Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 12. JULIJA 1962 Leto XIV. — štev. 26 Cena 20 din
Brigadirski »hooruk«
tudi v Murski Soboti
Petega julija je pričela z delom mladinska delovna brigada »Štefana Kuharja-Bojana«, ki pripravlja teren za asfaltiranje športnega objekta za soboškim domom Partizana. Brigada šteje 70 brigadirjev in brigadirk, dijakov soboške SŠTV.
Že v prvih dneh delovne akcije je brigada dosegla ugodno delavne uspehe. Nekateri brigadirji so presegli norme tudi do 80 odst. Brigada dela dnevno po šest ur. V njej je pravo brigadirsko življenje; v popoldanskem času se brigadirji izživiljajo v športnih igrah, veliko pozornost pa posvečajo v brigadi tudi kulturno-prosvetnemu in idejno-vzgojnemu delovanju. Te dni je izšlo tudi glasilo brigade »Brigadir«, v katerem so mladi graditelji objavili svoja prva doživetja v brigadi, pesmice in druge prispevke o življenju na svojem šolskem zavodu.
Kaže tudi, da je velika vnema brigadirjev deležna ustrezne podpore in naklonjenosti delovnih kolektivov soboških podjetij, med katerimi so nekatera že priskočila na pomoč s prevozi, materialom, uslugami in drugimi prispevki. Pomoč se bo kolektivom lepo obrestovala, saj bo novi asfaltirani športni objekt služil tudi v rekreacijske namene.
V E S E L A VRNITEV
Danes opoldne ob 12,30 bodo odpotovali domov z graške železniške postaje pomurski otroci, ki so tri tedne letovali v Pfeifferhofu pri Gradcu (Andritz). Na letovanju je bilo 38 otrok iz raznih pomurskih občin, z njimi pa so bili tudi trije otroci iz Ljubljane. Letovanje je organizirala republiška zveza prijateljev mladine v okviru izmenjav letovanj z avstrijsko mladino, ki bo letovala ob našem lepem morju.
Na sliki: pred odhodom so otroci zapeli pod vodstvom vzgojiteljice Zinke »Lepo je v naši domovini biti mlad . . « (Foto: B. Š.)
FRUKTUS NA RAZKRIŽJU
V nekdanjih zadružnih hlevih na Razkrižju si uvozno-iz
vozno podjetje Fruktus iz Kopra ureja sodobno skladišče za odkupljeno jagodičevje in češnje iz razkriško-štrigovske-ga sadnega okoliša, ki na pr. po količini češenj v ničemer ne zaostaja za znanim češnjevim okolišem na Goričkem. Tako je samo velik silos sprejel letos okrog 130 ton pridelka češenj, razen tega pa so z odkupljenimi češnjami napolnili tudi več sto sodov. Vskladiščeni pridelek češenj bodo tako ohranili v pristnem stanju do zime, ko ga bodo ustrezno predelali za izvoz. Mimo tega so v razkriškem skladišču že uredili sušilnico in skladišče za gobe, urejajo pa še kopalnice in sanitarije za zaposlene delavce, provizorno skladišče za embalažo, na betonski ploščad, za skladiščenje sadnih plodov in pulpe izredno priročne salonitne bazene s po 1500 litrov vsebine v vsakem itd.
Pristnost tega podjetja in njegova odkupna aktivnost gospodarsko izredno ugodno vplivata na dohodek prebivalstva v tem okolišu in tudi na
Na Razkrižju je poln silos, polni so številni sodi ... Češnje so bogato obrodile
njegovo pridelovavno preusmerjanje. Podjetje je letos odkupovalo češnje po 65 din za kg: medtem ko je v prejšnjih letih ostalo na drevju tudi do 50 odst. češenj, je bilo letos zanimanje za prodajo pridelka tolikšno, da je v vaških zbiralnicah čakalo na odkup pridelka tudi po deset voznikov. Kmetovavci so lahko prodali podjetju ves letošnji pridelek češenj. Tako so jih dnevno odkupili tudi po štiri vagone. Neposreden odkup pridelka je v tem okolišu zelo spodbudil tudi pridelovanje črnega ribeza; krog pridelovavcev tega sadeža z visoko vitaminskimi plodovi narašča iz leto v leto. Računajo tudi da bodo že prihodnje leto imeli v okolišu okrog 5 ha jagodnih nasadov. Podobne perspektive so tudi za uvajanje sodobnih nasadov kakovostnih češenj. Zato so tudi že po-
vsem realna pričakovanja, da se bo razkriško-štrigovski okoliš postopoma odločilno vključil v pridelovanje tovrstnega sadja, s tem pa tudi v proizvodno in izvozno prizadevanje podjetja Fruktus.
Nakazami razvoj pa bo imel tudi daljnosežne gospodarske posledice za ves pridelovavni okoliš; ne samo, da bo omogočil tamkajšnjemu prebivalstvu ugodno vnovčevanje pridelka visoko rentabilnega sadja po najbližji poti, marveč bo hkrati prav gotovo prinesel tudi ugodne pogoje za to. da bo čez leto iz sedanjega skladišča v bivših zadružnih hlevih nastal sodoben predelovavni obrat, ki bo nudil prebivalstvu tudi možnosti za novo zaposlitev. Za uresničitev tega smotra pa se lokalni in občinski čintelji že sedaj zavzemajo.
S. K.
Odprta Pomurska klet
V soboto so v kletnih prostorih hotela Central v Murski Soboti odprli lepo urejeno Pomursko klet. Oprema kleti je stilno dokaj posrečeno prilagojena njenemu namenu: domačnost, ki jo naj občuti gost, ki se bo mudil v njej. Poleg umetno kovanih lustrov, ki ponazorujejo vinsko trto z grozdjem, krasijo lokal tudi domače »pütre« s sončnicami itd. V novo klet je kolektiv vložil doslej okrog 3 milijone din, čeprav to še ni dokončna investicija; notranjo ureditev kleti nameravajo še dopolniti z nekaterimi prijetnimi novostmi.
Direktor gostinskega Podjetja Central Rudolf Kokalj nam je ob otvoritvi kleti zaupal, da se je kolektiv odločil
za ureditev novega gostinskega objekta predvsem iz dveh razlogov: da bi Murska Sobota dobila po domače, pa vendar sodobno urejen gostinski lokal in da bi nočitvenim gostom omogočili popolen mir po polnoči s selitvijo gostov iz kavarniških prostorov v novo klet. Kolektiv pa se tudi zaveda. da bo lahko v novo klet privabil obilo gostov le z dobro kapljico in konkurenčnimi cenami. Zato bodo točili le kakovostna sortna vina iz ljutomerskega okoliša. Cene nekaterim alkoholnim pijačam pa so znižali že ob otvoritvi kleti. Tako so prodajali kakovostno vino, ki velja v kavarni 700 din liter, v njej po 600 dinarjev.
Odličja za turistične delavce
Na nedavni seji pomurske turistične zveze so dobili za zasluge pri izgradnji turističnih objektov, ureditvi in olepšavi krajev, propagandi lovnega turizma itd. častne turistične znake z diplomami naslednji turistični delavci Pomurja:
Dr. Silvij Brandieu, TOD M. Sobota, inž. Franc Jalšovec, TOD Ljutomer, inž. Janez Kosmač, TOD Radenci, Maks Cafuta. TOD Radenci, Evgen Cug, TOD M. Sobota.
Franjo Fistrovič, TOD Ljutomer, Vida Ivanjšič, TOD Ljutomer, Jože Kolarič, TOD Petrovci, Elemen Kolarš, TOD M. Sobota, Angela Marš, TOD Ljutomer, Dušan Mercina TOD G. Radgona, Drago Novak, TOD Ljutomer in Leo Sukič, TOD G. Radgona.
Častne turistične znake z diplomami jim je podelila turistična zveza Slovenije na svoji Xl. redni seji letos aprila. Odlikovancem čestitamo!
Podjetnim beltinčanom ni zmanjkalo volje kljub vročim poletnim dnem. Gre vendar za tlakovano cesto, ki bo peljala skozi kraj
PRIZNANJA 30 NAJBOLJŠIM ŠOFERJEM
V nedeljo bodo podružnice okrajnega združenja šoferjev in avtomehanikov priredile skromne slovesnosti v počastitev Dneva šoferjev. Ob tej priložnosti bo okrajna komisija za varnost v prometu podelila preko občinskih komisij plakete tridesetim najboljšim šoferjem. Razen tega pa so nekatere gospodarske organizacije, zavodi in ustanove že določili primerne zneske, ki jih bodo. v obliki nagrad izplačali svojim najboljšim šoferjem
Večih proslav in povork letos ne bo, pač pa bodo organizirale vse tri podružnice na priporočilo okrajnega združenja tega ne krajše izlete v naravo. Tako se bodo, na primer, člani soboške podružnice podali z družinskimi člani na izlet k Muri, Radgončani pa se odpravljajo k Negovskemu jezeru.
DELOVNI NAČRT
Okrajna zveza za telesno kulturo si je za letošnje leto zadala obširen delovni program, ki se sestoji iz organizacijskih in strokovnih nalog prireditev in propagande.
Tako bo OZTK v letošnjem letu organizirala v okrajnem merilu kvalitetno prireditev, na katero bo povabila vrhunske slovenske športnike in telovadce. Na tej akademiji pa bodo sodelovali tudi pomurski športniki in telovadci. Svojo strokovno in finančno pomoč pa bo OZTK nudila okrajnim strokovnim odborom pri izvajanju turnirjev, tek-
movanj in ostalih prireditev Prav tako pa že sedaj OZTK sodeluje pri izvajanju programa Jugoslovanskih pionirskih iger v letu telesne kulture.
Ena izmed strokovnih nalog okrajne zveze za telesno kulturo bo vloga svetovalca pri gradnji športnih objektov, po svojih močeh bo posredovala načrte za te objekte, se borila za sklade za telesno vzgojo pri občinskih ljudskih odborih in za ustrezno finansiranje telesnovzgojne dejavnosti in objektov.
Že na letni konferenci OZTK, ki je bila pred nedavnim v M. Soboti, je bilo govora o priznanjih aktivnim telesnokulturnim delavcem in posameznim enotam. V delovnem načrtu OZTK je zajeto, da bi naj vse požrtvovalne telesnovzgojne delavce nagrajevali s tem, da bi jim ob finančni pomoči OZTK omogočili obisk kvalitetnih prireditev in tekmovanj za prvenstvo v jugoslovanskem in tudi evropskem merilu.	-ml
Vreme
OD 12. DO 22. JULIJA
Nekako od 15. do 20. julija nekoliko nestalno s pogostimi krajevnimi nevihtami, dvakrat tudi pomembnejše padavine. V ostalem ho pretežno lepo. vreme.	Dr. V. M
DOSLEJ NAJVEČJE JAVNO DELO V BELTINCIH
Asfaltiranje prekmurske magistrale je postavilo Beltinčane pred odločitev, ali naj z lastnimi silami in sredstvi uredijo kanalizacijo in pločnike samo na republiški cesti, ali pa se odločijo tudi za ureditev krajevne ceste okrog šole, cerkve in obeh blokov. Kocka je padla na
zboru volivcev, kjer je bilo enoglasno sklenjeno, da bo krajevni odbor Beltinci prispeval 2 odst. kmetijske občinske doklade, nadalje, da bo vsak: zaposleni vaščan dal 0.5 odst. svojih mesečnih prejemkov za ureditev krajevne ceste. Vaščani so na zboru volivcev z veseljem sprejeli to obveznost,
ker so se zavedali, kaj pravzaprav pomeni za njih modernizacija ceste. Znali so presoditi, kaj je moč vse napraviti s prostovoljnimi prispevki in delom in se prepričali o tem, da njihov trud in dobra volja ne bosta zaman.
