesem v božjo solnčno nedelj- sko jutro. Le nekaj korakov vstran te- če nova državna meja, ki nam je vzela ponosno šolsko zgradbo, zgrajeno pred vojno od Družbe sv. Cirila in Metoda. V njej kraljuje danes nemški učitelj, EDINA TOLAZBA &-1Ü BONBONI ki vzgaja deco naših slovenskih staršev, ki jih je meja postavila v drugo drža- vo. Nedavno so svečano z godbo pripe- ljali lepo izdelane nove napisne table, ki povedo, da Avstrije ni več. V naši šoli pa trohnijo tla, razpadajo šolske klopi, povsod po stenah pa vidimo učila iz časov, ki so davno bili in v jeziku onih, ki so nam gospodarili, ko smo bili hlapci. Dober in ponosen naš rod živi tu, gleda z visokih, zelenih vrhov k sosedom, ki so že lepo ozdravljeni, ni- kjer ne najdeš onih nenavadnih znakov, povsod pa srečaš plamteče oči, ki gle- dajo nas, in čuješ besedo naših ljudi, ki nam pravi, da je navdušenje in nav- duševanje dobra in morda tudi vesela zadeva, da pa naša meja kliče in čaka, da ji od velikega navdušenja tudi nekaj damo. X O praprotnem semenu, ki si ga je Peter Rešetar za kresni večer očividno nekoliko prcveč nabral, modruje po :>Slovenskem gospodarju«. Iz srca se veseli svobode današnjih dni in regi- strira veliki moralni uspeh, da je JNSarsko oasopisje doslovno prav tako pisalo o velikih uspehih vlade JRZ, ka- kor je storilo to iz srčne potrebe vla- dino časopisje. Domače vesti — Veličastne sokolske manifestacije v Pragi. V nedeljo so se začeli v Pragi glavni naraščajski dnevi X. vsesokol- skega zleta. Popoldnc je bil na sokol- skem stadionu nastop, ki mu je priso- stvovalo nad 170.000 gledalcev, med njimi tudi prezident dr. Beneš. Jugoslo- venski naraščaj je s svojim nastopom pokazal nezlomljivo silo jugoslovenske- ga sokolstva in izzval ncpopisno navdu- šenje. Sijajen je bil tudi nastop 16.000 češkoslovaških naraščajnikov. Končno sta jugoslovenski in češkoslovenski so- kolski naraščaj nastopila skupno in sle- dili so mogočni prizori jugoslovensko - češkoslovaškega pobratimstva. V pone- deljek so se naši sokolski naraščajniki in naraščajnice poklonili na grobovih Tyrsa in Fiignerja v Olšanih. V torek popoldne je krenil po Pragi ogromen sprevod, v katerem je nad 60.000 na- raščajnikov in naraščajnic manifestira- lc za sokolske ideje. V sprevodu, ki je trajal nad tri ure, so nosili nad 2.000 praporov in med posameznimi četami je bilo uvrščenih 250 sokolskih godb. Nad pol milijona ljudi je tvorilo špalir In orkanov pozdravljanja in ovacij ni ho- telo biti konca.'V sredo je bil v sokol- skem stadionu drugi naraščajski na- j stop. Kakor v nedeljo, je nastopilo tudi tokrat okrog 40.000 naraščajnikov in naraščajnic, od tega samo 10.000 takih, ki so nastopili že v nedeljo. Nepopisno lepemu nastopu je prisostvovalo nad 300.000 gledalcev. S tem nastopom so bili naraščajski dnevi zaključeni in zve- čer je začel naraščaj zapuščati Prago. Jugoslovenskemu sokolskemu narašča- ju je bilo sporočeno, da lahko ostane do konca vsesokolskega zleta v Pragi gost Ceskoslovenske Obce Sokolske. V četrtek zvečer je prispelo v Prago pr- vih šest posebnih vlakov z okoli 4.000 člani in članicami jugoslovenskega So- kola, ki so jim ogromne množice prire- dile orkane ovacij. Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. 27. — Nj. Vel. kralj Peter II. je z odlic- nim uspehom dovršil VI. razred real- ne gimnazije in ima tudi odlično oceno iz vedenja. Včeraj je prispel ria Bled na počitnice. — Naš novi rušilec »Ljubljano«, ki je bil zgrajen v nasih Jadranskih lad- jedelnicah in je vojna ladja modernega tipa, so na Vidov dan v Splitu slovesno splovili v morje. Slavnosti je prisostvo- val köt kraljev odposlanec načelnik generalnega štaba, armijski general Nedič, kumica je bila ga. Nedičeva. — Novo postajelišče v Stranju na rogaški železnici. Odkar je zgrajena no- va banovinska cesta iz Belega proti Zibiki in Pristavi, se je vedno bolj opa- žalo, kako nesrečno je nameščena ne- dostopno sredi njiv koliba za postajico Stranje. Nad pet let so morale potovati prošnje na vse strani, da se je ^elezniš- ka uprava končno vendarle odločila, da premesti postajališče na tisto točko, kjer se železnica in banovinska cesta najbolj približata. Poseben poudarek pa zasluži še to, da je premestitev izvr- šila železniška uprava na lastne stroš- ke, zadevni akcijski odbor je moral preskrbeti le zemljišče. Novo postaja- lišče je lično opremljeno in dela cast progovni' sekciji, ki jo je oskrbela. Na novem postajališču se bo vlak prvič ustavil V nedeljo 3. t. m. ob %9. do- poldne na poti iz Celja proti Rogatcu. Prebivalstvo bo prvi vlak pri prvem postankü na novem postajališču prisrč- no pozdravilö. — Ceste naj bodo za vse! Vedno sli- šimo In citamo, da se naše ceste ne popravljajo in morda, vsaj tarn, kjer največ trpijo, niso v cast našemu strem- ljenju, da #rivabimo tujski promet tudi k nam. Zaradi pogostih pritožb avtomo- bilistov pa se v zadnjem času vsa cest- na dela ozirajo le in samo na avtomo- bilski promet. Na oko to ni niti tako napačno, v svojih posledicah je pa to le krivično: daleč smo od kakega na- sprotstva do avtomobilizma, vendar ne moremo priznati, da je cesta najprej avtomobilistova, potem, kadar je slu- čajno prosta, šele tudi za drugega voz- nika. Zdi sc pa, da se tudi cestna upra- va strinja s tern, da je cesta le avtomo- bilistova. Le poglejte, kako preureja vse ovinke: vsi ovinki so tako dvignjeni na zunanji strani, da kar zanese avto- mobil tam preko, navadni voz s konji se nevarno nagne, voz s krmo ali sla- mo pa se prevrne, ako ga ne podpirajo na gladki beli cesti močne roke. Pomi- slite, kako bo začelo ljudstvo soditi co- ste, za katere se potrosi pravzaprav največ davčnega denarja, če jih ne ho moglo samo nič več uporabljati. Naša cestna uprava naj se ozira pri preure- janju cest na avtomobile, a tudi na kmetske potrebe! — Maturanti celjske gimnazije iz. I. 1908. bodo obhajali v sredo 6. in četr- tek 7. t. m. v Celju 30-letnico mature. Udeleženci naj pošljejo svoje prijavc na naslov: Joso Sušterič, ravnatelj Savinjske posojilnice, Zalec. — Včasih postanejo zobje že po en- kratnem čiščenju s Chlorodont zobno pasto krasno beli, ob redni negi zjutraj in zvečer pa bodo ostali vedno takšni. Chlorodont zobna pasta ima ogromno moč čiščenja, ne da bi pri tern kakor- koli poškodovala zobno sklenino. — Dunajska vremenska napoved za soboto 2. t. m.: Nezanesljivo vreme, najbrž oblačno in ne več tako vroče, morda tu in tam padavine, Celje in okolica Kres na Starem gradu Na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda bo gorel na Starem gradu nad Celjem mo- gočen kres. ^lovenci in Slovenke, pohi- tite v ponedeljek 4. t. m. zvečer k Ciril- Metodovi kresni slavnosti na Star! grad! c Sokolsko Celje je manifestiralo. V sredo zvečer so potovali člani in članice Sokola iz Celja in celjskega okrožja, lz Savinjske doline in s Posavja v lepo okrašenih petih vagonih z rednim ve- černim vlakom proti Pragi. Na postaji se je zbrala k slovesu ogromna množi- ca sokolskih pripadnikov in prijateljev Sokola. Na postaji in pred postajo je bilo okrog 2.000 ljudi, ki so do odhoda vlaka prepevali nacionalne pesmi in navdušeno pozdravljali poslavljajoče se brate in sestre. Ko se je začel vlak ob 21.15 pomikati s postaje, je pretfeslo ozračje viharno vzklikanje velike mno- žice. Po odhodu vlaka se je formiral dolg sprevod, ki je krenil izpred kolo- dvora po Ulici dr. Gregor ja Zerjava in Prešernovi ulici do Narodnega doma ter se nato vrnil navdušeno prepevajoč in vzklikajoč mimo mestnega poglavar- stva, lje je vnovič izpričalo, da je v sokol- skem taboru in- da tudi sila ne more streti njegove odločne nacionalne za- vesti. v'' f< c Kjer se osel valja, tam dlako pusti ¦.. Na predvečer Vidovega dne so neki nezreli mladeniči pomazali ste- bre in stopnišče na poslopju tukajšnje gimnazije. To nekulturno pocetje do- stojno predstavlja one apostole, ki no- sijo po celjskih ulicah visoko svoje prazne glave. Zapeljani mladeniči zaslu- žijo pomilovanje, aranžerje pa z le- skovko po umazanih prstih! c Na Vidov dan je bilo1 vse mesto v zastavah'. Vsi trgovski in obrtni lokali ter uradi so bili zaprti od 7.30 do 9.30 dopoldne. Katoliški, pravoslavni, staro- katoliški in evangeljski službi božji so prisostvovali predstavniki civilnih in vo- jaških oblastev in uradov, šol, korpora- cij in društev ter mnogo drugega ob- činstva. Na šolah so bile pö zaključnih mašah lepe svečanosti, združene z raz- delitvijo spričeval. c