DELEGATSKI ŽAROMET
SIS za letališko dejavnost
Za varnost zračnega prometa
Samouipravna irateresna skupnost za leta-liško dejavnost je bila ustanoviljena 15. 4. 1981, iko je več kot polovica TOZD Slovenije — iuporabnikav sprejela Samoupravnd spo-razum q ustanovitvi SIS za letaMško dejav-nost. Pripraivljalno akcijo ustana-vljanja SIS za letališko .dejavnost je izvajal Iniciativni odbor pri Gospodarski zbornioi Slovenije. Celotna akoija ustanarvljanja SIS za leta-liško dejavnost Stovenije je bila družbeno-politično verificiirana s strani vseh družbeno-političniih organizacij in družbeno-političnih skupnosti <v republiki Sloveniji. Ustanoyilev SIS je bila predvidena itudi v Družbenem do-govoru o temeljiih plana SR Sloveriije za ob-dobje 1976—1980.
Istočasno z ustanovitvi.jo SIS za letališV^ deja>vnost je potekala družbena akcija podpi-sovanja aporazuma o temeljih plana SIS za obdobje 1981—1985. Ta akcija je potdkala usklajeno z ostaMmi SIS materialne pro-izvodnje. Akoijo je skupaj s SIS vodil Re-
! publiiški zavod za pian in Republiški ikomite
I za planiranje.
Prvotni srednjeriočni plan SIS dopolnjr^ z Aneksom je predvidel združevanje sredstev za potrebe razvoja letališke infrastrukture \> višiini 45,5 starim miHjard.
Doslcj je <v rapubliki kateri-koli samou-prarwii akt SIS za letališko dejavnost pod-pisalo 1972 TOZD ali 74 %.
Na osnovi pripomb združenega dela, ki jih je izražalo ob podpisovanju pTanskih do-kumentov SIS je Skupščina SIS skrčila prvotno planiranii proigram razvoja letališ-kc  infrastrukture  tako,   da  je  izročila  vse
; no\re investicije, ohranila pa je zagotavlja-
; nje varnosti zračnega proiiieta na slovenskih letališčih in izdeilavo oidejnih študij urbani-stione tireditve letališča Ljubljana, ki so po-vezane z bodočo izgradnjo hitre gorenjske ceste, da tega ne bo potrebno ponovno na-¦praviti kasneje. Tako skrčen program je tudi finančno zmanjšan za 54,5 % im je z njim predvideno, naj bi združeno delo zbralo v petih letih le še 19,2 stare milijarde sred-stev. Vendar pa tako skrčen program pred-stavlja imiinimum za zagotoivitev zračnega prometa v Sloveniji.
I Prdgram SIS za iletališko dejavnost je v celoti usklajen z Dnužbeniin dogovorom o temeljih plana republike Slovenije za obdo-bje 1981—1985, ki v 62. čJenu predviideva združevanje tudi za letališko infrastruktuTO. Doslej so Družbeni dogovor podpisale vse občinske skupšoine.
¦ Doslej je bilo vloženo (veliko naporov, da bi vendarle uresničili 62. člen Družbenega do-govora in da bi združeno delo samoupravne akte SIS sprejelo. Tako so bili doslej izvede-ni naslednji ukrepi:
1       1. samoupravni akti SIS so bili javno ob-
i javljeni <v Skupščinskem poročevalcu in Go-spodarskem vestniku,
2.  vse TOZD (direktorji) so bile pismeno I informiirane o programski zasnovi razvoja le-
tališke infrastnukture in družbeni titemelje-I nosti za ustanovitev SIS,
3.  na posameznih zborih delavcev so pred-stavnikl SIS neposredno pojasnjevali vsebino samoupravnih aktov SIS,
4.  vsj predistavniki SO,  IS in  dražbeno-politiionih organizaoij so bili pismeno infor-mirani o družbeni uprarvičenosti ustahoivitve SIS in o iprogramski zasnovd razvoja lota-liške infrastrukture s pi-ed\4denimi materi-alnimi obvezami združenega dela,
5.  vsi samouprawii lin planski dokumeii1' SIS :in planske aktivnosti so bile usklajene z  RepiiblišMm  zavodom  za plan,  Republi-škiim komitejem za družbeno planiranje, Re-publišMm ikomitejem  za promet din   zveze, Splošnim zdriiženjem za promet in zveze ter koordinacijskimi   komi&ijami   ptri   SZDL   zr. planske aktšvnosti,
6. ipredstavniki SIS- so obiskovali občinske skupščine in večje SOZD in neposredno po-jasniili uterneljenost samoupravnega reševa-nja razvoja letališke infrastnukture in se do-govorili o načinih samoupravnega odločauia o samoupravnah aktih SIS.