(Nadaljevanje na 3. stran )
ZAKONIK PRAVIC IN DOLŽNOSTI
Načrt nove ustave sicer še ni v javni razpravi, toda raz prava o načelih, ki naj jih leta vsebuje, se je pravzaprav že začela. O tem govore utemeljitve posvetovanj, ki so bila v zadnjih dneh in kjer je bilo rečeno, da je razprava o temi, ki je bila na posvetovanju, pravzaprav najkonkretnejši prispevek k razpravi načrta o novi ustavi. Gre za tale posvetovanja:
V minulih dneh je sklical Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije posvetovanje o urejanju odnosov v delovnih organizacijah s statutom in drugimi samoupravnimi akti. Na tem posvetovanju je bilo rečeno, da je osnovni namen načrta nove ustave, da trdno določi pravice človeka, njegov položaj in njegove obveznosti v proizvodnji in pri delitvi. Z nadaljnjo obdelavo statutov gospodarskih organizacij je bilo rečeno, konkretno obravnavamo to misel nove ustave.
Nekaj dni nato je bilo. drugo posvetovanje ,ki ga je sklical Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije in na katerem je sodelovalo več kot 150 sindikalnih odbornikov, prav tako pa tudi predstavniki Stalne konference mest in sekretariata Zveznega izvršnega sveta za zakonodajo. Družbeno ekonomski odnosi v komuni in izdelava statutov politično teritorialnih enot, to je bila tema tega poslovanja. Rečeno je bilo, da so statuti komun osnovni samoupravni akti politično teritorialnih skupnost.
Tudi v republiškem merilu se že pripravljamo s to obliko na razpravo o načelih nove ustave. Minuli teden je bilo v Ljubljani posvetovanje s predstavniki. okrajnih komisij za statute  o vprašanjih v zvezi s pripravami občinskih in okrajnih statutov. Na njem je bilo rečeno, da bo treba nadaljnje delo v zvezi z izdelavo statutov nujno povezovati z javno razpravo o osnutku ustave. Zato bo delo na izdelavi, statutov nujno moralo preiti v naslednjo fazo, to je na formuliranje prvih osnutkov statutov. Le-ti naj bi bil pripravljeni v mesecu avgustu.
Omenjena posvetovanja so torej vsebinsko izredno po-
membna, saj je na njih v razpravi materija — načela, ki jo bo podrobneje obravnaval načrt nove ustave. Toda zadržimo se tokrat ob nekaterih ugotovitvah, kolikšen pomen je pripisan izdelavi statutov delovnih skupnosti, kot naj bi poslej imenovali gospodarske organizacije. Tovariš Milka Špljak, podpredsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je med drugim dejal:
S pripravljanjem zvezne in republiških ustanov ter s pri-
pravami na izdelavo občinskih statutov se je začel širok proces urejanja in vsklajevanja našega - celotnega družbenega sistema v političnem in organizacijsko-pravnem pogledu.
To delo seveda ne bi bilo popolno, če ne bi zajemalo tudi ureditve stanja v delovnih organizacijah; prav zaradi tega. čeprav je še vrsta drugih razlogov, je izdelava statutov delovnih organizacij pomembna in zelo tehtna družbeno-politična naloga in sicer predvsem (Nadaljevanje na 2 strani)
Zakonik pravic in dolžnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
delovnih organizacij samih, razen tega pa tudi vseh drugih činiteljev v komuni in izven nje.
Osnutek nove ustave izhaja iz tega, da ima vsaka delovna organizacija svoj statut kot osnvni normativni akt, ki ureja medsebojne notranje odnose delovne organizacije, od nose v samoupravljanju in vodstvu, odnose celotne delovne organizacije do komune in do drugih družbeno-političnih teritorialnih skupnosti. Statut bi torej moral izražati individualnost n specifičnost vsake organizacije ter urejati vse osnovne in bistvene odnose v njej. Po vsebini naj bo tak, da se ne bo zadrževal samo par osnovnih načelih, hkrati pa bi morali upoštevati tudi pravo mero, da se ne bi spuščal v drugo skrajnost, se pravi, da bi skušal urejati tudi najbolj drobna vprašanja. Bistvena in osnovna značilnost statuta delovne organizacije naj bi bila
realnost v izražanju specifičnosti v urejanju vseh pomembnejših odnosov.
Statut delovne organizacije je treba tako pripraviti in izdelati, da bo pomenil vsakemu delavcu zakonik njegovih pravic in dolžnosti in sicer tako v vlogi proizvajavca kakor upravljavca. Vestno naj izraža odnose do delovne organzacije kot socialističnega združenja delovnih ljudi, hkrati pa naj se v njem zrcalijo tudi njeni odnosi ter njena povezanost in prepletenost z vsemi činitelji v komuni in izven nje. Statut naj nakazuje tudi razvojno perspektivo organizacije in še posebej njenih notranjih družbeno ekonomskih odnosov ...
To je seveda le nekaj misli o pomenu in vlogi statutov v delovnih skupnostih. K nekaterim ugotovitvam in pobudam, izrečenim na omenjenem posvetovanju se bomo seveda še povrnili.
P. D.
REZERVE V TURIZMU
Turistična sezona je tudi v naši pokrajini v polnem teku. Žal pa, kot običajno, ponovno ugotavljamo številne pomanjkljivosti, ki nam prinašajo le gospodarsko škodo. Vedno več je ob sobotah in nedeljah v naših krajih turistov iz Mari-
bora in Avstrije, toda kaj, ko se ne morejo več zadovoljiti s samimi naravnimi lepotami. Tako ostajajo pri idiličnem Negovskem jezeru lačni in žejni, žejni odhajajo tudi s Kapele itd.
Vse to narekuje, da bi naše
komune morale imeti med svojimi službami tudi ljudi, ki bi se zavzemali za razvoj in razmah turizma, saj imajo od turizma koristi predvsem komune, v kolikor imajo seveda do turizma pravilen odnos. Turistični delavci so brez posebnih nagrad storili  že dovolj, toda na teh temeljih je treba graditi naprej.
Ni še dolgo tega, kar smo govorili, da ni materialnih pogojev za razvoj turizma. Sedaj so ti pogoji, saj pristojni republiški krogi dajejo na razpolago sredstva v te namene, od subjektivnih okoliščin pri nas pa je odvisno, če bomo te ugodne pogoje izkoristili — v svojo korist. Spričo obstoječih možnosti za posojila morajo komune in ostali čini-telji imeti pripravljeno dokumentacijo ,da bodo stvari stekle, saj lastna udeležba ni nedosegljiva.
Mnogo je tudi možnosti, in to še zmeraj, ki, jih je moč izkoristiti in urediti brez sredstev. Kar zadeva Bukovniško jezero, se tukaj po sodbi strokovnjakov ne splača kdo ve kaj graditi. Turisti pa navzlic temu prihajajo v ta kraj in odhajajo — spet lačni in žejni, nihče pa ni uredil niti osnovnih sanitarij. Morda bi kazalo urediti prodajo jedil in pijač s privatnikom in ga obremeniti z znosnim pavšalom, saj pride prodaja jedil in pijač v poštev le ob nedeljah.
Drug tak primer so izredno idilične Strehovske gorice s svojimi zidanicami. Tudi tukaj ni potrebno graditi ne hotela, ne weekendov in ne šotorov, domačinom je treba le povedati, da ne bodo kaznovani, če bodo postregli gostom. Na Primorskem, na primer, je  moč dobiti jed n pijačo skoraj v vsaki hiši, saj se s tem dviga narodni dohodek prebi-
vavstva in njihovo blagostanje. Pristojni v lendavski komuni, bodo o teh stvareh najbrž razmislili in ukreniti tako, da bo prav.
Zato je toliko bolj pomisleka vredna ugotovitev pomurske turistične zveze, ki pravi, da turistično-olepševavna društva dajejo pobude, pri obči-
nah pa še ni pravega razumevanja, čeprav je znano, da se pri turističnih naložbah, v kolikor so sploh potrebne, sredstva hitreje vračajo kot pri kakršnikoli tovarni .
B. Š.
Na dopust!
Zdravilišče v Radencih zasedeno
V recepciji Zdravilišča Slatina Radenci smo zvedeli, da je zdraviliščni dom s stalnimi in prehodnimi pacienti polno zaseden. Podatki kažejo v primerjavi z lanskim letom, da je v letošnji sezoni več Slovencev, medtem ko je bilo lani več gostov iz LR Hrvatske. V zdravilišču je tudi precejšnje število samoplačnikov in sicer največ naših državljanov iz južnih krajev in seveda precejšnje število inozemcev.
Trenutno je v zdravilišču na zdravljenju 260 gostov. Od tega je 224 naših državljanov in 36 inozemcev. Tako je 13
gostov iz Italije, z Avstrije jih je 21, iz Švedske in Amerike pa po en gost. Iz Amerike prihajajo v Radence na zdravljenje zlasti naši izseljenci. V času sezone pa je bilo v zdravilišču tudi precej prehodni h gostov in sicer iz Iraka, Švice, stalni gosti pa so bili tudi iz Nemčije in Francije.
Prav talko so tudi novozgrajene weekend hišice v Radencih kljub precej slabemu vremenu stalno zasedene. V teh hišicah bivajo zlasti prehodni gosti.	-ml
Javna tribuna SZDL v G. Radgoni
Vprašanja, odgovori in upi
Minuli teden je priredil krajevni odbor SZDL v G. Radgoni javno tribuno, ki je bila razmeroma dobro obiskana. Kaže, da bo javna tribuna postala stalna oblika dela Socialistične zveze v G. Radgoni. Vrh tega so vprašanja tako tista, ki so jih občani že prej napihali, kakor tista, ki so jih postavili ustmeno — bila premišljena in tehtna, hkrati pa so predvsem zajemala tiste probleme, ki so za G. Radgono bistveni.