Imenovani mestni svet celjski je 24. junija izvolil notranjega ministra dr. Antona Korošca za častnega člana mestne občine celjske. c Ueni uspehi na gimnaziji. Na drž. realni gimnaziji v Celju je bilo ob kon- cu šolskega leta 1938-39 rekordno šte- vilo 725 učencev in 372 učenk, skupaj torej 1097. Razred je dovršilo 510 učen- cev in 275 učenk, skupaj 785 ali 71.6% in sicer 163 učencev in učenk z odlič- nim, 358 s prav dobrim in 264 z dobrim uspehom. Popravnc izpite ima 222, raz- redni izpit 8, razreda ni dovršilo 75, pravico do rednega šolanja pa je izgu- bilo 7 učencev in učenk. c Zaradi nadaljevanja akcije za otvo- ritev tlrž. klasične gimnazije v Celju po- trebuje drž. realna gimnazija podatke, koliko učencev in učenk bi se z novim šolskim letom 1938-39 vpisalo v I. raz- red klasičnih vzporednic, ako bi jih ministrstvo prosvete otvorilo. Starši ctrok, ki so meseca junija napravili sprejemni izpit, naj pošljejo izjavo za klasično gimnazijo ravnateljstvu drž. realne gimnazije v Celju najpozneje do torka 5. t. m. c Iz gimnazijske službe. Na drž. real- ni gimnaziji v Celju so bili z odlokom ministrstva prosvete postavljeni za pro- fesorje 8. položajne skupine suplentki ga. Nada Finžgar-Ceraniceva in gdč. Desa Mrvošcva ter suplenta gg. Vende- lin Legiša in dr. Fran jo Sijanec. Ce- stitamo! c Celjsko pevsko društvo sklicuje ob smrti svojega častnega člana, skladate- ]ja dr. Antona Schwaba važen sestanek, ki bo drevi ob osmih v pevski dvorani v Narodnem domu. c 50-letnico mature obhaja v soboto 2. t. m. ugledni in splošno priljubljeni učitelj v p. g. Franc Kranjc na Polulali pri Celju. Leta 1888. je maturiralo na mariborskcm učiteljišču 16 kandidatov, med njimi tudi g. Kranjc. Izmed ten maturantov živijo menda samo še trije. Gosp. Kranjc je poučeval dolgo vrsto let na okoliški deški šoli v Celju ter na nekdanji slovenski nižji realni gimnazi- ji in na meščanski šoli. Pridobil si je mnogo zaslug za gradnjo poslopja okc- liške sole v Komenskega ulici. Mlade- riiško čil in krepak uživa svoj zasluženi poko j na svojem lepem posestvu na Polulali. Nešteto je bivših učencev, ki se z iskrenim spoštovanjem in globoko hvaležnostjo spominjajo svojega nek- danjega učitelja in nacionalnega vzgo- jitelja. Gosp. Kranjcu iskreno čestita- mo k lepemu jubileju! c Dohodki mestne občine so znašali v času od 1. aprila do 20. junija t. 1. 1,490.250 din. c Povprcčna meztla delavcev, zapo- slenih pri javnih delih mestne občine, znaša sedaj 3.64 din na uro. c Za Celjski kulturni teden je izdala mestna občina 16.715 din in sicer za podporo, nakup slik, čajanko in tisko- vine. c Kanal od Oblakove do Ipavčeve ulice'bö mestna občina v primeru po- trebe že letos podaljšala. c Gradnja nameS6enskih hišic. Pokoj- ninski zävöd zä hameščence 'v Ljubljä- ni je sporočil mestni občini, da bi ji dal posojilo v znesku 3 milijonov din za gradnjo namešcenskih hišic. Obrestna mera za za.varovance Pokojninskega za- voda bi znašala 7%, za ostale 8%, V3i pa Tdi morali plačevati še 1 % za amortl- zacijo. Ta obrestna mera je vsekakor previsoka, zabo jo bo moral Pokojninski zavod kot söcialna institucija pač p'rl- merno znižati. c Mestno avtobusno pod jet je bo naje- lo prf Celjski mestni hranilnici posojilo v znesku 480.000 din s 7-odstotnimi obrestmi in 10-letno amortizacijo. Po- sojilo bo porabilo za kritje stroškov za novo garažo in za nakup zemljišča pri Sp. Lanovžu. c Zdravstveni dorn dobi od občine za 20 let v najem tako zvano Stopinškovo in Zeličevo posestvo nad Celjsko kočo in sicer brez gozdnih nasadov proti let- ni priznalnini v znesku 10 .din. Na tem zemljišču bo dovoljena gojitev zimske- ga sporta. c Novo1 mestno parno in kadno kopa- lišče v Delavskem domu še vedno ni do- gotovljeno. Zato bo občina podaljšala najemno pogodbo z g. Batičem za staro kopališče v Ipavčevi ülici do 1. sep- tembra. c Levi breg Voglajne od železniškega mostu za kemično tövarno do bivše to- varne kisa bo regulirala mestna obči- na. Proračun znaša 30.000 din. c Novo kopališče ob Savinji. Mestni svet je oddal izdelavo podrobnih načr- tov za novo, moderno kopališče ob Sa- vinji pri mestnem parku. Načrti bodo dogotovljeni v nekaj mesecih. c Prodaja ]>arcel. Mestna občina bo prodala gdč. Saši Gregorinovi in g. Ru- dolfu Vračku stavbne parcele pri Sp. Lanovžu po 50 din. gg. Jožku Juraču, Petru Kusterlu in Leopoldu Prevolniku pa parcele pri mestnem zavetišču v Medlogu po 15 din m-. c Skropljenje cest. Občina bo dala na- praviti vodnjak pri dečjem zavetiščuna Dečkovi cesti in poglobiti vodnjak na Pristovškovemu posestvu na Sp. Hudi- nji, da bo imela na razpolago dovolj vode za škropljenje cest v tem okolisu. c Gradnja drugega natlstropja na obeh dvoriščnih traktih meSčanske sole bo stala okrog 240.000 din. Manjka 5e znesek 180.000 din, ki si ga bo skusila občina takoj zagotoviti. V tem primeru bi kmalu razpisala gradnjo, ki bi bila že v septembru dokončana. c Posestniki v Oblakovi ulici, ki so odstopili občini zemljišče za ureditev in otvoritev te ulice, zahtevajo sedaj od občine okrog 250.000 din odškodnine. Občina pa se temu protivi in vztraja na § 124. zakona o cestah. c Notico o potrebi zvišanja mezd mestnih delavcev, ki smo jo objavili v »Novi Dobi«, je omenil socialni referent prof. Bitenc na zadnji seji mestnega sveta. Izjavil je, da je prejel zadevni akt šele 23. junija, torej dan pred sejo, da pa je župan že prej izdal nalog za izdelavo zadevnega pravilnika. Predla- gal je poblastilo socialnemu odboru in odboru za javna dela, da sprejmeta ta pravilnik proti naknadni odobritvi mestnega sveta. Pričakujeino, da se bo fcgodilo to v najkrajšem času, ker je zadeva zaradi porasta draginje zelo nujna. c Starokatoliška služba božja odpade v nedeljo 3. t. m. zaradi birme v Mari- boru. c Celjski Sahovski klub Je v ponede- ljek oficielno zaključil letošnjo sezono z brzoturnirjem, ki se ga je udeležilo 15 igralcev. Prvo mesto si je priboril Smigovc z 12 točkami od 14 dosegljivih, drugo mesto inž. Sajovic z 11, tretje mesto pa Dobrajc z 10 točkami in pol. c Strela je usmrtila starko. Na Vidov dan nekaj minut pred 15. je prihrumela nad Celje in okolico huda nevihta s to- co in ploho. Toča k sreči ni povzročila škode. Med nevihto je treščilo v več poslopij v mestu in okolici. Strela ni nikjerL vžgala, pač pa je poškodovala več hišnih električnih napeljav, telefon- skih vodov in radioaparatov. Ko je 73- letna vdova po tovarniškem delavcu Apolonija Mikšetova iz Creta na trav- niku posestnika Vrhovška kakih 100 metrov od mestnega pokopališča sušila seno, je okrog 15.10 nenadno treščilo vanjo. Strela je starko na mestu usmr- tila, Vrhovškovo ženo, ki je delala v bližini, pa je omamila. Mikšetovo so po- kopali na bližnjem mestnem pokopališču. c Francoski krožek v Celju prosi Cla- ne, da vrnejo izposojene knjige zane- sljivo v soboto 2. t. m. med 18. in 19. c 20 let robije za umor brata. Okrož- no sodisÖe v Celju je v törek obsodilo 41-letnega delavca Franca Pintariča iz Dečnih sei pri Brežicah na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic, ker je 23. aprila v Sromljah iz sovraštva in po zrelem preudarku z dvema streloma iz lovske puške usmrtil svojega brata Josipa Pintariča, posestnika v Sromljah Oglejte si ob priliki veliko zalogo nalivnih pcres v knjigarni in veletrgo- vini s papirjem Karl Goričar vdv., Celje, Kralj a Petra cesta 7—9. c Vlšjf tečajni Izpit na dräfavnl re- alni gimnaziji v Celju je bil pod pred- sedstvom direktorjag. FrancaMravljaka. K izpitu se je prijavilo 36 rednih učen- cev, 15 rednih učenk, 2 privatista in 1 repetent. Od 54 kandidatov in kan- didatk so uspešno dovrSili višji tečajni izpit: Zdenka Baševa (oproščena ust- nega izpita), Martin Belej, Zvonimir Birsa (oprošČen), Stanko Božič, Ladi- slav Cvenk (oproSčen), Vinko Domi- trovič, Friderik Oajšek, Nives Golobi- čeva, Stanko Gologranc, Erik Ooriup> Maks Gruden, Marijan Hodžar, Matilda Horvatova, Vladimir Hosner, Marijan Jagodič (priv.), Smiljan Jerin, Friderik Jemejšek, Vekoslav Kobe, Adolf Kolenc (privatist), Ljudmila Kolmanova (opro- ščena), Marijana Kopšetova (opro§čena), Greta Kossärjeva (oproščena), Kurt Ko- ssär (oproSčen), Leon Kramer, Vladi- mir Kresnik (oproSčen), Marijana Kro- fličeva, Vladimira Langusova (oproSče- na), Du§an Likar, Aleksander Lukanc, Emil Milanez, Zvonko Milkovič, Tatja- na Mravljakova (oproSčena), Jelena Mu- lačkova (oprožčena), Amajija Pilihova (oproščena), Marijan Pirih, Adolf Po- harc, Oton