Ker je Skupščima SIS bistveno spremenila program razvoja iletališke infrastrukture in zimanjšala obseg združevanja za 54,5 %, je skleoila, da obnovi akcijo poclpisovanja sa-rnoupravnih aktov SIS v vseh listih TOZD, ki so se doslej negativno odločile alj pa se spiloh še niso odlooile. Akcijo ponavlja tudi zato, ker je republiška skupščina SR Slove-nije 10. 3. 1982 zadolžila <vse subjekte plani-ranja, da izvedejo ukrepe za zaključitev sprajemanja plansikih dokumentov de da o ukrepih in rezultatih tudi poročajo.
Skupšoiina SIS je tudi sprejela sklep, da je patrebno vložiti Tnaksimalne napore, da se združenemu ddlu ipojasni splošni pomen le-tališč za razvoj cdlotne slovenske družbe ter da so materialne obremenitve za te namene miinimalne.
Obremenitve za združeno delo znašajo 0,28 % iz oistega dohodka TOZD, ki se zmanj-šajo za maso osebnih dohodkov in povečajo za amortizacijo iznad mmimalne z zakonom predpisane. Pri tem je potrebno poudariti, da s takšno pnispeiviio stopnjo ni ogi-ožena socialna rvarnost delavcev, kar se pogosto u-porablja kot argument pri sprejemanju sploš-nih obvez saj se združuje le iz sredstev, ki ostanejo po izplačilu iosebnih dohodkov de-iavcev.
Ob tem bi inorali poudariti, da se vsi zarvedamo, da je za letališko dejavnost težko izkazovati nepo&redne neterese, kot to lahko počnemo pri cestah, železnici, elektriki ali telefonskih povezavah, ker je pogostost upo-rabe bistveno manjša in bolj selektivna. Pač pa je potrebno za letališko dejavnost upo-števati intenziteto uporabe, ki se kaže v tem, da ob enkratai uporabi lahko premaga-mo ogromne razdalje z minimalno izgubo ča-sa, ki jih sicer s konvencionalnimi sredstvi nikdar ne bi uspeli alii pa bi bila izguba časa takšna, da to ne bi bilo smdselno oziroma ra-cionalno. Zato so letališča povsod po svetu obraa'navana kot splošno družbeno strateški objaktii, ki omogočajo deželam, da vzdržuje-jo najhitrejše in kvalitetne znanstvene, kul-turne, goapodanske in politične stike z vsemi dežeilarni sveta. Letališča so okno v svet, ki omogočajo republiki Sloveniji, da vzdržuje hitre in kvalitetne kontakte znotraj države in z ostalim delom sveta. Od teh stikov ima ko-rist celotna družba ne glede na to, kdo jih koinkretno izvaja. S itega vidika so letališča trajna družbena dobrina, ki omogoča šiije-nje in intenzTOiranje gospodarskih, poliitičnih, kulturaih in znanstvenih kontaktov Slo-C?ni-je z ositalim delom sveta. Poleg tega pa ima vsako letališče tudi poraembno strateško vrednost pri obrambi države.
V letu 1981 je združeno delo Slovenije že zbralo za potrebe razvoja letališke infra-strukture 38.872.061,65 din. Zbrana sredstva je SIS za iletalaško dejavnost porabila v •višiini 17.287.036,05 din za odplačilo interka-larnih obresiti za najete kredite za realizaci-jo programov raavoja iz preteklega srednje-ročnega obdobja.
Sredstva v višiini 21.585.024,09 din pa je Skupščina SIS prenesla v koriščenje v leto 1982.
S planom za leto 1982 je skupščiina pred-videla združevanje v višini 48.028.975,10 din. Letini plan je že napravljen na osnovi reba-lansa saj je bilo prvotno plannrano letno združevanje v ivišini 90.000.000 din. SrodstTa bodo v celoti porabljena za zagoitovitev var-nostd zračnega prometa na slovenskih leta-Mščih in za prve idejne urbanistične študije letailišča Ljubljana.