Stanovanjska izgradnja, u-poraba stanovanjskega sklada občine in družbeno upravljanje s tem skladom, to so bila osrednja vprašanja javne tribune v Gornji Radgoni. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v letih 1957—1961 iz stanovanjskega sklada zgrajenih na območju občine 160 družinskih stanovanj. Gospodarske organizacije so zgradile 105 stanovanj — oziroma iz sklada so uporabile 131,124.000 dinarjev — zasebniki so gradili iz sklada 57 stanovanj, oziroma so zato porabili 26.650.000 dinarjev. Značilno je, da se občani samo s temi številkami in z dodatkom, da se stanovanjska izgradnja razvija v skladu s pet-
letnim perspektivnim razvojem, niso zadovoljili. Pri ugotovitvi, da se bodo sredstva stanovanjskega sklada ob koncu leta zvišala že na 300 milijonov dinarjev so takoj postavili vprašanje, kako, ha osnovi kakšnih meril in ob upoštevanju katerih momentov se sredstva delijo. Opozorili so na nekatere napake pri dosedanjem razdeljevanju, zlasti pa so poudarili, da morajo biti merila za najemanje posojil za vse enaka. Iz vprašanj in pojasnil je bilo moč čuti, da postaja stanovanjski problem v G. Radgoni pereč. Ljudje si želijo cenenih gradenj, torej tudi za tiste, ki imajo nižje dohodke. Upravnemu odboru
so priporočili, da naj stanovanjsko izgradnjo kreditira na osnovi razpisa, z združevanjem sredstev, z organizacijo varčevavne službe in podobnega pa naj pospeši gradnjo stanovanji. Svetovali so tudi, naj stanovanjski sklad gradi stanovanja za prodajo, naj orga-' nizira gradnjo na zadružni osnovi itd.
Prav tako so občani podprli sklep ObLO o ustanovitvi komunalnega sklada, ki naj se razširi na območje celotne komune. Ta sklep stanovanjske izgradnje prav gotovo ne bo zavrl ali zmanjšal ,saj bo prispevek tak, da ga bodo investitorji oz. graditelji lahko plačali. na drugi strani pa bo tako le pridobljenih nekaj sredstev za urejevanje komunalnih potreb.
Občani so razpravljali tudi o maržah in cenah v trgovini. Poudarili so, da družbena kontrola cen še ni pričela odigravati svoje vloge. Ta pomanj-
kljivost se odraža tudi v prodajalnah mesa, saj so le-te slabo založene z mesom, glede elementov cen pa si pravzaprav nihče ni na jasnem. Zato jih bo treba analizirati. Tako stanje so povzročili tako neodgovorno delo ljudi v klavnici, a tudi slaba in neučinkovita kontrola in inšpekcija.
Naposled so občani govorili tudi o pekarnah, turističnem društvu, Negovskem jezeru, o bazenu za otroke in drugem. Naposled so izrazili upanje, da ne bo zopet vse ostalo pri besedah.	M. Koren
Šmarnici bo odklenkalo
Ekonomska enota KZ Kmetovalec v Radoslavcih ima svoja delovišča v Cezanjevcih, Radoslavcih in Bučkovcih. Na bučkovskem delovišču vzreja odkupljena teleta do 250 kg teže, nadaljnjo rejo pa prevzema cezanjevsko delovišče, kjer sedaj dokončno pitajo okrog 100 glav živine. Fazni vzrejni proces pa bodo v tej ekonomski enoti še pospešili z izgradnjo novega hleva z zmogljivostjo 2 tisoč glav živine. Načrte za hlev že imajo pripravljene in ga bodo predvidoma kmalu pričeli graditi. Letos nameravajo zgraditi še koruznjaka v Radoslavcih in Bučkovcih.
Največ investicijskih in operativnih naporov bo prav gotovo terjalo urejanje plantažnega nasada na površini 84
hektarov, za katere že imajo pripravljene potrebne elaborate. S sadikami žlahtnih, rajoniziranih sort sadja nameravajo namreč zasaditi ves breg od Raldoslavec do Bučkovec na tem bregu sedaj prevladujejo vinogradi s šmarnico. Še pred pričetkom ureditvenih del bodo morali rešiti nekaj
spornih problemov pri zaokroženih posestvih, ki so na ureditvenem območju. Pričakujejo, da jih bodo lahko ugodno rešili sporazumno s prizadetimi lastniki.
Pridelovavno sodelovanje se ugodno razvija. Letos so kmetje v okolišu porabili nad 50 odst. več umetnih gnojil kot
lani; zadruga je bila že kar v zadregi zastran pravočasne izdobave naročenih količin gnojiva kmetovavcem. V okolišu se že tudi močno širi pridelovanje črnega ribeza, ne le na zadružnih zemljiščih, marveč tudi pri posameznih kmetovavcih. Računajo, da bodo že v bližnji prihodnosti imeli več hektarov pod to kulturo. Veliko zanimanje je še za žetev z zadružnim žetvenim strojem; že doslejšnje prijave kažejo, da bodo z manjšim kombajnom le težko ustregli željam vseh naročnikov. Primanjkuje jim tudi dobrih škropilnic, zato niso mogli poškropiti vseh krompirišč proti ameriškemu kaparju.
Kmetovavci še vse premalo dojemajo namembnost in koristnost sklepanja pogodb z zadrugo. Kljub temu pa so z odkupom še kar na dobrem; predvsem zategadelj, ker si je zadruga letos z rednim plačevanjem odkupljenih  pridelkov pridobila večje zaupanje pri dobaviteljih. Največ težav pa imajo z odkupom žita, Odkupijo ga namreč zelo malo, ker je gospodarska računica sedaj še manj ugodna za kmetovavca, zato pridelano žito raje pokladajo živini in jo tako višje ovrednotijo.
Vaški dom v Radoslavcih
Bralci-bralcem v presojo
Vaščani Cvena niso dobili odgovorov
Vaščani Cvena so se vznemirili nad odločitvijo komisije, ki je določila za gradnjo obsežnih svinjakov Vinogradniško-živinorejskega kombinata Ljutomer, v neposredni bližini vasi. Spričo tega so v minulem tednu sklicali zbor občanov ter povabili tudi predstavnike občinskega ljudskega Odbora in kombinata, ki naj bi jim dali pojasnila in odgovore na razna vprašanja. Bili so pa razočarani, saj se nobeden od povabljenih predstavnikov ni odzval povabilu.
Vaščani so na zboru izrazili, da je lokacija določena preblizu vasi in se zavzeli za to. naj bi jo prenesli nekoliko vstran, kjer je bila že popreje predvidena. Po njihovem mnenju ni dvoma, da se bo po vasi širil od hlevov neprijeten vonj. Postavili so tudi vprašanje, kdo jim lahko zagotovi da ne bo utrpela kvaliteta vode v vaških vodnjakih. Poučeni so namreč, da bodo izplako iz novih svinjakov, katere bo dnevno velike količine, speljali v ponikavnice. Mogoče so nekatere bojazni, in trditve pretirane, vendar je razumljivo, saj vaščani prav dobro poznajo podoben primer iz Ljutomera, kjer je omenjeni kombinat pred časom
zgradil večje svinjake komaj nekaj sto metrov od stanovanjskega naselja, železniške postaje in živilsko predelovalnih obratov, kamor sedaj prodira neprijeten vonj, močno pa se je razpasla tudi mrčes.
Takšna mnenja in vprašanja so iznesli na zboru občanov na Cvenu, vendar ni bilo nikogar, ki bi jilm lahko dal
odgovor ali pojasnilo. Menim, da takšen odnos predstavnikov merodajnih in prizadetih ni pravilen. Vaščani imajo vendar pravico, da v primerih, ko gre za tako pomembne odločitve, zahtevajo odgovore na določena vprašanja, pa četudi bi bile njihove bojazni ih trditve neutemeljene.
J. Ž, Ljutomer
GANLJIVO SLOVO
V nedeljo popoldan je bila zaključna slovesnost šolskega leta v beltinskem otroškem vrtcu. Od vrtca so se poslovili z dobro pripravljenimi vajami s petjem, recitacijami in plesom najmlajšf, ki se bodo že v prihodnjem šolskem lotu posvetili »umetnosti« čitanja, pisanja in seštevanja v prvem razredu osnovne šole. Z nekaj dobro naštudiranimi plesnimi točkami je sodeloval pomladek beltinske folklorne skupine, ki je s petimi plešočimi pari izvajala prekmurske narodne plese po zvokih harmonike.
Ob tej priliki so se poslovili od upravnice otroškega vrtca tovarišice Katice Frankove, ki odhaja na novo službeno mesto v Rovinj. Prav ganljivo je bilo slovo malčkov od svoje vzgojiteljice, ki je nad 50 otrokom nadomeščala mater in očeta. Vsi navzoči so si brisali solze. V imenu upravnega odbora otroškega vrtca se je s toplimi besedami zahvalila tovarišica Katica Kreslinova odhajajoči upravnici za njen trud in neizmerno ljubezen do naših najmlaj-
ših. Lepa spominska darila in cvetje so dokazovali priljubljenost tovarišice Frankove.
Po kratkem programu je bila pogostitev malčkov, njihovih staršev in povabljenih gostov. Prav prijetno je bilo sedeti na nizkih otroških klopeh. Urne sodelavke vrtca so nudile gostom okusne sendviče, razne slaščice in malinovec. Na vesele zvoke harmonike so prav kmalu zaplesali in se veseliti ter pozabili, da so sl še ma-
loprej brisali solze vsi navzoči.
Pozabili so za trenutek, da ima tudi beltinski otroški vrtec svoje probleme, predvsem, da ga tarejo pretesni in nesodobno opremljeni prostori. Vedno več je zaposlenih mater in žena, ki bi rade zaupale v varstvo otroškega vrtca ne samo otroke, ki obiskujejo vrtec, ampak tudi sinove in hčere iz nižjih razredov osnovne šole, saj bi na ta način odtegnile svoje otroke vplivu ulice.	J. M.
BUČKOVSKI PRIMER
V bučkovskem okolišu ugotavljajo, da se število prebivavcev manjša iz leta v leto. Vzrok: mladi ljudje vedno v večjem številu odhajajo v mesta in večja središča, kjer se zaposlujejo v industriji, gradbeništvu, obrti in drugod. Težko boste že našli gospodarstvo z nekoč tradicionalnim družinskim gnezdom, precej gospodarstev je celo brez naslednikov, ki. bi bili sploh pripravljeni še prijeti za plug na domači kmetiji ... Migracijsko gibanje mladine iz vasi v mesta je vsekakor pozitiven pojav, kil pa prinaša s seboj tudi nekatere probleme: kmečka gospodarstva ostajajo vse bolj brez potrebne delovne sile in zato v pridelovanju tudi stagnirajo. Vedno več je ponudb: odkupite nam zemljo ali pa jo vsaj vzemite v zakup pod ustreznimi pogoji. Ponudniki se raje odločajo za prodajo (delno ali popolno) svojih posestev, kajti zakup jim vsaj za zdaj ne rešuje osnovnega problema: preživljanja Zlasti ne starejšim lastnikom Socialistična zveza v Buč-
kovoih je že nekajkrat postavila na dnevni red to vpraša nje, ki postaja vse bolj aktualno. Kljub spodbudam pa so zadeva še ni mnogo pomaknila naprej. Videz je celo, da se družbene kmetijske organizacije ne ogreva jo preveč za odkup zemljišč v gričevnatem svetu, kjer je strojna obdelava zemlje otežkočena zaradi terenskih razmer. Še težje jo v zakotnih krajih, kjer je s strojem sploh težko priti bli-
zu.