Prelog, Zoran Razboršek, Franc Rebeuschegg (oproščen), Slavko Repič, Josip Ropotar (oprošČen), Ivan Šter, Vida Tertnikova, Vida Tomova (oproSčena), Marijan Urbančič, Cvetka | Vidičeva, Vinko Vovk, Felicitas Wid- majerjeva, Gustav Zupan. Popravni iz- pit ima 5 kandidatov, padel ni nihče. Gg. abiturientom in gdč. abiturientkam iskreno čestitamo k uspehu ! c Završni izpit na trgovski soli. | Te dni je bil na državni dvorazredni I trgovski šoli v Celju zaključen završni izpit, ki mu je predsedoval ministrski odposlanec dr. Laza Kostič, redni pro- fesor na Ekonomski komercialni viso- ki šoli v Beogradu. K celotnemu izpitu se je prijavilo 28 rednih ufencev in učenk ter en privatist, k popravnemu izpitu pa 2 kandidata in 2 kandidatinji. Pismeni izpit je bil od 10. do 15. ju- nija, ustni pa 18. in od 20. do 24. t. m. Završni izpit so napravili z odličnim uspehom : Irena Domanjkova in Neži- ka Verbovškova (oproščena ustnega iz- pita); s prav dobrim uspehom : Mirko Črepinšek in Albert JelovSek; z dobrim uspehom: Slavko Antolič, Anton Cest- nik, Rihard Haberl, Anton Koren (pri- vatist), Vera Čuježeva, lvana Dolinar- jeva, Rozalija GoSnikova, Cirila Petra- kova, Erika Pinterjeva, Marija Švajger- jeva, Olga Wintrova, Pavla Zakonjškova in Slava Zupančeva ; z zadostnim uspe- hom : Karel Haberl, Karel Perko, Hilda Greinova, Marija Kovčanova in Ivana Zemljičeva. Popravni izpit imajo trije kandidati in šest kandidatinj. Ena kan- didatinja je izgubila pravico do ponav- Ijanja zavrSnega izpita. Ena kandi- datinja je med izpitom odstopila. Ab* Kino Union CBlJB p r e dvaja: 1. in 2. juUja film ŽeitC ÜÖL prodctj Trgovci z belim blagom in nfihoVe žftve. -i'-i BettÖ Davis. 3. in 4. julija španski film I II MflRANPDA s sIavn0 altistko Zarah LH nnPHIlLKH Leander v glavni vlogi. ••-?C..........-.li—................¦-¦%¦ 5. in si. julija komedijo iz kmečkega življenja NA S K E D N J U Štev. 27. »NOVA D O B A« Stran 3. solventom in absolventinjam iskreno čestitamo ! c Sprejemni izpit na gimnaziji. K sprejemnemu izpitu za I. razred držav. realne gimnazije v Celju, ki je bil 25. t. m., se je prijavilo 173 učencev in 105 učenk. Izpit je napravilo 262 učencev in učenk, odklonjenih pa je bilo 16 učen- cev in učenk. c Zetev smrti. V Aškerčevi ulici 15 je umrla v ponedeljek v starosti 76 let vdova po železniškem zvaničniku ga. Terezija Kadunčcva, mati trafikanta g. Kadunca v Celju. V St. Juriju je umrl v eetrtek po daljšem trpljenju v staro- sti 44 let trgovski potnik g. Viktor Koračin iz Celja, v petek pa je umrla na Glavnem trgu 8 v visoki starosti 80 let vdova po trgovcu in lončarskem mojstru ga. Amalija Altzieblerjeva, roj. Lebrova. V celjski bolnici so umrli: v soboto 53-letni dninar Jurij Staničnik iz Selc pri Novi cerkvi, v nedeljo 52- letni posestnik Alojz Puncer iz Paške vasi, v torek pa 30-letni zidar Jože Kru- šič iz Smarjete pri Skofii vasi in 12- letna rudarjeva heerka Anica Cvikiova iz St. Ilja pri Velenju. N. p. v m.! c Obisk tujcev in umrljivost. V juniju je obiskalo Celjc 1039 tujcev (824 Ju- goslovenov in 215 inozemcev, med tcmi 896 poslovno, 143 pa kot izletniki) na- sproti 1134 v letošnjem niaju in 1012 v lanskem juniju. V proteklem mesecu je umrlo v Celju 32 oseb in sicer 10 v mestu in 22 v javni bolnici. c Celjska podružnica »Merkurja«, društva trgovskih in privatnih name- scencev Jugoslavije, sporoča, da je g. Mario Schmidichen s 30. junijem pre- nehal biti poverjenik podružnice. Celj- ska podružnica posluje začasno v pro- storih borze dela v poslopju Delavske zbornice in sicer vsak delavnik od 11.30 do 14. c Namesto venca na krsto pokojnega višjega zdravstvenega svetnika v p. in skladatclja dr. Antona Schwaba je da- roval vladni svetnik g. Em. Lilek Dijaš- kemu domu v Celju 150 din. c Dr/. krajevni zaščiti dcce in mladino v CVIju izrcka upraviteljstvo tukajšnje drž. dekliške narodne sole toplo zahva- lo za znesek 250 din, ki jih je naklonila kot prispevek za lctovanje 1 siromašne učenke v Bakarcu. c Dijaški kuhinji na meščanski šoli v Celju je daroval učiteljski zbor deške (neščanske sole 100 din namesto venca ob smrti očeta g. kateheta Fr. Lukmana c Kuratorij Dnevnega zavetišča v Ce- lju se lepo zahvaljuje celjskim brivcem, ki gojence zavetišča že več let brezplač- no strižejo. c Za slabo vreine in potovanje dobite že za 150 din lcp gumiran plašc pri tv. Kramar & Mislej, Celje. c Kranjske klobase, pristne domače, dobra kvaliteta, komad 4—5 din, na de- belo in drobno, tudi na dom. Gostiina pri Mostu. c Nočno lekarniško slnžbo ima od 2. do 8. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 3. do 9. t. m. ima službo III. vod, inspekcijo po- i'eljnik g. Košir. Sport * MariborrAtletik. V nedeljo 3. t. m. ob 17.15 se bo pričela na igrišču pri »Skalni klcti« zanimiva prijateljska no- gometna tekma med ISSK Mariborom in celjskimi Atletiki. Ob 16. bo predtek- ma med mladinama Atletikov in Ju- goslavije. * Medklubsko ctapno dirko bo prire- jil Klub slovenskih kolesarjev v Celju v nedeljo 10. t. m. medklubsko dirko v dveh etapah na progi Celje—Podplat —Poljčane—Konjice (cilj prve etape) in Konjice—Celje— Rogaška Slatina (cilj druge etape). Start prve etape bo v Celju ob 5.30 zjutraj, start druge etape v Konjicah ob 9., cilj v Rogaški Slatini okrog 11. Prijave je treba po- slati do 7. t. m. na naslov: Avgust Su- mer, trgovec, Celje, Presernova ulica. Prvoplasiranemu članu Kluba slov. ko- lesarjev v Celju bo podarila tvrdka An- ton Bremec v Celju novo dirkalno koio znamkc »Diamant«. * Celjski nogomet. V nedeljo popold- ne je celjska Jugoslavija v kvalifikacij- Bki tekmi za prestop v I. razred prema- gala enajstorico SK Iletja iz Trbovclj v razmerju 3:0 (0:0^, dopoldnc pa.It mariborski Rapid premagal Atletike s 3:1 (1:0). Iz naših krajev Store š SK Store:SK Atletik 5:2 (2:1). V nedeljo 26. junija je bila na igrišču SK Stior prijateljska tckma med gornjima kluboma. Atletiki so nastopili z mladi- no, ki je bila ojačena z nekaterimi igralci prve garniture. Domačinom se je poznalo, da so preveč časa pavziraii. Obe moštvi sta poknzali povprceno igro V vodstvo je prišlo domaee moštvo, na- kar so Atletiki izenaeili,. Po daljšem presledku ie prevzel zopet vodstvo SK Store po Lokovškem razaninem stre- ln. V drugem polčasu je domačc moš- tvo petkrat potreslo nasprotnikovo mrežo, vendar je sodnik priznal samo r Radi ^ "PPEZJDAVEl PRODAlA 5E CENEJŠE 3 gole, dasi sta bila tudi ostala dva regularna. Tudi Atletike je sodnik v prvem poleasu oškodoval za povsem re- gulären gol. Igra, ki je bila fair, je t.r- pela zaradi hudih pogrcšk sodnika. Obisk je bil slab. Kakor čujcmo priüi; v nedeljo 3. t. m. v goste kojnbinirano moštvo SK Celja. Domačemu moštvu želimo, da bi tudi na tej tekmi cast.no odrezalo. Tekma se bo pričela ob 16.30. v St. Jurij ob J. ž. j Sokoiski nastop v nedeljo je nad vse pričakovanje sijajno uspel. Udelež- ba domačinov, kakor tudi sosednih dru- žtev je bila za naše prilike skoraj re- kordna. Orodna telovadba in proste va- je so pokazale, kaj zmore sistematično sokolsko delo. Posebno so ugajale pre- eizne raznoterosti gibčne moške dece Sokolskega drustva Celja I. j Okrožnc tekmc šmarskega okrožja, ki so bile v nedeljo dopoldne, so dale sledeče rezultate: Moška deca: St. Ju- rij I 1642 točk; Si. Jurij II 1542; Smaz - jel 1535; Smarje II 1446; St. Jurij 111 1426, St. Jurij IV 1391; Smarje III 1237; Ponikva ni postavila celotne vr- Bte. — 2enska deca: St. Jurij I 1978 lock; Ponikva 1938; St. Jurij II 1842; St. Jurij III 1812; St. Jurij IV 1714. Prva tri mesta so zasedli: moška deca: Viktor Plausteiner 450, Joško Zupanc 415, Vojko Oset 403, vsi iz St. Jurija; ženska deca: Savica Seručarjeva 500, Marica Hrastova 500, obe iz St. Jurija. j Dela na Voglajnskem mostu so se pričela, kakor smo že poročali, v pone- deljek 20. junija, a so jih že drugi dan prekinili, ker ni bilo dovolj pripravlje- nega gradbenega materiala. Sele po enem tednu so se začela dela nadalje- vati. Da je godrnjanja vsled tega vec kot dovolj, je razumljivo. j Strela je med nevihto 23. junija po- poldne udarila v gospodarsko poslopje posestnika Juga na Preskočini. Zgorelo je vse do tal in nido mogli naglo pn- speli gasilci iz St. Jurija in Slivnice ni- cesar resiti. Obvarovali so pa hišo, ki je že tudi začela goreti. Ccprav jc bilo poslopje zavarovano, trpi lastnik ob- cutno škodo. Žaleo ž I'odinkulek Jadranske straže na mesčanski šoli v Zalcu je pohitel 20. ju- nija za tri dni k našemu sinjemu Ja- dranu. 