Na sedežu ekonomske enote kmetijske zadruge »Kmetovalec v Radoslavcih so nam povedali da jih je čas že prehitel in da ob sedanjih pogojih ne bodo povsem kos razpoloženju na terenu. Tudi pri njih namreč trka na vrata akuten problem: pomanjkanje delovne sile, saj je v teh gričevnatih krajih kljub strojem potrebno opraviti še precej roč-
nega dela pri obdelovanju zemlje. Že sedaj najemajo ob žetvi in košnji sezonce iz Prekmurja, kjer ni težko dobiti delavce. Zemljo pa bi, že pričeli odkupovati, vendar pa še čakajo na kredite. Obeti so za jesene. Menijo tudi, da bi bilo potrebno kompleksno rešiti problem zakupa zemljišč kajti zadruga v sedanjih pogojih z najemnino ne more reševati čisto socialnih problemov pri starejših in že dela-
nezmožnih ponudnikih. Najemnina jim kajpak ne more zadostovati, za skromno preživljanje!
Kaže torej, da bo potrebno ob upoštevanju specifičnih razmer v tem okolišu bolj energično reševati ta problem saj gre konično za krepitev družbenega sektorja v kmetijstvu ugodne pojave. Kreditiranje bo potrebno usmeriti predvsem k usposabljanju
kmetijskih organizacij, da bodo slej ko prej tudi sposobne prevzeti nase bremena odločilne preobrazbe kmetijstva, s spreminjanjem predvsem proizvodnih in tudi lastninskih odnosov. Semkaj bi morala biti v veliko večji meri usmerjana tudi kmetijska strokovna služba, saj gre ob večjem vlaganju družbenih sredstev končno za tako proizvodnjo in gospodarjenje, ki bosta prinesla tudi pričakovane gospodarske in družbene rezultate kajti brez tega je podružbljenje sredstev za proizvodnjo še vedno le prvi korak k napredku. Žal dosedanje izkušnje pri pridobivanju strokovnega kadra v ekonomski enoti Radoslavci niso preveč ohrabrujoče. Ugotavljajo namreč, da so grešili že pri samem izboru štipendirancev za kmetijsko šolo. Tako je slabo kazalo že med šolanjem obeh, saj se nobeden od njiju v času počitnic sploh ni pokazal v ekonomski enoti, končno pa so v Radoslavcih sploh ostali brez tolikšnjih pričakovanih kmetijskih tehnikov.
Tako gradijo brigadirji športni stadion v Rakičanu
POMURSKI VESTNIK. 12 JUL. 1982
2
DOSLEJ NAJVEČJE JAVNO DELO V BELTINCIH
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zamisel so začeli uresničevati 8. junija. Iz vrst članov komunalne sekcije so bili izvoljeni v tričlanski gradbeni odbor tovariši: Štefan Šaruga, Štefan Balažic in Martin Balažic. Gradbeni odbor (načeluje mu tov. Janez Peterka) zbira tudi prispevke od onih, ki so se iz kateregakoli razloga odločili, da ne delajo sami na cesti, ampak plačajo po 800 din za osemurno enodnevno delo. Gradbe-
ni odbor je sklenil pogodbo z gradbenim podjetjem Graditelj, ki se je obvezalo, da preskrbi material. Gradbeno podjetje je to delo prevzelo za 640 din je tekoči meter ceste, dočim je granitne robnike občina sama nabavila in plačala po 780 din za tekoči meter.
Na republiški cesti so položili robnike ob pločnikih od gostišča Zvezda do ceste, ki zavije za mlinom proti Črncu; krajevna cesta pa pelje od Ravenke mimo lekarne, šole in cerkve ter obeh blokov do gostišča Zvezda.
To delo je doslej največje javno delo v Beltincih, kar se tiče vrednosti vgrajenega materiala, delovne sile in izdatkov, saj bodo znašali stroški nad šest milijonov dinarjev.
Brez dvoma, da je bilo treba to delo zelo nujno opraviti, sicer bi se lahko zgodilo, da bi ekipa za asfaltiranje cestnih podjetij Maribor in Celje nadaljevala z asfaltiranjem ceste mimo Beltinec proti Lendavi.
Pri kanalizaciji in polaganju robnikov je delalo na republiški cesti 300 prostovoljnih delavcev, dočim je zaposlila krajevna cesta 1200 prostovoljcev. Eni in drugi
so opravili nad 12.000 delovnih ur. Tem so se priključili še delavci, ki jih je gradbeni odbor najel in plačal iz prispevkov onih, ki sami niso delali.
Najbolj živahno je bilo na dan borca. Prostovoljno delo je bilo pospešeno, kajti ta dan je bila dana na razpolago celotna mehanizacija, ki dela na magistrali Rakičan — Lendava. Razen mladine, ki je svoj delež obilno doprinesla o tem je že pisal naš list — so se prostovoljnega dela udeležila tudi skoraj vsa podjetja in ustanove. Pletiljstvo Beltinka je dalo 30, kmetijsko gospodarstvo 15, občina 15, komunalno podjetje 10, zdravstvena postaja 10, podjetje Fazan 8, kmetijska zadruga 8. trgovsko podjetje Ravenka 6, postaja LM 6, Graditelj 5 in lekarna 4 delavce. Najbolj se je potrudila skupina od Ravenke pod vodstvom tovariša Korena.
Prosili smo za kratek intervju tovariša Štefana Šarugo, ki je povedal naslednje:
»Kot občinskemu odborniku mi je bila poverjena nadzorna služba pri tem največjem javnem delu na območju naše občine. Lahko trdim, da so vaščani prostovoljno
prevzeto delo in dolžnost ter obveznosti dobro opravili. Jaz in oba moja tovariša Martin Balažic, predsednik in Štefan Balažic, odbornik krajevnega odbora smo se na vse načine trudili, da smo nam na razpolago dano delovno silo racionalno izkoristili in varčevali z materialom, kar pa seveda ni šlo na račun kvalitete opravljenega dela.
Naravno, imeli smo tudi težkoče. Ne smem pozabiti, da nam vreme ni bilo naklonjeno in ves čas nagajalo. Kljub temu smo veselo in zadovoljno delali naprej in zadano nalogo v predvidenem roku izvršili: cestišče smo usposobili za asfaltiranje, ki se bo po mojem mnenju začelo že v naslednjih dneh in upam, da bo končano do konca tega tedna.
Napak bi bilo, če se ne bi spomnili izdatne podpore merodajnih činiteljev, ki so pripomogli, da se je zamisel uresničila. Prosim napišite, da se najlepše zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način, pa naj si bo s fizičnim delom ali z materialno pomočjo oz. prizadevanjem pripomogli, da smo dosegli tisto, kar smo hoteli.«
J. M.
ŠIROKA VZGOJNA PRIZADEVANJA
Vzgojno in družbeno -prizadevanje na soboški glasbeni šoli je bilo v pretekli šolski sezoni v znamenju proslav 70. rojstnega dne maršala Tita. Izredna širina vzgojnega prizadevanja, ki je sploh značilna za ta učni zavod, je tako dobila še popolnejše obeležje.
Glavna vsebina tega prizadevanja se očituje v treh glavnih usmeritvah: z načrtno in učinkovito glasbeno vzgojo širiti glasbo tudi na podeželje, z glasbeno vzgojo širiti krog domačih konzumentov glasbenih prireditev in tako posredno vzgajati domače občinstvo za globlje dojemanje glasbenih stvaritev in končno vzgajati glasbenike, ki bodo nadaljevali študij (na srednjih glasbenih šolah, na glasbenih akademijah itd.) in bodo na glasbenem področju tudi dosegli svoj poklic.
Na šoli je bilo v preteklem letu 346 učencev, kar je prav gotovo
število s katerim se težko pohvalijo celo večje glasbene šole z daljšo tradicijo. Razveseljivo je zlasti to, da je med učenci kar 70 violinistov. Tolikšno število učencev, tako široko zasnovana vzgojna dejavnost na šoli in predvidena otvoritev učiteljsko-teoretičnega oddelka mariborske glasbene šole v začetku nove šolske sezone pa neodložljivo zahtevajo rešitve, ki bodo omogočile šoli uporabljanje vseh prostorov v sedanjem poslopju. Pomanjkanje prostorov je namreč že v pretekli sezoni predstavljalo problem št. 1 na tej šoli.
Izredno razprostranjena je tudi izvenšolska dejavnost. Šolski orkester šteje 30 članov, z novim šolskim letom pa ga nameravajo še izpopolniti s pihavci in trobivci. S tem orkestrom, solisti in drugimi skupinami je šola prire-
dila skupno 15 koncertov, od teh kar 12 na podeželju, razen tega so imeli 5 internih produkcij za starše, v M. Soboti pa še ob Dnevu republike produkcijo za širše občinstvo na 'koncertni ravni. Na tej prireditvi so sodelovali najboljši učenci in profesorji šole. Skupno torej 21 nastopov ali povprečno en nastop vsakih štirinajst dni, kar je prav gotovo dosežek, ki naravnost krasi že itak uspešno letno bilanco glasbene šole. Profesorska zbor je vložil v priprave in nastope mnogo naporov in dragocenega časa poleg svojega rednega učnega dela v zavodu. Kaže tudi omeniti, da so se nekateri učenci tudi kakovostno močno uveljavili v širšem merilu. Tako je RTV Ljubljana povabila na svoje mladinsko-glasbene oddaje 2 solista in dve glasbeni skupim. Violinistka Zora Karas in zabavna glasbena skupina sta že prinesla z uspešnega nastopa na televiziji tudi vrsto zasluženih priznanj. Violinista Slavko Farkaš in Franček
Starc pa sta uspešno nastopila na reviji mladih glasbenikov v Mariboru, prirejeni v počastitev rojstnega dne tovariša Tita.
Kot smo že zapisali, bodo jeseni odprli na šoli tudi učiteljskoteoretični oddelek mariborske srednje glasbene šole. Ta oddelek pomeni novo pridobitev za še poglobljeno glasbeno vzgojo domačega kadra s poudarkom na potrebe podeželja. Absolventi tega oddelka bodo namreč pozneje strokovni učitelji glasbe na naših osemletkah, kjer sicer zavzema glasbeni pouk pomembno mesto v učnih programih, toda pri izvajanju teh programov smo takorekoč na psu, saj v večini osemletk sploh nimajo glasbenega pouka, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnih kadrov. Vsak absolvent tega oddelka bo moral poleg klavirja obvladati še eno glasbilo, v tem pa je tudi jamstvo, da bodo lahko bodoči glasbeni učitelji osemletk tudi na izvenšolskem življenju ugodno vplivali na glasbeno življenje v naših vaseh, z vodenjem glasbenih ansamblov, pevskih zborov itd.
S. K.
Mar je to kolektivna rešitev, čeprav je iznajdljivost?
Gasivske svečanosti
V našem okraju so bile v nedeljo kar tri pomembnejše gasivske svečanosti, ki so jih popestrila s primernimi kulturnimi programi.
V ŠALAMENCIH so ob navzočnosti številnih gasivcev in ostalega prebivalstva odprli nov dom, v katerem bodo imele svoje prostore tudi ostale vaške organizacije.
V DOLENCIH v petrovskošalovski občini pa so v nedeljo popoldne izročili namenu novo motorno brizgalno. Ob tej priložnosti je govoril sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Kolarič, v imenu OGZ pa poveljnik Karel Flisar, ki je podelil najstarejšemu članu društva Štefanu Fuj-
su republiško odlikovanje. Tamkajnšnja mladina in pionirji pa so nato izvedli kulturni program.
Gasivsko društvo ŠALINCI-
KRISTANCI pa je v nedeljo proslavilo 35. obletnico obstoja društva. Proslava je bila pri zadružnem domu. Tam je zbranim spregovoril tudi predsednik OGZ Janez Blagovič.
V kratkem pa bodo imeli otvoritev novega doma tudi v SEBEBORCIH. Kakor smo zvedeli, nameravajo tam svečanost povezati s praznovanjem dneva vstaje. Enako bo-, do združili gasivske proslave tudi v nekaterih drugih krajih.
-js-
. . . in stojijo
V prejšnji številki smo objavili sestavek pod naslovom »Kolesa se vrtijo«. Sestavek obravnava problematiko s področja 'prometa in prometne varnosti. Tokrat pa še nekaj besed o garažah in garažiranju.
Znano je, da je v našem okraju registriranih že 779 osebnih avtomobilov, katerih lastniki v največ primerih stanujejo v občinskih središčih in se v večji meri kot oni na vaseh spoprijemajo s težava-
mi zaradi, pomanjkanja garaž. Po približni oceni ima prostore za shranjevanje avtomobilov le približno dve tretjini lastnikov, od tega nad polovico v raznih zasilnih šupah ali drvarnicah.
Tisti, ki stanujejo v starejših stanovanjskih zgradbah so si sicer poiskali ali naredili kakšen prostor, ali pa se morajo kakor tisti, ki, stanujejo v novih stanovanjskih blokih, sprijazniti: s tem, da imajo garažo tudi po kilometer daleč od stanovanja, ali pa avtomobile zaradi večje varnosti puščajo kar na dvoriščih podjetij, kjer so zaposleni. V Murski Soboti je tudi več primerov, da lastniki puščajo avtomobile pod ploščadmi tik pred vhodom v stanovanjske zgradbe in s tem delajo nepotrebne težave sostanovavcev. Končno pa, nekje morajo imeti vozilo pod streho, če hočejo, da se prehitro ne uniči.
ALI SO PREDVIDENE
GRADNJE GARAŽ?
Zraven novih stanovanjskih zgradb doslej niso gradili še garaž, bodisi zaradi pomanj-
kanja sredstev ali interesentov. Tako so stanovavci prisiljeni, da si kupijo montažne garaže, kakršne izdeluje lesno predelovalno podjetje v Murski Soboti. Vendar pa so te garaže precej drage.
Nekoliko boljše se obeta tistim, ki bodo stanovali v predvidenih stanovanjskih naseljih. Tako imajo na primer na zazidavnem terenu v Murski Soboti, ki je predviden za stanovanjsko izgradnjo, predvideno tudi 'gradnjo skupnih garaž in sicer po šest ali deset skupaj. Podobno predvidevajo tudi v Ljutomeru, kjer gradijo naselje eno in dvostanovanjskih hišic. Vse bolj pa se kaže potreba, da bi tudi v starejših predelih pomurskih mestec postavili skupne garaže, saj zasilne lope, ki jih nekateri postavljajo ob hišah iz odpadkov desk in pločevine samo kazijo okolico naselij.
VAŠČANI ZGRADILI GASIVSKI DOM
Dolina je majhna prijazna vas, ki stoji na obrobnem predalu Goričkega. Kljub temu, da šteje komaj 37 hiš, so vaščani te vasi požrtvovani in skrbijo za napredek in razvoj svoje vasi. Imajo tudi svojo gasivsko društvo, organizacijo SZDL, mladinsko in ostale organizacije. Aktivni člani omenjenih organizacij so se morali dokaj sestajati na prostem ali v hišah privatnikov, kjer so morali večkrat razočarani in zmerjani zapustiti hišo. Takih in podobnih primerov je bilo več, posledica tega pa je bila, da so člani izgubljali voljo do dela in zapuščali organizacije.
Pred lati so se vaščani odločili, da bodo po starem prekmurskem običaju priredili Borovo gostüvanje . S tem so si pridobili prva sredstva na podlagi katerih so se odločili za gradnjo gasivskega doma, Ideja ni ostala samo na papirju. Leta 1960 so se ponovno zbrali: ter še isto leto z mnogo truda nakopali zemljo in nažgali opeko. Poleg fizičnga dela so vaščani prispevali še ostali material, s katerim so razpolagali. Zbrali so tudi les za ostrešje. Nekaj lesa so prispevale tudi sosednje vasi. Prišel je čas gradnje poslopja in to v začetku letošnjega leta Glavni pobudnik je bilo seveda gasivsko društvo. V začetku so sli delo nekako porazdelila, vendar so prekoračili normo celo za 50 odstotkov Minimalna finančna sredstva s katerimi so razpolagali, so komaj zadoščala za najnujnejše potrebe — apno, cement
strešno opeko ipd. Po dosedanji analizi je bilo že vloženih okrog 6000 prostovoljnih delovnih ur in nad 90 vpreg. Razumljivo je, da si traktorskih voženj niso mogli privoščiti. Sedaj so zidarska in tesarska
dela v glavnem končana, ostalih del, katera spadajo pod notranjo ureditev poslopja pa se bodo lotili v prihodnjih mesecih.
Ni pa skoraj verjeti, da se mladinska organizacija kljub povabilu ni odzvala in ni vložila nobenih del. Mladi bi pravzaprav morali gledati na tako stvar z drugačnega stališča, se zavzeti in odigrati prav na tem področju glavno in odločilno vlogo.
Novozgrajeni gasivski dom je ena največjih dosedanjih pridobitev te vasi, kakor tudi ponos vaščanov Doline.
-do-
VIDEMSKI IVERI
Občinske ceste so v videmskem okolišu dokaj slabe, ker se tudi prebivavstvo ni posebno zavzemalo za njih redno vzdrževanje. Komaj četrtina občanov je redno izpolnjevala običajne delovne obveznosti Zato je ObLO G. Radgona na predlog zborov volivcev sprejel odlok o obveznem popravljanju občinskih cest v vremskem okolišu. V odloku so določene obveznosti posameznih kategorij kmečkih gospodarstev.
Ta teden so pri Vidmu ob Ščavnici pričeli urejevati krajevno kanalizacijo, ki je bila že večkrat predmet kritike občanov. Z ureditvijo glavne zbirne kanalizacije bodo končno odstranila tudi ta komunalni problem.
Predzadnjo nedeljo je bilo pri Vidmu ocenjevanje gasivskih društev iz videmskega sektorja. Udeležba nastopajočih je bila zelo dobra. Pri ob-
veznih vajah je zasedlo prvo mesto videmsko gasivsko društvo.
Družbene organizacije in društva pri Vidmu niso imela ustreznega prostora za sestajanje in redno delovanje.
Začasne rešitve so morali iskati v šolskem razredu. Zdaj pa že urejajo v zadružnem domu posebno sobo, ki bo služila temu namenu. Urejeno klubsko sobo bodo predvidoma odprli 22. julija — na dan vstaje slovenskega ljudstva.
Paradižnikova plesen
Na listih in poganjkih so se pojavile blede pege, ki kmalu temno porjavijo.
Pege se prično javljat na robovih listja. Na robu peg je na spodnji strani listja bel puh.
Puh je dobro viden ob vlažnem in toplem vremenu ter v času jutranje rose, dočim se v žgočih sončnih dnevih posuši.
Pege se pri vlažnem vremenu naglo večajo in v kratkem zajame rjavenje celo rastlino in ves nasad, ki diši po plesni.
Če nastopi suho vreme, se širjenje bolezni ustavi, rjave pege pa postanejo suhe in krhke.
Bolezen preide tudi na plodove, ko so še zeleni in ki kažejo v začetku rumenkasta, nato pa porjavela trda mesta. Pri močnem napadu se rjavenje razširi malone po vsej površini plodov. Ko opazimo prve rjave pege na listju, škropimo rastline z barkenim apnom ali Superkuprenoxom ali Ditanom ali Kuprablauom.
Škropimo tako, da škropivo zadene liste in plodove tudi s spodnje strani.
Škropljenje ponovimo na vsakih 8 do 15 dni, kolikokrat se pač pokaže potreba, kar je odvisno od vremena.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
Boj koloradskemu hrošču
Uničujte koloradskega hrošča — nevarnega škodljivca  kjerkoli se pojavi.
Obirajte in uničujte hrošče, ličinke in jajčeca.
Okužene in ogrožene njive škropite s kemičnimi sredstvi.
Za škropljenje uporabljajte: Pantakan ali Pepein ali Dieldrin.
Za istočasno zatiranje krompirjeve plesni dodajte navedenim sredstvom bakreno apno ali Superkuprenox ali Ditan ali Kuprablau.
Kemična sredstva in škropilnice zahtevajte pri kmetijski zadrugi.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
Črna fižolova listna uš
Ni skoraj leta, da se ne bi te vrste uši razmnožile v ogromne množine v Pomurju.
Najhuje so prizadete te-le rastline: fižol, bob in pesa.
Silna razmnožitev uši povzroča, da se listi in poganjki zavijajo, rumenijo in se sušijo ter propadajo cele rastline.
Črne ali zelenočrne uši živijo na spodnji strani listov in na poganjkih.
Prizadete rasti ne poškropimo z nikotinskimi pripravki (Nikotinol), ki so učinkoviti predvsem za zatiranje listnih uši.
V borbi proti črnim fižolovim listnim ušem uporabljamo tudi kemična sredstva: Ekatin ali Metasystox ali Diazi-non.
Vsi ti pripravki so strupeni za ljudi in živali, zato je treba z njimi previdno ravnati.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
Sadjarji!
Ne dopustite, da Vam ameriški kapar še nadalje uničuje sadno drevje.
Združujte se, rešite sadno drevje, ki je še preostalo in očuvajte nasade pred uničenjem po ameriškem kaparju.
Kako? Z gnojenjem in škropljenjem sadnega drevja.