72 mladih stražarjev je prvie zagledalo morje in spoznalo vso njego- vo veličino. Gostoljubno so bili sprejeti v domu mariborskega oblastnega od- bora v Bakru in le prehitro so jim po- okli trije solnčni dnevi, ki so jih prebili {,ri kopanju in veslanju, skupni igri in petju. Obiskali so Bakarac in Kraljevi- co, s parnikom so se peljali na Sušak, si ogledali grad Frankopanov na Trsatu in reški zaliv. Na povratku so obiskaii tudi Zagreb in zoološki vrt v Maksi- miiu ter se nato ožarjenih lie in veseli vrnili v zeleno Savinjsko dolino. Vsem, ]ii so s svojim prispevkom omogočili izlet tudi manj premožnim, iskrena hvala! Polzela po Razburjajo se tisti, ki jih peefi vest zaradi državne zastave. Ugibljcjo r-cm in tja, kdo je dopisnik »Nove Do- bc<; na Polzeli. Dolžijo nekoga, ki men- da še sam ne ve, kdo je. Da pa bodo vedeli, kdo je dopisnik, jim povem, da sem dopisnik — jar:. po Nova niaša bo na Polzeli 10. t. m. Novomašnik je g. Alojz Vrbnjak, sin krojača na Bregu pri Polzeli. V nede- ljo smo slišali v crtkvi, da so povab- ljeni k sprejemu vsi >fantje in dekle- ta«, sevoda v čarobnih oblekah. Povab- ljeni so tudi gasilci. Ifransko Vransko pismo \rransko, 1. julija. Prod kakimi sedmimi leti je naš Ivan Praprotnik prevzel pasivno dedščino našo gasilske čete, ko je bil izvoljen za predsednika. Poleg gasilskega doma in pred petdesetimi leti nabavljenega in torej že zastarelega gasilskega orodja je prevzel tudi skrb za plačilo dolgov v znesku 20.000 din. Vanj stavljeno za- upanje nas ni varalo. V dobi svojega prodsedovanja je g. Praprotnik ob pod- pori agilnih funkcionarjev izvedel prav- cato revolucijo, katcre posledice so ga šcle pred kratkim strmoglavile s sedaj vsekakor že zavidljivega položaja. Ceta ji' prcvzcti dolg izplačala, nabavila mo- derno motorno brizgalno, nov moštveni voz in vse ostale potrebne pripomocke, za kar je bilo potrebnih 76.000 din, ta- ko da je danes četa povsem opremljcaa in aktivna. Poleg tega je dosegel g. Praprotnik, da .°o se opustili vsi stari, skozi leta in leta nrivajeni in izvrševaiii >^mokri običaji«, namesto katerih so rajši vsako leto votirali doloeen znesek za velikonočno obdarovanje revežev vranske fare. Radovedni smo, ali bo pri teh reformah ostalo tudi v bodoče. Dne 12. maja pa je naš Praprotnik podal ostavko na svojo funkeijo — ne d-i bi izstopil kot clan — ker ni mogel ustreči želji občine in izpolniti ukaza gasilske župe v Celju glede sodelovan]a gasilcev pri sprcjemu visokih funkcio- narjev ob slovesni otvoritvi clektričnih naprav KDE. Zaradi tega je poveljnik četc g. Kolar skiical takoj sejo, na ka- teri so vsi člani upravnega in nadzor- ncga odbora odstopili — ne da bi izsto- pili kot člani —, ker jim v sedan jih razmerah ni mogoče uspesno delovati. Ze za oktobcr lanskega leta je bila red- no in pravočasno vložena prošnja za gasilsko tombolo, ki pa kljub urgencam pri raznih instancah ni bila rešena, niti ni prispel kak odgovor. Vse te nevšeč- nosti naj bi torej odpravil izredni obč- ni zbor, ki bi moral takoj slediti. Slcdil pa ni. Pač pa je dne 7. junija obeina prevzela vso imovino čete in na občinski seji dnc 12. junija so iz vrst občinskih odbornikov določili sunkcio- narje, ki naj vodijo čcto in upravljajo njeno imovino. Nihče izmed teh pa ni bil — izvršujoči gasilec, dasi prevzame po zakonu o organizaciji gasilstva ob- čina imovino čete le, če je bila četa oblastveno razpuščcna, ali če sklene občni zbor, da se razide. Tretje mo/nn- sti torej ni — razen pri nas! Gasilska župa v Celju bi morala po sprejetju ostavko imenovati komisarjfi, ki bi moral sklicati izredni obeni zbor, pa ie baje rajši poverila ureditev pred- metne zadeve občini. Začasna uprava gasilske čete je prejela 19. junija pi- smeno zahtcvo polovice izvršujočih evkov po 50 din, ki jih morajo plačati odjemalci toka. Radovedni smo, kako bodo krili zadevno proračunsko postavko. Tudi pri nas zge solnce, avtomobili dvigajo oblake prahu, ki jim škroplje- nje ceste ne more prav do živega. A se to se bo v kratkem nehalo, ker prosto- voljni prispevki nikakor ne bodo segli do konca prašne dobe, v občinskem proračunu pa ne najdemo zadevne po- st avke, ki bi bila ob usihajoči darežlji- vosti umestna. Pod prejšnjo občinsko upravo pa je bilo zadosti prispevkov in ni bilo treba obremenjevati obračuna. Kako to? Naš Sokol je poslal na župni zlet v Celje okrog 100 svojih pripadnikov, ki so se vsi vrnili z nezlomljivo voljo, da pojdejo brez miru naprej za sokolskim praporom. Na zletu je sodelovala tudi naša godba na pihala, tako da smo se nad pričakovanje častno odrezali. Ukinitev treh paralelk na naši osnovni soli je naletela na enodušen od- por. Ukrenjeno je bilo vse potrebno, da se ukinitev prepreči, saj vlada so- glasno mnenje, da je povsem neopravi- čena in v nasprotju z obstoječimi tež- njami. Zaključek šolskega leta je bil združen s pri nas že udomačeno vidovdansko proslavo, pri kateri je sodeiovalo sokol- sko članstvo, ki se je udeležilo služije božje s praporom, kakor tudi zelo raz- redčena gasilska četa. Res škoda, da tokrat ni nasbopila tudi godba, ki je vedno znatno pripomogla k slavnostno mu razpoloženju. Strelska družina bo priredila konec julija na Vranskem tekmo ekip celjskc- ga okrožja za prehodni pokal dr. Grač- nerja, ki si ga jc lani osvojila celjska ekipa. Sokoiski društveni nastop bo predvi- doma konec avgusta. Zaradi prireditev sosednih društev se doslej ni mogcl vršiti. Vsem, ki odhajate po zaključku šol- skega leta na letovanje, pa kličemo: na veselo svidenje v jeseni, ko naj zopet oživi delo! Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 27. Smartno ob Paki Cestna dela Smartno ob Paki, 1. julija. Lani nay je obiskala eiementarna nu- zgoaa v übliki toče m mocmh naiivov. Ud tej pnliki nam je iiuoournik Jtiudi potok uničil dovozno cesto na goro Uljko. Cesta je lzpeijana v daljavo is Km vzporedno s nuciourmkom in je občia- ska cesta prvega reda, Obeinska uprava je takoj najeia pri- meren kader delavstva, da cesto popra- vi in uredi. Ta kader je bii sestavijen i/. samih mladih iantov izvzcmši štin do pet družinskih očetov, ceprav je v občini polno kruha in zaslužKa potreb- nih družinskih očetov. Nadzorstvo in vsa tehniena dela so bila poverjena upo- kojenemu strojniku. Ker je pa na račun sociaino tako dobro čuteče občinske uprave padla veckrat kaka ostra beseda, se je g. žu- pan napotil sredi dela na teren in usia- vil vsa dela. Mi smo že računali, da se bo delavski kader prelevii in sestavii na socialnejši osnovi, toda smo se všteli. Vzrok ustavitve del je bil namreč, da so lahko klerikalci naperili vso gonjo, mržnjo in srd proti nam. Prvo nedeljo po ustavitvi dela smo slišali pri cerkvi naslednji razglas: »Občinska uprava razglaša vzrok, zakaj so se vsa dela v Hudem potoku ustavi- la: Vzrok je ta, da je neka propadla oseba, član bivše propadle JNS stranke napravila neko pritožbo glede del ua višje oblastvo ter smo morali vsa dela. ustaviti.« Po tern razglasu so vsa dela počivala. Ker pa je cesta življenjske važnosti za nekatere posestnike in edi- na prometna zveza z ostalimi kraji, so se posestniki brez vsake tuje iniciative odločili in cesto na lastne stroške in riziko zasilno popravili in usposobili za promet. Delo posestnikov pa se je vidno ločilo od prejšnjega dela. Privat - no delo je bilo kvalitativno mnogo bolj- še od prejšnjega. Duhovi so se počasi pomirili izvzemši gonje proti JNS, da je ona kriva, da niso ceste do kraja po- pravili. Zgodaj spomladi so prispeli tehnični uradniki banskc uprave, ki so ves teren pregledali in napravili potrebne načrte za regulacijo hudournika in temeljito popravilo ceste. Pričeli so z delom in poverili nadzorstvo tehnično usposob- ljenemu nameščencu banske uprave. Prvo, kar si opazil v poeetku dela, je bila razlika v delavstvu. Sedanji kader se je razločeval od prejšnjega kakor noč in dan. Sedaj si videl samo resne, od dela in trpljenja utrjene obraze, dočim je bila prej skoraj sama mladež. Takoj si videl, da so na delu sami kru- ha in zaslužka potrebni možje. Vse to se je pa zgodilo zaradi večkratne inter- vencije onega »podlega člana JNS«, ki bi ga bili bojeviti člani fantovskega od- seka, najrajši linčali. Skoda je edino ta, da so popravili ce- sto zacnkrat samo v dolžini 480 kora- kov. Apeliramo na pristojna mesta, da bi se zavzeli za to, da bi se cesta po- pravila v celoti, posebno še iz tujsko- prometnih razlogov. Jubilej Kola jugoslov. sester Šinartno ob Paki, 1. julija. V nedeljo 3. t. m. bo proslavilo Kolo jugoslov. sester z Nušičevo igro »Na- vadni človek« 10 letnico obsLoja in delo- vanja na humanitarnem in nacionalnem področju. V 1. 