Izvršite tudi poletna škropljenja s kemičnimi sredstvi: tekoči Pantakan ali Diazinon.
Le pravočasno, organizirano in pravilno škropljenje Vam jamči uspeh v boju proti ameriškemu kaparju ter večji in lepši pridelek sadja.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
Pogled na objekte elektrifikacijskega središča pri Vidmu
POMURSKI VESTNIK. 12 JUL. 1962
3
Pri letošnji maturi na soboški gimnaziji so bile domače naloge hkrati z zagovorom te domače naloge osrednja novost. Dalje je za letošnjo maturo značilno intenzivno sodelovanje profesorskega zbora. Dijaki so začeli izbirati naslov že v tretjem razredu gimnazije, tako da so zares imeli dovolj časa za samostojno izbiro in delo.
Sicer pa je po sodbi ravnatelja gimnazije Janka Liške matura najbolj učinkovita oblika za aktivizacijo učenca, saj ga pripravi do čimbolj samostojnega dela. Pri maturi in domači nalogi lahko pokaže dijak svoje nagnjenje in zmožnosti. Profesor nastopa vse manj kot učitelj v klasičnem smislu in vse bolj kot svetovalec.
Vendar bodo morali v prihodnje uvajati seminarski način dela in težiti k temu, da se dijaki navadijo zbirati in uporabljati gradivo. Maturitetna naloga je njihova prva naloga v življenju. Letos so vsi kandidati maturo uspešno opravili. Med 35 kandidati so 4 pisali domačo nalogo odlično, 18 prav dobro, 9 dobro in 4 zadostno. Letos so dijaki predelali mnogo več literature kot prej. Profesorji pa so jih usmerjali k virom in anketiranju. Kandidat Huzjan je, na primer, bil 30 krat v lendavski dežnikarni, enemu samemu delavcu pa je zastavil 75 vprašanj.
Kar zadeva celoten uspeh pri maturi, je bilo 5 odličnih, 10 prav dobrih, 15 dobrih in 5 zadostnih ocen( ! ). Pri domačih nalogah se je večina dijakov odločila za teme s področja družbenih ved, manjši del pa za teme s področja prirodoslovnih ved.
 Zaradi intenzivnega sodelovanja dela profesorskega zbora in tov. Vaneka Šiftarja se je večina dijakov odločila za sociološke teme. To je tudi ena glavnih značilnosti.
Mnogo povedo že naslovi domačih nalog :
—	Razvoj usnjarstva v Prlekiji,	—	Odnos države in cerkve v Jugoslaviji,
— Podnebni pojavi in vlaga v ozračju,	—	Razvoj sadjarstva v Kuštanovcih,
—	Čarovništvo v Prlekiji,	—	Odnosi med socialističnimi državami,
—	Lončarstvo v Filovcih,	—	Napredne sile v Prekmurju med obema vojnama,
—	Socialni položaj delavcev v lendavski	dežnikarni, —	Povojni razvoj prekmurske žene,
—	Čevljarstvo in čevljarski ceh v Turnišču,	— Zdravstvo vasi Odranci v povojnih letih in odnos
—	Pomen gozdarstva v gospodarstvu Prekmurja,	prebivalstva do zdravstva, itd.
—	Elastične deformacije s področja fizike,
—	Geomorfološki razvoj Prekmurja,	V naslednjem objavljamo nekaj odlomkov iz naj-
—	Evgenij Onjegin,	bolje ocenjenih domačih nalog.
Vremenska služba
Že dolgo časa je bilo vreme predmet posebne pozornosti in vedno bolj tudi predmet bodočnosti. V starih časih, ko še ni bilo nobene tehnike, je bil človek močno odvisen od vremena. Zato je želel izslediti
dogajanja, ki bi mu omogočila napovedovanje vremena.
Že v starem Babilonu in Egiptu je bilo znano, da so najboljša napovedovavci vremena veter in oblaki. Ta način napovedovanja je bil mnogo odvisen od napovedovavca samega, vendar pa je včasih iz veščih h rok takega opazovavca vremena nastala napoved, kakršne danes noben meteorološki center ne more doseči.
Z razvojem znanosti in sistematsko izdelavo meteoroloških elementov (temperatura, zračni tlak, vlaga, oblaki, padavine, veter) so prišli do spo-
znanja, da so ti elementi v neki določeni zvezi. Zato so že pred 100 leti začeli s sistematskim opazovanjem vremena.
Danes ima že skoraj vsaka država široko mrežo meteoroloških postaj. Na teh postajah so ob točno odrejenem času meritve im opazovanja vseh meteoroloških elementov. Na važnejših postajah dodajo še poročila o vetrovih, temperaturi in vlagi višinah. Podatke s pomočjo posebnih šifer dostavljajo meteorološkim centrom in od tod preko radia v druge države. V Jugoslaviji imamo prav tako gosto mrežo postaj, ki pošiljajo svoja poročila do republiških centrov. Republiški center za Slovenijo je v Ljubljani. V Beogra-
du obstaja zvezni meteorološki center, ki sprejema poroči la od republiških centrov, ima pa tudi po vsej državi okrog 25 bolje opremljenih postaj. Ta center s pomočjo radia oddaja poročila v sosedne države in jih obenem od njih sprejema.
Ker so vsi našteti meteorološki pojavi zelo povezani med seboj in je za prognozo vremena treba upoštevati vsakega izmed njih, meteorologi danes še niso uspeli popolnoma znanstveno obvladati vremena. Znanstveno napoved bo mogoče izdelati tedaj, ko bomo vse naštete faktorje lahko količinsko ocenil. K temu pa bodo mnogo pripomogli umetni sateliti, ki bodo krožili okoli zemlje ter slikali vremenske procese v atmosferi. Te podatke  bodo prenašali na elektronski -stroj, ki jih bo sproti. Zapisoval in s pomočjo višje matematike izračunaval bodoči razvoj vremena. Tako vremensko napoved, ki je stvar bližnje prihodnosti in je že v stadiju razlikovanj, imenujemo numerično prognozo.
Iz teh kratkih poglavij je razvidno, da meteorologija ni samo stvar znanosti, ampak ima praktičen pomen za vsakega posameznika in družbo. Ker pa je vreme za zdaj še mogočen vladar, ki vlada nad nami, se mu moramo prilagajati in ga spoznavati, da ga bomo v gospodarstvu s pridom izkoristili.
Dijak Štefan Ferenc je napisal skrbno izdelano domačo nalogo »Podnebni pojavi in vlaga v ozračju«. Skrbno izdelana so tudi njegova ročna dela: higrometer, itd. Kandidat ni imel na razpolago slovenske strokovne literature, vendar je naloga tudi jezikovno skrbno izdelana. Za nalogo je dobil dijak oceno odlično.
Stališče Jugoslavije do odnosov med socialističnimi državami
V svoji domači nalogi z naslovom »Odnosi med socialističnimi državami« za katero je dobila oceno odlično, je dijakinja Pavla Rapoša zelo pregledno prikazala osnovne smernice v odnosih med socialističnimi državami. Nalogo je napisala izvrstno s širokim in zanesljivim poznavanjem snovi in z lepo zmožnostjo izluščiti bistveno pa tudi v izvrstnem slogu literaturo in opombe citira pravilno, jezikovnih napak pa v nalogi skoraj ni.
Kot dežela, ki gradi socialistično družbo, privlači Jugoslavija pozornost socialističnih sil, ki so že utrdile svoj položaj in tistih, ki dobivajo čedalje večji pomen v okviru svetovne socialistične skupnosti. Istočasno pa se tudi Jugoslavija zanima za uspehe in izkušnje teh sil. Program ZKJ ugotavlja: »Boj za socializem ni v nobeni deželi izoliran, ločen od razvoja mednarodnega socializma sploh. Izkušnje socialističnih dežel v eni deželi postajajo izkušnje za vse. Uspehi socializma kjerkoli v svetu krepijo socialistične sile v vsaki posamezni deželi in jim olajšujejo pot do lastnih uspehov« (VII. kongres ZKJ, str. 321, 3. odst.). Tako se je Jugoslavija vključila v proces povezovanja vseh socialističnih sil na svetu, ki naj privede do tesnega medsebojnega sodelovanja in do krepitve socialističnega gibanja. Tako kot kapitalistični svet z vsemi faktorji usmerja današnje procese k ohranitvi že zastarelega sistema izkoriščanja, mora socialistični svet s skupnimi napori podpirati borbo zavestnih socialističnih sil v vseh deželah sveta: »Socializem je definitivno nehal biti samo idejni tok, politično gibanje ali družbeni ,eksperiment’.«
Sodobni socializem je postal materialna sila, ekonomski, socialni in kulturni faktor, ki odločilno vpliva na svetovni družbeni razvoj. Že samo s svojim obstojem in nastajanjem učinkuje z najrazličnejšimi sredstvi, z zavestno akcijo ljudi na družbene, ekonomske in politične procese v vseh dežela in neprenehoma spreminja podobo sveta, spreminja kapitalistični svet in samega sebe.« (VII. kongres ZKJ, str. 307). Pomen in vloga socialističnih sil bi bila še mnogo večja, ko bi med njimi obstojalo večje sodelovanje in če se ne bi večkrat kršila socialistična načela. Zavestne socialistične sile bi se morale osvoboditi ozkosrčnosti in pojmovati napredek socializma kot celoto vrste zelo raznolikih družbenih procesov. Zgodovina mednarodnega socialističnega gibanja kaže, da je kršenje načel o enkapravnosti in samostojnosti naprednih socialističnih gibanj pripomoglo k mnogim slabostim in povzročilo veliko škodo razvoju socializma. V Deklaraciji o nalogah SZDLJ, sprejetih na IV. kongresu v Beogradu, je rečeno, da enotnost cilja zahteva medsebojno sodelovanje socialističnih gibanj, ki mora biti osnovana na principu popolne enakopravnosti, kajti vsaka hegemonija nujno vodi do razbijanja enotnosti socialističnih sil in do podrejanja slabših narodov ter gibanj močnejšim. Vsak narod ima pravico, da sam odloča o svoji družbeni ureditvi, zato se Jugoslavija bori za nevmešavanje v notranje stvari katerekoli države in zagovarja enakopravno in vsestransko sodelovanje z vsemi narodi.
Ne glede na stališče neke države ali gibanja ,ki v danem trenutku vrši napredno vlogo, do sodelovanja in enotnosti podpira Jugoslavija prizadevanja za ustvarjenje napredka in miru med narodi. To pa ne pomeni, da se Jugoslavija odreka ideološki borbi in kritiki oportunizma, revizionizma in dogmatizma. Jugoslavija je vedno zavračala in bo tudi v prihodnje odklanjala vse poskuse, da bi ji kdo vsili svoje izkušnje, oblike in način boja kot edino pravilne in socialistične. Ne zametuje pa pomena tujih izkušenj, saj se zaveda, da njene lastne izkušnje na področju obrambe nacionalne neodvisnosti, delavskega samoupravljanja, decentralizacije in vloge države, ter partije v obdobju socialistične graditve lahko v marsičem koristijo ostalim socialističnim gibanjem.