1928. sta ga. Mari ja Ko- roščeva, soproga stavbnega mojstra v Gorenjem, in učiteljica gdč. Mara Pia- nova začeli akcijo, da bi se ustanovila krajevna organizacija Kolašic. Marlji- vemu delu navedenih je uspclo, da so sklicali prvi občni zbör, na katercga je prišla kot zastopnica centrale ga. M. Engelmanova. Tedaj je bil izvoljen na- slednji prvi odbor: predsednica ga. M. Koroščeva, podpredsednica ga. Primo- žičeva, tajnica gdč. Mara Pianova, od- bornici ge. M. Rozmanova in M. Kum- rova. Organizacija si je zastavila kot prvo nalogo, da oskrbuje revno mladi- no, prireja gospodinjske tečaje in oskr- buje spomenik padlih vojakov. V teku 10 letnega delovanja je Kolo letno preko 100 revnih šoloobveznih otrok oskrbovalo z obleko, perilom, obuvalom in živili. Priredilo je gospo- dinjski tečaj, v katerem so se naša mlada dekleta naučila in izvežbala za bodooe gospodinjsko delo. Samo vred- nost v 10 letih revni mladini poklonjo- nih daril znaša 50.000 din. Vsa ta sred- stva je pridobilo Kolo s prirejanjem mladinskih dnevov, iger, trgatev grozd- ja itd., s članarino, subvencijo ban- ske uprave, največ se je pa stekalo iz milodarov. Zahvala gre darovalcem in odboru, ki se ni strašil napornega deia in pridno trkal na vsa vrata, posebno pa tarn, kjer je vedel, da razumejo nje- govo humanitarno delo. V preteklem letu sta bili izvoljeni za častni članici Kola ga. M. Koroščeva in ga. Primožičeva ter sta prejeli častni diplomi. Za vestno in vztrajno delova- nje v društvu gre poleg navedenih vsa hvala tudi gdč. M. Pianovi ter ge. M. Rozmanovi in ge. M. Kumrovi. Posebno hvalevredna je plemenita ge- sta ge. Ivane Goričanove, trgovke v Ljubljani in tukajšnje rojakinje, ki je za jubilejno proslavo darovala 100 pa- rov finih nogavic. Delo odbora bi bilo olajšano, če bi tudi drugi premožnejsi domačini sledili temu lcpemu vzgiedu. Sloverojgradec Občinsko gospodarstvo Slovonjgradoc, 1. julija. V soboto 25. junija je bila v navzoč- nosti sreskega podnačelnika dr. Pavli- ce proračunska seja slovcnjcgraškega občinskega odbora. Za to sejo je vlada- lo zelo veliko zanimanje, ker se jo to- krat prvič sklepalo o predlogu proraeu- na in ubožnega sklada za novo komasi- rano veliko občino Slovenjgradec. Sejo je vodil predsednik občine dr. Jožef Picej. Vsi redni izdatki proračuna za 1. 1938-39, ki je razdeljen v 17 par- tij, znašajo 765.907 din. Na žalosl nam je nemogoča primerjava letošnjega proračuna s prejšnjimi, ker je bila prej- šnja občina združena z drugimi obeina- mi oziroma deli občin in nam ni bilo mogoče dobiti v roke proračunov teh obein. V partijah 1 do 6 so navedeni osebni izdatki, in sicer: Osebni izdatki občega upravncga oblastva (2 uradnika in en služitelj) znašajo 71.000 din. V tej par- tiji je doslej v slovenjegraških prora- čunih še nepoznana pozicija za preased- nika občine v iznosu 12.000 din in Clane uprave v iznosu 10.200 din. Posebno iz- nenadila nas je postavka za člane upra- ve, kajti zakon o občinah ne dovoljujo plačevanja občinskih odbornikov za po- sečanje sej. Vendar smo iz debate v proračunski razpravi posneli, da so oko- liškim odbornikom pri volitvah oblju- bovali, da bodo dobili vsako sejo pla- čano, zaradi česar so ob tej priliki tudi okoliški člani uprave zahtevali, da se vnese ta postavka v proračun. Med na- daljnjimi osebnimi izdatki presenečajo tudi postavke za načelnike kmetijske- skega, tujskoprornetnega in električne- ga odseka v skupnem iznosu 36.000 din (3X12.000 din). Znano nam je, da niti v samoupravnih mestih načelniki odse- kov niso bili nikoli plačani. Te postavke so tudi prvič v slovenjegraškem prora- čunu. Zato tudi ne presenečajo izredno visoki osebni izdatki, ki znašajo skup- no 211.300 din, h katerim pa je treba šc prišteti socialnc dajatve in davke, ki jih plačuje občina za svoje uslužbence. Materiaini izdatki za občo upravno oblastvo znašajo 33.300 din, za osebno in imovinsko varnost 22.100 din in za narodno pros veto 54.685 din. V tej po- stavki je predvidenih za slovenjegraš- ko osnovno šolo 16.150 din, za meščan- sko šolo 26.065 din, za Sokola 1000 din in za obvczno telesno vzgojo 1000 din. Za odplačevanje in obrestovanje dol- gov je stavljcn v proraeun znesek 77.625 din, vendar iz postavk samih ni lazvidno, kolik del te vsote se knjiži za odplačilo glavnice in kolik za piače- vanje obresti. Razen tega pa pogreša- mo v partiji o finančni stroki dolg mestne elektrarne, ki je še vedno znaten Izredno visoki so tudi izdatki za pradbeno stroko, ki procentualno pre- kašajo vse slične postavke v proraču- nih mestnihvobčin. Skupno znašajo iz- datki v gradbeni stroki 104.000 din, med njimi je samo 20.000 din za regulacij- ski načrt. Za kmctnstvo, živinorcjo in gospodarstvo je predvidenih 9.600 din. za narodno zdravje pa 16.200 din, med njimi samo 11.800 din kot prispevck občine za novo izolirnico. V partiji so- ciaino skrbstvo je znesek 34.675 din, za trgovino, obrt in industrijo 14.226 din, za občinsko gospodarstvo in občin- ska podjetja pa 180.105 din. Glavni del te vsote in sicer 157.000 din gre za vzdrževanje mestne elektrarne. Ta vso ta se nam zdi malo previsoka in mora. biti v njej tudi upoštevano obrestova- nje in odplačevanje dolga elektrarne. Po proračunu bodo znašali materiahü izdatki slovenjegraške občine v dobi 1938-39 skupai 554.607 din, V3i izdatki rednega proračuna z osebnimi izdatki vred pa 765.907 din. Ob združitvi ob- čin torej vidimo, da so se zelo zvišali nele osebni izdatki, temveč v prav tako visoki meri tudi materialni. Redni dohodki proračuna za 1. 1938- 39 so razdeljeni na 4 partije. Zaradi izredno povišanih izdatkov je bilo tre- ba povišati tudi občinsko doklado na vse državne neposredne davke na 64% v predvidenem donosu 184.254 din. Po- višane so tudi trošarine in sicer od 100 1 vina na 150 din, od 100 1 *vin3ke- ga mošta na 125 din in od 100 1 piva na 100 din. Trošarina na tovarniške čev- lje znaša 5%, na obleko pa 3c/r. Nanovo je bila tudi uvedena taksa na stavbna dovoljenja in sicer }¦{. % vrednosti stav- be in taksa na slovesno praznovanje poroke v iznosu 100 din. Prav tako so na novo uvedene takse na motorna vo- zila in sicer na tovorne avtomobile po 1000 din, na osebne avtomobile po 200 din in na motorna kolesa po 100 din. Vsi proračunani dohodki od trošarin in taks znašajo 233.857 din. Dohodki od posestev in občinskih podjetij so pred- videni s 323.605 din; glavni znesek tvo- rijo dohodki mestne elektrarne v iznosu 270.000 din. Vsi dohodki skupaj znaša- jo 765.907 din. Proračun je bil z mali- mi korekturami v celoti sprejet in bo te dni predložen banski upravi. Iznenadilo nas je pa deistvo, da v proracunu niso navedeni razen posojila v nesku 250.000 din krediti za kopali- šče. Stroški za kopališče so proračunani na 361.000 din, bodo pa gotovo znatno prekoračeni. Tudi pogrešamo v prora- cunu postavke za zidanje sole in toliko obljubovano asfaltiranje glavne cesie. Razbitje šip na janičarski „trdnjavi" Slovenjgradec, 1. julija. Kakor smo že javili v zadnji štcvilki, so bile v noči od ponedeljka na torck preteklega tedna razbite šipe na znani renegatski >,trdnjavi<.