Danes obstoja vrsta delavskih, socialističnih in komunističnih partij, ki se ločijo med seboj po načinu, kako doseči končni cilj. Jugoslavija sodeluje z vsemi organizacijami in gibanji, ki predstavljajo napredne oz. socialistične sile. kar smatra, da podpiranje samo nekaterih gibanj ne bi bilo v skladu z načeli enakopravnosti in bi samo zaviralo sodelovanje mednarodnih socialističnih sil. Način in širina sodelovanja pa zavisita od tega, koliko se skladajo njihova stališča z jugoslovanskimi ter od raznih drugih činiteljev.
Danes je Jugoslavija z neštetimi nitmi povezana s socialističnim gibanjem v svetu. Vsi poskusi nekaterih socialdemokratskih ali komunističnih partij, da bi jo ločili od teh sil in jo osamili so povsem brezuspešni. S tem, da se bori za dosledno uveljavljanje svojih načel, si je socialistična Jugoslavija pridobila ugled in zaupanje socialističnih in vseh naprednih sil v svetu.
Tako doprinaša socialistična Jugoslavija s svojimi pravilnimi odnosi pomemben delež k mednarodnemu socialističnemu gibanju, k vsestranski borbi za zmago socializma v svetu.
osrednja
Dežnikarna Lendava
Dijak Stefan Huzjan je napisal nalogo »Socialni položaj delavcev v lendavski dežnikarni«. Naloga je vsebinsko izviren doprinos k proučevanju osnovnih problemov socialistične družbe na ekonomsko nerazvitem in nacionalno mešanem ozemlju. Dalje je naloga rezultat prizadevnega dela kandidata, anketiranja, obiskov v tovarni, razgovorov in proučevanja tovarniškega arhiva. Ni dvoma, da je delo za to nalogo pomagalo kandidatu oblikovati odnos do osrednjih vprašanj naše družbe. Kandidat je dobil za nalogo oceno odlično.
Leta 1960 je bilo izdelanih 1528.928 kosov dežnikov, v vrednosti 308 milijonov dinarjev. Takrat je bilo zaposlenih 87 delavcev. Povprečna plača je znašala 15.893 din. Leta 1961 je bilo v planu 236.300 kosov dežnikov. Ta plan so dosegli 87 odst. Povprečne plače so bile za celotni kolektiv po mesecih take: januarja 14.995 din. junija 17.289 din, septembra 19.515 din in decembra 19 253 dinarjev. Plače po fazah: sestavljanje ogrodij — urna plača 90 din, najvišja plača je bila na tej fazi od 22 do 27 tisoč din., najnižja pa 18.000 din. Na tej fazi delajo samo moški. Strojne šivilke s 85 din urne plače so dobile največ 23.000 din, najmanjša plača pa je znašala 8.000 din. Napenjalke od 6 do 21.000. Uslužbenci pa so bili plačani od 12 do 42 tisoč din.
Iz tega je razvidno, da so faze bile dokaj slabo plačane razen v fazi kjer so zaposleni moški. Danes je razbremeni-
tev žene s podružabljanjem in mehanizacijo gospodinjstva (skrb za otroke, nakup itn priprava hrane, pranje in likanje perila, čiščenje stanovanja) najbolj aktualno vprašanje in eden najbolj perečih potreb naših državljanov. Zato bo potrebno dvigniti osebne dohodke, pred tem pa še smotrno razporediti delo in izkoristiti stroje ter reševati prej omenjene probleme.
Sindikat bi lahko pomislil na počitniški dom, kjer bi delavci preživeli svoj letni dopust. Od 85 anketiranih je le 22 delavcev oz. delavk preživelo letni dopust izven domačega kraja.
Življenska potreba in materialni interesi so poleg socialistične zavesit gonilna sila. Zato je potrebno misliti poleg tega, do so stroji popravljeni, očiščeni itd., tudi na proučevanje razpoloženja ljudi in ugotavljati, v kakšnih razmerah živijo, kakšno je njihovo strokovno znanje in kvalifikacija. Pomisliti bo potrebno na to, kakšno znanje jim je potrebno posredovati, kako olajšati in zmanjšati njihove telesne napore.
Torej: večja skrb za človeka. Z boljšim nagrajevanjem m večjim zaslužkom bo moč računati tudi na večjo storilnost.
Odnos
Dijakinja Olga Vohar je napisala obsežno nalogo, v kateri obravnava niz problemov. Vsekakor kaže naloga navzlic nekaterim pomanjkljivostim prizadevanje, da bi bila problematika in doseženi razvoj jasno prikazana, pa čeprav so družbeni odnosi in njihova materialna osnova vse preveč v ozadju. Poudariti velja, da je dijakinja pokazala v nalogi pozitiven odnos do literature. Za nalogo je dobila oceno prav dobro.
Če zasledujemo odnose med snaho in taščo, pridemo včasih do čudnih in neprimernih odnosov. Snaha in tašča se dostikrat ne razumeta, kar privede do prepirov, posebno, če snaha ni ustrezala taščinemu okusu. Ker snaha ne popusti, mora poseči vmes mož oz. sin, ki pa se ne bi rad »zameril« ne prvi ,ne drugi. Posebno hudo je takrat, ko ima mati velik vpliv na sina še potem, ko se ta poroči. Ker v takih primerih sin včasih posluša mater ,se čuti žena zapostavljena in manjvredna. Zaradi tega je prišlo med zakoncema večkrat do prepira. Dostikrat sta snaha in tašča druga drugo obrekovali. Tašča je sovražila snaho, snaha pa taščo. Ko pa je katera od njiju to zvedela, je bil zopet ogenj v strehi. Najdemo pa tudi primere, ko se snaha in tašča zelo dobro razumeta. Taki primeri, ko pri hiši ne bi prišlo nikoli do prepira, so redki, saj ljudje pravijo: »Vsak ima svoje križe in težave. Eni ene, drugi druge.«
KMEČKO DEKLE Mnoga dekleta odhajajo v
mesta, bodisi v razne šole, kot delavke v tovarno, na državna posestva, ali pa gredo za gospodinjske pomočnice. Naveličale so se kmečkega življenja. Naveličale so se delati od zore do mraka. Pogrešajo razvedrila — zabave, kina, boljše obleke. Ko sem se včasih pogovarjala z dekleti na vasi, so mi dejale: Kaj bomo doma? Vsak dan samo delaš in mesec tako hitro mine, da niti ne veš. Če bi rada novo obleko ali karkoli, starši vedno tako težko dajo denar. Če pa grem kam v tovarno, pa dobim mesečno plačo in ne bom od nikogar odvisna.
Tako torej. Kmečka dekleta si želijo spremembe, lažjega življenja. Mislijo ,da bo za nje v mestu boljše. Vendar je bila marsikatera že razočarana, ko je prišla v mesto, kajti ni bilo vse tako, kot je mislila. Trdo je bilo treba delati, preden so prišle na vrsto lepe obleke, zabave itd. Marsikatero dekle je izgubilo svoj cilj, ko je prišlo v mesto. Mlade, neizkušene so nasedle laskavim besedam mo-
NA POČITNIC
Rečica, ki teče skozi Cambridge, naše Ledave po velikosti nikakor ne prekaša. Drugače pa se v marsičem razlikuje od nje. Začnimo z majhnimi rečmi, recimo z labodi (s kraljičinimi- labodi), ki jih je — kakor povsod po Angliji — vse polno; začnimo z luksusnimi motornimi čolni, v katerih se bogataši vozijo na sprehode ; da, tudi te čudovto zelene in čudovito gladke trate ob obeh bregovih, in tudi vso očarljivost teh belorumenkasto-sivih collegov ,srednjeveško neudobnih v notranjosti, srednjeveško-arhitek-
tonsko od zunaj, — tudi vse to svojsko in ljubko obilje, ki se razteza precej daleč ob vodi, najbrž ne spada med poglavitne stvari, ki privabljajo množice turistov v to staro univerzitetno mestece. Ampak tisti plitki podolgovati čolni in počasna udobna vožnja skozi to razkošno sceno iz zidin in zelenja, to, to je po vsem videzu največje doživetje, ki ga nekdo lahko odnese od tod! Malodane noč in dan drse ti- »vlačilci« v obe smeri, noč in dan se vozari z njimi študentarija, poležavajoč na oguljenih blazinah, noč in dan isto gibanje od vseh teh negibnih, častljivih zgradb. Nemara kar vso mesto živi samo ob tej, počasni, vijugasti rečici svoje polno življenje kakor Andričev Višegrad od svojega mostu.
Ondan spet eden izmed do-
godkov, ki se ponavlja tod iz leta v leto, ki pa je za prebivalce skoraj že ritualna zadeva, kakor je recimo za angleško gospodinjo nedotakljiva pravica, da pri mizi- naliva čaja v skodelice. Ko sem sedel, kot velik del množice, na svojem koščku trave ob bregu in opazoval, kako se iz trenutka v trenutek bolj polnijo vsi še prazni kotički, — na obeh bregovih, na bližnjem mostu, in, da na vodi sami, v čolnih, ki so se narinili v tolikšnem številu, da res ni bilo nikjer več niti najneznatnejšega sledu za vodo, ko sem torej opazoval te vrle meščane, kako se poskušajo kar se le da udobno vgnezditi, preden se prireditev prične, sem res živo začutil, da Cambridge brez tega manjnega toka ne bi bil Cambridge, kot na primer tudi brez svojih collegev in 7000 študentov ne.
Nič posebnega! Ta prireditev. Študentski pevski zbor je javno nastopil z izbranim programom madrigalov in nekaj angleških ljudskih pesmi. Nič posebnega, res. Toda za ti dve uri, pozno zvečer, že ponoči, so prinesli ljudje s sabo okrepčilo, kakor za celodnevni izlet! Svoj neizbežni čaj, svoje sendviče z dvema rezinama paradižnika in listom zelene solate, svoje steklenice oranžade ali coca-cole... Kot majhen ljudski praznik.. Zbor sedoč v štirih čolnih pod lampijončki, je prepeval sredi
tega »vodno-suhozemnega« amfiteatra, komaj viden v gneči in polmraku; ljudje so poslušali z ne pretirano pozornostjo, srebali iz skodelice in se po vsem videzu res počutili- kot sem že tolikokrat opazoval -kakor zmeraj, kadar so poležavali po teh tratinah, kakor doma, v svojih dnevnih sobah ob kaminih, kjer z enako sproščenostjo in brez sleherne etikete poležavajo v prisrčni neponarejenosti  po tleh na preprogah ali pa se valjajo po težkih naslanjačih in kavčih.