-. Uvedena je bila takoj intenzivna preiskava, vendar pa se do danes še ni posrečilo izslediti krivcev. Najbolj iznenadilo nas je pa dejstvo, da so najprej aretirali tri na- cionaliste - omladince in hoteli iz njin izsiliti priznanje. Zato smo smatrali za potrebno, da sami razsvetlimo zagonet- ko, da bo javnost lahko sama presodiia kje je treba iskati krivce. Preiskava je dognala, da so pri tern dejanju sodelovali trije ljudje. Ti so se najprej okoli 2. zjutraj splazili na ve- rando, od koder so »ukradli« 8 stolov, jih odnesli okrog 300 m daleč skozi me- sto do Mislinje in jih tarn pustili popol- noma nepoškodovane. Od tarn so se po- novno napotili skozi mesto do »trdnja- ve« in 50 m pred »trdnjavo« razbili cestno svetilko, dočim so 2 svetilki pred samo »trdnjavo« pustili na miru. Sele sedaj so navalili na janičarsko »trdnja- vo« in s kamni razbili 17 šip, med nji- mi eno veliko izložbeno šipo. Te ugotovitve kažejo mnoga proti- slovja. Kako s-o se mogli storilci spla- ziti na verando, ne da bi bila zalajala dva psa, ki se nahajata tik verande, in zbudila vso hišo? Kak smisel je imelo, da so ti ljudje odnesli stole in jih pu- stili popolnoma nepoškodovane, ko so vendar pri tern popolnoma nesmiselnem dejanju tvegali, da jih zasači lastnik ali jih kdo sreča s tern tovorom na poti skozi mesto? In če so že odnesli v hvoji nespameti stole, ali jih ne bi rav- no tako razbili kakor so razbili šipe? Zakaj so razbili luč, ki je 50 m odda- ljena od pozorišča, oljc luči pred hote- lom, ki sta bili mnogo nevarnejši, pa pustili nedotaknjeni? In končno prcse- neča zlasti dejstvo, da se ni nihee niti v »trdnjavi« niti v eni izmed okoliških hiy ob tern razbijanju šip zbudil! Jasno je, da so morali storilci šipe prej narezati in tako udušiti prevelik žvenket razbi- tia naifcula- zobna pasta Chlorodont tih šip. Toda ker so razbite tudi notra- nje šipe in ne samo zunanje, so pač morali tudi vlomiti v notranjost trdnjavex. Toda do dancs ni še nihče našel kakšnih sledov vloma in so vse ključavnice v najlepšem redu! Zanimi- vo ie tudi, da so nažli en kamen manj, nogo je razbitih šip. Vsa ta vprašanja in dejstva mečejo kaj čudno luč na ves ilogodek in obenem tudi dokazujejo, da je bila obdolžitev nacionalistov za to dojanje več kot zlobna provokacija in da so krivci baš na obratni strani. K temu sta nas privedli še dve dejstvi. Istega dne, ko so bile razbite šipc, so bili vsi slovenjegraški renegati kazno- vani zaradi svojega izzivanja z velikimi globami. Sedaj je samo vprašanje, ali prodstavlja tako razbijanje šip demon- stracijo proti prcnizki ali proti previso- ki kazni? In končno smo tudi dognali, da se je eden izmed glavnih renegai- skih kričaeev in izzivačev peljal okoli 4. zjutraj s kolesom skozi mesto, kar menda ni bil samo slučaj na ia dan po razbitju šip. Upamo, da smo s temi podatki pri- nesli v zagonctko malo jaanwsti in ua sc bo morala končno tudi preiskava obrniti v drugo smer in tarn iskati kriv- ce. Nacionalisti - omladinci pa bodo že št: pravočasno dobili zadoščenje. s ISo/nosen prah. Pred dvema tedno- ma jc pričela Okrajna hranilnica v siv- dišeu mesta podirati svoje poslopje in bo tarn zgradila moderno palačo. Zaradi rušenja starega poslopja, je naše leto- viščarsko mesto že dva tedna zavito v oblake prahu, nad katerimi se letovi- ščarji upravičeno pritožujejo. Ali ne bi bila mogla hranilnica začeti s temi deli vsaj en mesec prej in izostale bi vse te številne pritožbe. Ali ne bi bilo mo- goče, da bi rušenje opravljali v večer- nih ali vsaj zgodnjih jutranjih urah, da bi bilo mesto vsaj preko dneva obvaro- vano pred neznosnim prahom? s Sport v SIoveiijs;Ta(lcu. V nedelja popoldne je bila na novem nogometneni igrišču tekma med enajstorico SK Con- cordije iz Maribora in domačo enajsto- rico SK Mislinje. Gostje so se predsta- vili občinstvu kot tehnično zelo izpopol- njena enajstorica, kateri pa je manjka- la odločnost pred golom. Domačini so postavili vigrano moštvo. Zlasti napad je lepo izkoristil vsako priliko, ki se mu je nudila. Tekma je bila ves čas odpria in samo večji odločnosti pred golom se imajo domačini zahvaliti za lepo zmago z rezültatom 7:4 (2:2). Sodnik je bi] objektiven. Tekmi je prisostvovalc okoli 300 gledalcev. Laško 1 ObČinski vodovod. Večkrat smo že opozarjali občino, naj posveti več pažnje vodovodu. Prejšnji ponedeljek je ponovno prenehala teči voda. Laš- čani so s skrbijo vpraševali, kaj se je zopet zgodilo. Pravijo, da je neki obrtnik delal poskuse z vodovodom v Šmarjeti. Stvar pa je bila kmalu zopet v redu. Zadnji ponedeljek smo si ogledovali mokre vaje naših gasil- cev, ki *so si bili izbrali kot kraj »požara« Elsbacherjev kozolec. Laščani so se zopet ustrašili, da bi ta priča slavne laške zgodovine vzela slovo, pa so se potolažili, ko so videli, da se gasilci le vadijo, kako bodo v pri- meru potrebe rešili ta dragocenl spo- menik. Ob tej priliki je stopil v akcijo tudi bližnji hidrant občinskega vodo- voda. Curek pa je bil tako ponižen, da je jedva poškropil prostor pred lienkejem. Videti Je, da vodovod ne daje toliko vode, kolikor bi jo moral. Že dalje časa se^pritožujejo^prebivalci Laškega, ki stanujejo nekoliko višje pod Humom ali pod Šmihelom, da nimajo vode, pa morajo vendarle pla- Stev. 27. »NOVA D O B A« Stran 5. čevati takso in trošarine. Na drugi strani vidimo, da nekateri po nepo- trebnem trošijo silno veliko vode, da pustijo vodomete odprte noč in dan, da ne zapirajo cele noči izlivkov, da škropijo ceste pred svojimi hoteli in iih izpirajo, škropijo vrtove iz domačih hidrantov itd. Mnenja smo, da je tako početje brezobzirno in da imamo vsi enako pravico do vodovoda. Zato pro- simo občino, naj v tern pogledo ukrene, kar je potrebno. — Glas izpod Huma. 1 Fantovski tabor v Ljubljani so obiskali tudi fantje iz Laškega in oko- lice. V krojih iih je bilo deset. Vseh pa se je v torek zjutraj odpeljalo v Ljubljano s posebnimi vlaki 120. Boljši fantje so se p^eljali za njimi z avto- mobilom. Ako upoštevamo vso bučno reklamo in tisoče letakov, ki so vabili na tabor, je ta udeležba pač klavrna in je mobilizacija sokolskih sil pač dosti vzornejša. Menda se naši fantje »šparajo« za svoj tabor, kjer jih bo 10.000 nastopilo . . . I Oblsk absolventov čeških kme- tijskih šol je bil napovedan za pre- tekli ponedeljek, a je izostal. Goste je delegiral v Laško minister dr. Krek. Večerjo bi bili morali imeti v hotelu »Savinji«. Da jih počasti, je lastnik hotela za ta večer napovedal pies. Čeških gostov ni bilo, pač pa smo videli na plesu precej LaSčanov, ki so prišli pozdravljat brate. Skoda je, da so se čeSki kmetijci premislili in niso priSli v naš okraj. Tukaj bi videli to- liko novega in tako vzorno urejeno kmetijstvo vseh panog, vzorno zidane kmečke domove, socialne, kulturne in higienske ustanove, da bi ponesli iz Slovenije gotovo najboljše vtise, pa tudi nauke, ki bi služili napredku češkega kmetijstva. Res Skoda, da se ta dobronamerni načrt svaka g. hote- lirja Tropa ml. ni povsem posrečil! l Težka nesreča. V nedeljo popoldne je stal 18-letni mesarski vajenec Ludvik UŽmah naslonjen ob stopnice pri Šketovi gostilni ob cesti ter ogledoval Živahni nedeljski promet. Mehanik S. P. je učil na svojem osebnem avtomobilu Sofirati nekega moškega. Pri obračanju s*a zamenjala zavore, pri čemer je avtomobil nepričakovanozadel Užmaha, mu strl njegovo kolo, UŽmahu samemu pa zlomil nogo pod kolenom tako, da SO se pokazale kosti. Ponesrečenega Užmaha je P. takoj odpeljal v celjsko bolnico. Užmaha pomilujejo vsi kot tnirnega in pridnega mladeniča, ki je kot dober telovadec vestno posečal vežbe našega naraščaja v Sokolskem domu. 1 Smrtna žrtev Savinje. Preteklo nedeljo popoldne so se v Šmarjeti pri Rimskih toplicah v bližini ožine pri Mlakerju, kjer je Savinja posebno globoka, kopali otroci, med njimi tudi 13-letni sin železniškega progovnega obhodnika Celinška s Strenskega pri Rimskih toplicah. Fant se je rad po- stavljal s plavanjem pod vodo. Ko se je zopet spustil v globino, so njegovi tovariši z grozo opazili, da ga ni več na površje. Savinja je zahtevala svojo Irtev. Truplo so potegnili iz Savinje šele po dveh urah iskanja. Ponesre- čenec je obiskoval gimnazijo v Celju. Nesrečnim starSem naSe iskreno sožalje! 1 Sportni coin na dve ostrici,wsvetlo- modro pobarvan, z železnimi vilicami za 1 par pritrjenih vesel je zlobna roka izpustila v noči od 26. na 27. junija po Savinji. Kdor ve kaj o njem, naj blago- voli to javiti proti nagradi Mirku Ko- paču, Laško 139, ali pa uredništvu lista. 1 Kino Laško predvaja v soboto 2. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 3. t. m. ob 16.30 in 20.30 zanimiv film iz afriških pra- gozdov »Tarzan zmagovalec«. V glavni vlogi Johnny Weissmülier in Maureen O'Sullivan. To je eden izined najboljših Tarzanovih filmov, ki ga ne sme nihee zamuditi. Tednik! — V nedeljo ob 8. zjutraj bo izredna predstava po zniža- nih cenah za cenj. občinstvo iz okolice, da mu tako omogočimo, da si ogleda t3 znani film. RfSCiCa pri Laškem re Prostovoljna gasilska Četa Re- ttca pri Laškem bo priredila v ne- deljo 3. t. m. ob 16. pri g. Plazniku, Sostilničarju v Debru pri Laškem, ve- ''ko tombolo z bogatimi dobitki. Glavni dobitek je 350 kg težka telica. Dolo- cenih je 5e mnoLo drugih bogatih do- bitkov v vrednosti 10.000 din. Tom- b°lske tablice so po 2 din. Zveze z ' vlaki na vse strani ugodne. Prijatelji gasilstva dobro došli ! re Tombola »Sokola« v LaŠkem je pred dnevi.kakor čujemo, v gmotnem oziro prav dobro uspela, k čemur s% v obilni meri pripomogle tudi trume Rečičanov. Pričakujemo, ^a bodo LaS- čani vrnili bratako ljubezen s tem, da bodo posetili v nedeljo 3. t. m. tom- bolo gasilske čete Rečica v Debru. JLi»$$4tjnifc h Umrla je po dolgem trpljenju v soboto 25. junija ga. Amalija Logarje- va, bivša gostilničarka in posestnica v Krastniku. Po rodu iz znane Plavšako- ve rodbine v Trbovljah je sledila po enem letu v smrt svojemu bratu, dalee naokoli znanemu veleposestniku g. Lud- viku Plavšaku v St. Juriju ob Taboru, ter zapustila brata g. šolskega upravi- telja v p. Roberta Plavšaka. Kakor vsi Plavšaki, je bila tudi ona vedno zaved- na nacionalistka. Zapustila je hčerko učiteljico gdč. Poldo in sina Draga, go- stilničarja v Hrastniku. Bodi ji ohra- njen lep spomin, svojcem naše iskreno sožal je! h Zanimanje za sokolsko tombolo, ki bo v nedeljo 3. t. m. popoldne na ob- cinskem prostoru pri Rošu, narašča zlasti ta teden, ko je dana možnost, da si interesenti lahko ogledajo razstavo dobitkov v Sokolskem domu. Glavni do- bitki novo motorno kolo, žensko kolo, radioaparat, fotoaparat, sod vina, voz premoga, ura, likalnik, blago za oble- ko, ležalni stol (in še več sto manjših praktičnih dobitkov) so pač takšni, da si vsakdo želi( postati srečen lastnik vsaj enega navedenega dobitka. h Poskušen samomor. Pravijo, da gre v tretje rado. In res bi se bil ta izrek skoraj uresničil pretekli petek, ko se je še mlado dekle J. K., stanujoče pri svo- jih starših nad Brnico, odločilo, da si vzame življenje. Obupanko so našli v njeni sobici obešeno, vendar pa so jo še rešili. Vzrok obupa nad življenjem je baje nesrečna ljubezen. To bi že bil le- tos tretji samomor v dolskem okolišu. Zanimivo je pa, da so si vsi trije sa- momorilni kandidati določili petek za beg iz življenja. Radece Otvoritev Glasbenega doma v Radecah Radeče, 1. julija. Glasbeno društvo »Savski val« v Ra- decah pri Zidanem mostu bo praznov.-i- lo v nedeljo 3. t. m. velik praznik, ko bo otvorilo in blagoslovilo svoj novi Glasbeni dorn. Več sosednih godb se je že odzva- lo našemu povabilu. Upamo pa, da nas bodo posetile tudi druge, ki se do danes še niso oglasile. Otvoritev in blagoslovitev bo popold- ne po litanijah. Domu kumuje ga. Franja Polančeva. Iz zgodovine tega društva posnema- ma na kratko sledeče: Društvo je bilo ustanovljeno leta 1911. Ustanovitelj je bil g. Gutmannstal. Lep napredek dru- atva se je pokazal že v prvih letih. Leta 1914. je svetovna vojna prekinila delo- vanje. Takoj po vojni sta zbrala L. Franc Volarič, ki je prevzel mesto ka- pelnika, in g. Josip Rozman, kot pred- sednik, vse vrnivše se godbenike, na- stale vrzeli pa izpolnila z nekaterimi fanti in pričela pridno vaditi. Pod spretnim vodstvom g. Volariča se še tisto leto zoptet pojavi godba, najprej pri procesijah, nato pa tudi pri raznih nastopih doma in drugod in povsod iža- nje priznanje in pohvalo. V letu 1930. se društvo preobrazi in od takrat uspeš- no nastopa kot Glasbeno društvo »Sav- ski val«, čigar edini namen je gojfri glasbo in petje. Društvo je popolnoma nepolitično. Sedaj pa beleži društvo svoj največji uspeh ko si je postavilo svoj Glasbeni dom. Kapelniki so bili: pred vojno gg. Hrovat in Brekan, po vojni pa Volarič, Vodenov, nato zopet Volarič, Zupanc in zopet Vodenov. Društvu so predse- dovali gg. Josip Rozman, Volarič, Jaz- bec, Podlesnik in Vodenov. Glasbeni dom stoii na krasnem pro- storu v mestnem parku. Ker je dom da- nes obremenjen z dolgom v znesku 6000 din, pričakuje društvo, da ga bodo v nedeljo v čim večjem številu obiskali domačini in sosedje ter tako pripomogli, da bo dom čimprej plačan. Se enkrat vabimo vse od blizu in da- leč, osebno pa godbena društva, da do- stojno proslavimo otvoritev in blago- slovitev novega Glasbenega doma, ki ie prvi v vsem Posavju in daleč naokoli. r Prehitra vožnja avtomobilistov In kolesarjev. V našem kraju je silno raz- vit avtomobilski promet. Dan za dnem pasira Radeče nešteto vozil, ki dvigajo obilo prahu, katerega moramo kljub vsem protestom in predpisom požirati. Pri tem pa drvijo s tako naglico, da se jim jedva umikamo. Umestno bi bilo, da bi pristojrie oblasti primerno ukre- nile proti brezobzirnim avtomobilistom. Pa tudi kolesarji nam ne prizanašajo. Skoraj vsak večer prirejajo nadebudni mladi kolesarji prave dirke po mestu, tako da se jim le s težavo umikamo. Tudi tem bi bilo dobro stopiti malo na prste in jih poučiti o pravilih cestnega reda. -. r - ¦ *' ¦ r Preteklo sredo je nadziral nekatere razrede tukajšnje narodrie sole bano- vinski šolski inspektor prof. Milko Jeglič iz Ljubljane, kar beležimo zgolj kot kronisti. .. r Kopalna sezona se je že pričela. V Savi in Savinji vidimo nešteto nade- budnih kopalcev in kopalk. Kaj dobro je obiskana savska »plaža« v Radečah. Vsi pa se pritožujejo, da je Sava uma- zana, skoraj kakor gnojnica, saj ni eu- da, ko plove po njej ogromna množina f ekalij, predvsem pa trboveljskega pre- moga, ki ga na določenih predelih Save celo kopljejo in izpirajo. Skrajni čas je že, da bi naše oblasti poskrbele, da bi TPD izpirala premog vsaj sedaj — ko je kopalna sczona v največjem razma: hu — v liaki drugi vodl. r Svinj/iki sejem. Mestna občina Ra- ccc je kupila fravnik za sreskim sodi- qeem, l:i ga bo uporabila za sejmišče jjovcje žlvine in prašičev. Ko bomo ime- li prihodajič zopet občinski sejem, bo na tem travniku prvič tudi živinski sejem in sejem za prašiče. Ako bo dobil g. Kasko Zupančič dovoljenje, bo napravil v svoji lescni stavbi, ki so jo te dni jremaknili s tega travnika kakih 20 do o0 metrov vstran, točilnico odnosno vi- i.arno, ki bo odprta samo ob sejmskih (Inoli. r Zanhnivo predavanje. Pretekli če- trtek je prišel na povabilo poverjeni- stva podmladka Jadranske straže na tukajšnji narodni šoli v Radeče bano- vinski referent g. Viktor Pirnat, ki je imel dve zanimivi predavanji »O našem Jadranu«. Naši podmladkarji so ga sprejeli zelo prisreno. Pod taktirko po- verjenika so mu zapeli himno Jadran- ske straže, nakar mu je izrekel prisreno dobrodošlico šolski upravitelj g. Adal- bert Božič. Predavatelj jc pokazal osnovnošolski mladini nešteto slik z Ja- drana, ki jih je tolmačil prav zanimivo in tako navdušil mladino za naše morje. Zvečer je imel g. Pirnat še eno predava- nje za odrasle. Obžalovati pa moramo, da se je udeležilo predavanja zelo malo poslušalcev. Zelimo, da bi bil pri pri- hodnjem predavanju obisk večji. r Adaptacija pogorele hiše. Ze pred nekaj meseci je delno pogorela Praže- nova hiša v Radečah. št. 3. Te dni je dobil Pražen dovoljenje za adaptacijo svoje hiše, ki jo bo nadzidal in povečal. Rajhenburg raBrzovlak ubil konja. Ko je te dni vozil brzovlak iz Zagreba proti Zidanemu mostu, je med postajama Rajhenburg —-Bianca na prelazu med zapornicama pri kilometrskem kamnu 473.980 km proge Zagreb—Rakek nenadoma zavo- zil voz, v katerega sta 'bila vprežena dva konja, ki ju je vodil mladoletni Jo- že Pirc, sin posestnika Mihaela Pirea iz Zgornjega Leskovca St. 4 v občini Blanci. Lokomotiva je z vso silo udarila v levega konja in ga na mestu ubila. Obležal je tik proge poleg ceste. Drugi konj pa se je odtrgal od voza in se ta- ko rešil. Voz se je povzpel na euden nä- čin na lokomotivo, ki ga je nato vlekla pred seboj kakih 250 metrov. Ko se' je vlak ustavil, so sneli voz z lokomotive. Voz ni bil niti posebno poškodovan. Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker je voz pövzröcal velik ropot in voznik ni čul zvorienja zvonilne naprave ""pri zapornicah. Voznik se zagovarja, da so Ta ulrufenost gospa, ima izvor v ž i v c i h kože tocJa lecifin, ki je v stanicah mozga in živcev, vsebuje ravno Solea milo. Neverjetno osvežujoč je učinek umivanja z zdravim Solea milom. ^MšJf L E Ir\ bile zapornice odprte. Ko je bil z vozom na tračnicah so se mahoma zaprle. Zato ni mogel z vozom čez progo. Kdo je za- krivil nesrečo, bo ugotovila železniška preiskava. Koliko je verjeti zagovoru mladoletnega voznika, pa bosta izpove- dali dve priči iz Rajhenburga in Blance, ki sta videli nesrečo. Skoda znaša okoli 3100 din. Zapornici sta ostali nepoško- dovani. Brzovlak je imel zaradi nesreče okoli 50 minut zamude. Podčeti*tek lajniski posh Podčetrtek, 1. julija. V zadnji »tevilki »Nove Dobe« smo citali popravek, ki ga je poslal naš ob- činski tajnik g. Jakob Bovha. V tem popravku pogrešamo stvarnosti in te- meljitosti, saj je objavila »Nova Doba;< še razne druge reči. Ali nima g. tajnik tu ničesar popravljati? Njegov popra- vek je izzval v naši občini veliko ve- selost. Da bodo dobili tudi tujci malo vpo- gleda, navajamo naslednji primer: Pred dnevi je prišla na delavnik okrog 10. dopoldne neka stranka zaradi nujne za- deve k občinski pisarni in je našla vrata pisarne zaprta. Na vprašanje, kje jp tajnik, ji je odgovoril v občinski hiši stanujoči občinski revež, ki. čisti pisar- no, da mu je g. tajnik naročil, naj pove strankam, da se je odpeljal ob 7. zju- traj z avtobusom službeno v Smarje pri Jelšah k sreskemu načelstvu. Prav debelo pa je gledala stranka, kc se je kmalu nato razgovarjala na trgu z ljudmi in opazila tajnika g. Bovho, ki je pravkar stopil iz svojega stanovanja. Dognali so, da se g. tajnik ta dan sploh ni vozil z avtobusom in tudi ni bil na sreskem načelstvu, marveč je bil prej- šnji dan na sejmu v veseli družbi. Po- udarjamo, da nismo nikoli trdili, da dobi g. tajnik za taka potovanja pla- čane stroške, marveč smo izjavili, da bi nas utegnilo razburiti, če bi bilo te- mu tako. Ker je pa g. tajnik javno iz- javil, da taka in slična potovanja ne gredo v naše breme smo v polni meri pomirjeni. Da pa ob urah, ko bi moral biti v pisarni, opravlja druge »službe- ne« posle, mu zaenkrat ne zamerimo. O nekaterih njegovih zadirčnih nastopih in njegovi arogantni službeni korespon- denci (ne vemo, ali v lastnem, ali v županovem imenu) pa lahko na željo povemo kaj več in tudi priobčimo pre- pis originala s primernim pojaanilom. Tudi aktov in dopisov ter celo doku- mentov naše občine, ki so podpisani z rokopisom g. tajnika: »Predsednik: J. Bovha« namesto »Za predsednika«, je dovolj na razpolago. Svetujemo g. obč. tajniku, naj upo- števa, da je od nas davkoplačevalcev za to postavljen in plačan, da opravlja Straii 6. »NOVA D O B A« Stev. 27. Marmlladiin želeii MINUTAH Opekta Navaden zavoJSek za približno 1 kg marmelade, cena Din 4*— svoje posle vsikdar točno in nepristran- sko ter s primerno vljudnostjo. Cim bolj pa bo juho mešal, tem bolj se bo zgostila, tako da jo bo slednjič težko posrebal. č Procesija na Telovo je bila zares zelo lepa. Tudi vreme je bilo ugodno. Ob tej priliki pa smo z začudenjem ugotovili, da imamo za župana oddalje- nega okoličana, ki ni čutil potrebe, da bi se bil kot župan udeležil procesije. Tudi nam ni znano, da bi bil odredil, kdo izmed gg. občinskih funkcionarjev naj pri procesiji oficielno zastopa ob- činsko upravo. Prepričani smo, da bi se bil g. župan s svojimi najožjimi so- mišljeniki gotovo oficielno udeležil procesije, če bi bile takoj po Telovem občinske volitve. Ne rušite naše stare tradicije, sicer se bo začel županski stolček še bolj majati! č Tujski promet. Naši pobudi v »Novi Dobi«, naj bi se vendar kdo začel resno brigati za napredek tujskega prometa v Podčetrtku, se izvestni ljudje v svoji kratkovidnosti posmehujejo in skušajo osmešiti onega, ki se je zavzel za to važno zadevo. Iniciatorji so znani. Pri- merna zahvala prizadetih davkoplače- valcev ne bo izostala. Gospodje pa so osmešili le sebe. č Požar vslecl strele. V četrtek 23. ju- nija proti večeru je divjala huda ne- vihta od Planine preko Kozjega in Buč do Hrvatskega Zagorja. Med nevihto je treščilo v stanovanjsko hišo g. Plev- nika, posestnika v Virštanju, ki je kljub takojšnji in požrtvovalni inter- venciji tamkajšnjih gasilcev pogorela. Med nevihto se je polastil prebivalstva paničen strah pred točo, ki pa je k sreči izostala. Imeno i Verače — zopet sedež občine? Cu- jemo, da se bo izvršila rekonstrukcija komasiranih občin, tako da bi postale razne v zadnjih letih priključene občine zopet samostojne. Baje nameravajo tudi odcepiti od sedanje občine Podče- trtek vse občine, ki so bile v zadnjih letih priključene občini Podčetrtek. Ce- stitamo tržanom, ki bodo potem lahko zopet nernoteno gospodarili in vodili občinske posle kakor nekdaj. Mi ubogi »Imlanci« pa bi ostali še vedno v go- spodarskem obmoeju Verač, ki so davč- no precej šibke, razen tega pa bi imeli dokaj daleč do občinske pisarne in do župana v Veračah. Kako lepo in nepri- stransko je sedanje občinsko gospo- darstvo, nam je dobro znano. Kakšno bi bilo y primeru osamosvojitve, si pa lahko predstavljamo, saj je tudi pete- lin na domačem dvorišču bojevitejši in oblastnejši, nego na tujcm. 2 sobno slanovanje s pritiklinami se takoj odda. Celje, Dečkova c. 1 Lokali ha promdnem križišču, pripfavni za brivce, mesarje, in sl., se oddajo - Kirbiš, Celje. Konjski hlapec obenem oskrbnik Ea posestvo, dobi slUŽbo. Kirbiš, Celje. Drž. rudnik Velenje je z ureditvijo sušilnice za premog znatno izboljšal kvalitcto in n u d i dobro gorivo za domačo rabo po nizkih cenah : metrski stot 1 i g n i t a po Din 12.— kosovca po Din 10.— orehovca po Din 9.— plus l°/oni prispevek za Osrednji in rez. sklad Bratovske skladnice. Odvzem v vagonskih pošiljkah ali na drobno z vozovi. Kupujte domače blago! Odda se velika MEBLOVANA SOBA s po- sebnim vhodom mirni strankl s 15. julijem. Naslov v upravi lista. Iščem za 1. September v trajno službo in- teligentno, marljivo, otroke ljubečo, zdravo d e k I e s perfektnim znanjem šivanja. Šivilje ima- jo prednost. Predstaviti se je treba s spri- čevali 2. julija pop. od 726--8. ali v nedeljo od 8.-10. pri Petku v Oosposki ul. 9. aVTOMOBILISTI Veliko sortirano skladišče vseh vrst rablje- nih avto-delov kot tudi motorjev vseh vrst jakosti, pripravne za pogon na vpojni plin, diferenciale, kroglične ležaje, svetilke in ka- roserije lahko nabavite zelo poceni pri znani tvrdki » Q R 0 M «, Zagreb, Heinzelova ul. 41. (Sejmišče). Telefon 37-50. GOSTILNA SPLAVARJEV prej Šket v LaSkem (blizu kolodvora) toči razna sortirana vina, pivo v sodčkih, ima vedno topla in mrzla jedila. —- Porcija ocvrte piške s salato 10'- din. Bažniči ^--, Čevapčiči3--din. Cene zmerne, postrežba so- i..... lidna. ~ Priporočata se Slavko in Marija Gačnik. Cenj. občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlata, srebrnine, optika itd. Celie, Glavni trg Izkušen optik na razpolago! Oglašujte i SAVINJSKA POSOJILNICfl V ŽflLCU REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodu! Račun Požtne hranilnloe St. 10.694 Brzojavi: „Posojilnica" Telefon št 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nodeljah od 9. do 11. Dve prazni sobi z uporabo kopalnice v centru mestu se od- data takoj. Naslov v upravi lista. Semena vrtna in poljaka, ^sveža, kaljiva, dobite pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralla Pelra c. 17 - pri .Zvoticu* Zelo izdatni in trpežni so traki za pisalni stroj znamke „Pelikan" Vedno sveža zaloga v knjlgarni In trgovlni s paplrjem "Franc Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 Pozor biciklisti! Vsak kupec kolesa je zavarovan za slučaj nezgode za din lo.ooo- in za slučaj smrti za. din lo.ooo- Poslužujte se te ugodne prilike in kupujte kolesa le pri tvrdki ANTON BREMEC, CELJE MikloSičeva ul. 2—tel. 202 Velika izbira koles! Prodajam tudi na obroke! Skodljivce na hmelju trti, sadnetn drevju, girmičcvju in povrtnini uspešno uničuje kvasija Ies, tobačni izvleček, apneni in svinčeni arzenijat, zeleniio, afidon, mazavo milo, Kazein, Salojdin, Sulikol, Arsol, Solbar^ Nosprasen, Nosprasit, žvepleno apnena brozga, hipermangan, Arbinol,fenof- talajn papir Drogerija 9lSanitas^y Celje kleparstvo, vodovodne instalacije slrelovodne naprave Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 Prevzema v$a « zgoraj navedene stroke spadajoüa dels in popravila — Cene zmerna — Postrežba točna In solidna Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju naznanja, da je umrl njen soustanovitelj in bivši dolgoletni zaslužni predsednik, gospod dr. Anton Schwab višji zdravstveni svetiiik v p. Pogreb blagopokojnika bo v soboto 2. julija ob pol 19. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Iskrcncga prijatelja in dobrotnika uboge mla- dine bomo ohranili v najsvGtlejšein spominu. Celje, 1. julija 1938. S tužnim srcem javljamo, da nam je umrl naš dobri soprog, oziroma oče, tast in ded, gospod dr. Anton Schwab višji zdravstveni svetnik v p., slovenski skladatelj in imejitelj reda sv. Save III. stopnje. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto ob V27. zvečer iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 8. uri v opatijski cerkvi v Celju. Prosimo tihega sožalja. Celje, 30. junija 1938. Žalujoče rodbine: dr. Schwab, dr. Lazarevič, Trenz, ing. Mikuš. Brez posebncga obvestila. Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pednlk — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina — Oba v Celju