In tisto, o čemer sem bral
v neki knjigi, ki je govorila o »angleškosti« angleške umetnosti, tisto sem čutil ta večer med prireditvijo: isto angleškost! Angleškost angleške družabnosti. Angleškost, ki zame v nobeni drugi obliki angleškega življenja ni tako očitna. Če sem se zdaj le bežno spomnil na razmere v Nemčiji, me je že oblil topel občutek olajšanja. Zmeraj mi je bilo prijetno in lepo med nemškim ljudstvom, zmeraj sem bil vesel srečanja s tamkajšnjimi ljudmi, a zdaj, te lepe junijske noči, medtem ko je zbor pravkar igrivo poveličeval v nekem madrigalu lubezen do
pesmi in žensk in vina,
prav zdaj, ko je nekdo — resnično v najprimernejšem trenutku! — z glasnim pokom odprl buteljko, da se je prešerno zasmejalo vso občinstvo, zdaj sem se vendarle počutil, kot da sem si na ne vem kako stisko pošteno oddahnil. Če si v Nemčiji sam, se niti ne zavedaš, kako te vsak hip nekdo ali nekaj provocira. Nenehno se čutiš angažiranega, nenehno se ti zdi, da si sredi neke gonje, ki ji ne veš dati imena, ki ne veš za njene vzroke in ki je najbrž tudi nihče ni namerno sprožil. Kot
da si vseskozi suženj, — suženj managerjev, ki brez zakonov vendarle tako zakonito predpisujejo, kako se oblači, kako se vedli, ob vsaki priložnosti, s čim se hrani, suženj mesta in njegovega ubijajočega prometa, suženj podeželja. ki zaradi vse industrializacije in tehnokratizma skoraj nikjer več pravo podeželje ni, suženj časopisja, radija in televizije, vse te vsakdanje duševne hrane, ki se ji ne moreš povsem odpovedati, če hočeš kaj vedeti, kako se svet vrti, pa prav zato nenehno čutiš, kako vpliva nate, suženj javnega mnenja, ki več nikako
POMURSKI VESTNIK, 12 JUL. 1982
4
AH V ANGLIJI
mnenje ni, ampak zmedenost, suženj večnega bahanja z visokim standardom in s še večjo svobodo, kar pa že več nikak zdrav standard ni, še manj kaka svoboda, — suženj, suženj, suženj...! Ta Nemčija, polna nasprotij! Ta Nemčija, ki ji moramo in hočemo, kakor slehernemu ljudstvu na zemlji, želeti vsega dobrega, vsega napredka, pa nas vendarle toliko stvari sili, da zmajujemo z glavo. Kam gre s to svojo iluzijo »svobode« n s to stihnostjo, s to opijumsko mrzlico? Ponaša se s svojo demokracijo in z vsem, kar
ta demokracija po njenem mnenju lahko nudi, pa ne vidi, kako s tem pozablja na družbo, na družbene sile in njihovo vlogo. Tu je zgolj posameznik, ki da je »popolnoma svoboden«, tu je individualist, ki je že zdavnaj pozabil, da je poleg njega še nekaj drugega, družba, pozabil še bolj, da je treba skrbeti tudi za njeno individualnost, za njeno izoblikovanost. Kakor razkropljena čreda, ki beži na tisoč koncev — —.
Da Anglija, potem ko je mimo srečanje z Nemčijo, Anglija — to so prave počitnice! Sicer je res, tudi tod je problemov, v bistvu so podobni
onim v Nemčiji, tudi tu te izziva marsikaj, tudi tu čutiš, kako se tolčejo nasprotja — nedavno so nekega študenta, ki je kandidiral v neki volilni -kampanji im ki je menda edini komunist v tem mestu, neznanci ponoči v postelji do nezavesti pretepli, taki in podobni pripetljaji so le izraz vsega nerešenega, vseh zaplet tov —, da tudi tu v Angliji tista znana vrsta demokracije in »svobode«, toda tu je še tista »anglškost«, ta svojskost, ki je tukajšnje ljudstvo po vsem videzu nikoli ne bo izgubilo —. Kljub vsej tehniki,
vsej televiziji in vsemu nabreklemu »show - businessu« vsakdanjega življenja je tu še nekak povezanost s prirodnostjo, s preprostostjo. Sam tak večer medigralov tega se znanja seveda še ne prinese. Treba je presedeti marsikatero uro ob tej reki, opazovati te ljudi, kako — krog ob krogu ob zidovih collegev — prirejajo svoje piknike, v družbi so, pa se vendar ne dajo utesnjevati, se ne zmenijo za nikogar, in tisti, ki so v čolnih, pravtako ne. Treba je doživeti slučaj —, o kako pogost je na tej vodi! —, ko v presledku desetih minut trije »gondoljarji« štrbunkejo v vodo, se
kljub krohotajočim gledalcem niti najmanj ne zmedejo, ampak zlezejo počasi na suho, se »očedijo« in se z enako brezbrižnostjo odpeljejo dalje. Treba jih je videti, te ljudi, recimo kje med predstavo »Sna kresne noči« na dvorišču nekega College, videti jih je treba pri delu, v cerkvi, v gostilni... Treba jih je videti doma.
V sobah poleg moje stanujejo- štirje študentje. Niso ni kaka izjema v ničemer, taki so tudi tisti v svojih prostranih stanovanjih v collegih (ubogi naši študentje!), taka je ogromna večina Angležev. To skratka ni ljudstvo, ki bi živelo samo zato, da bi delalo, kakor velja baje to za Nemce. To so ljudje, ki delajo, samo, da bil živeli. Ti moji nadvse prijazni sosedje torej vstajajo okrog devetih in najprvo je skodelica čaja na vrsti, skupno s časopisom in s podobnimi uvodnimi takti v nov dan. Potem izgleda, da je treba nekaj storiti, toda kmalu je tudi že čas za kosilo! Torej -kosilo! Po kosilu seveda je potreben majhen odmor. Sledi res nekaj delu podobnega; ob privitem radiju, ob cigaretah in — kajpak spet skodelica čaja! Kako hitro je tu večerja in s tem konec dela za ta dan!
Kakor so ti ljudje čez dan, kolikor se le da, v družbi drug pri drugem, tako je tudi zvečer. Po cele ure sedijo v svojih naslonjačih, se pomenkujejo, srkajo svoj čaj, hrustajo piškote — in se spet pomenkujejo vse tja do polnoči! Povsod ista slika: ljudje v družbi, drug ob drugem, drug za drugega, skrbeč v prvi vrsti, da je družabnost prijetna in polna, vse drugo, — politika, delo, trda stvarnost — vse to im tako važno.
Zares, kakor na počitnicah! Tu v Angliji! Nikake zepetosti! Nobenih trdih ovratnikov! Iskrenost, preprostost in obzirnost do sočloveka na vsak korak! Na videz vse zadržano, vse nedostopno, zaprto vase, toda kakor hitro imaš čarobni ključek, je pot v zlato kamrico- odprta. Kako čudno: nič manj zlatih kamric nisem odkril v Nemčiji, nič manj senčnih strani ni tu v Angliji, tudi ona te izziva, tudi tu si sredi nekake gonje, pa vendar ... Angleži- so pač po svoji angleškosti, v svojem ostrenem čutu za detajl umetniki: malo več mislijo na družbo, malo več mislijo drug na drugega, pa čeprav je to samo krog najožje družine in prijateljev.
DRAGO GRAH — Na počitnicah ; zapiski s poti po Angliji - Prihodnjič: Novost v muzeju voščenih lutk
žene do žene
ških, ki so jih potem, ko so jih spravili v nesrečo, pustili in razočarane so se vračale nazaj na kmetijo ali pa so se s težavami prebijale skozi življenje. Posledica tega je tudi v tem, ker so imele doma strogo vzgojo, a brž ko so prišle v mesto so hotele spoznati vse strani življenja naenkrat.
Vzemimo na primer nekatera dekleta, ki že prvo leto ob prihodu na državno posestvo dobijo otroka. Same so brez kvalifikacije, brez gmotnih sredstev, brez stanovanja in pogosto nedozorele, da bi otrokom lahko nudile toplino dom -in ljubezen. Posebno hudi so taki primeri bili v prejšnjih letih, ko dekleta z nezakonskimi otroki, niso -imela nikjer zaščite. Danes so nezakonski otroci z zakonom zaščiteni. Uživajo pa enake pravice kot zakonski, prav tako pravico do dedovanja
ŽENA DANES
Med NOB je aktivno posegel v družbeno dogajanje tudi del naših kmečkih žena, posebno
na desnem bregu Mure in v ravninskem delu Prekmurja. Osvoboditev in politična enakopravnost ,ki jo je prinesla ženam nova Jugoslavija, je postavila naše žene v popolnoma nov družbeni položaj. Kljub temu, da se z osvoboditvijo materialni pogoji, v katerih živi kmečka žena, v bistvu niso spremenili, je pomenila enakopravnost v političnih zadevah zanjo veliko sprostitev. Žena je postala enakopravna v naši novi zakonodaji, s pridobitvijo volivne pravice in ostalih političnih pravic, pa je začela sodelovati tudi pri reševanju vprašanj, ki so za družbeni napredek velikega pomena. Tudi kmečka žena zlasti mlajša-, je razumela velik pomen teh pravic, ki jih je dala nova socialistična država.
Dokaz za to je, da so se naše žene takoj po osvoboditvi začele posluževati votivne pravice, v velikem številu so se udeleževale sestankov, vključevale so se v odbore in številne organizacije.
novost pri letošnji maturi
„Beroš“ je postal upravljavec
Domača naloga Marije Györek obravnava splet enega najtežjih vprašanj v 1. 1945- 1947 na območju občine Beltinci, ko so bile skoraj vse sile usmerjene na razdelitev semenogojskega posestva. Dobro je obdelano poglavje, kako se je posestvo vključevalo v socializacijo vasi. Ob opisovanju družbenih sprememb v okviru posestva je dijakinja nekoliko prezrla ekonomsko rast te gospodarske organizacije, tudi ni povsem jasna povezanost posestva s KZ in ostalimi gospodarskimi organizacijami v komuni. Za nalogo je dobila dijakinja oceno prav dobro.
»Beroši« so bili v tistem času nekaj drugega, kot ostali prebivavci v vasi. Kmetje so se namreč imeli za več vredne, zato so na »beroše« gledali zviška in zato je razumljivo, da med njimi, ni, bilo prisrčnih odnosov. Zaradi- tega je bil odnos »berošev« do ostalih prebivavcev v vasi hladen, zadržan.
Če se je kdo iz vasi mislil poročiti z »berošem« so starši kmečkemu partnerju navadno branili, češ saj ta nima ničesar. »Beroši« pa so imeli navado reči ,da se kmetje iz njih norčujejo, a so jim vendarle potrebni, ko kmetje iščejo zaslužka na posestvu, kjer delajo oni. Takšen odnos je celo vladal še nekaj časa po osvoboditvi.
Toda kmalu se je ta negativen odnos »berošev« do problemov v vasi, občini odnosno komuni spremenil. Spremenil se je vzporedno s spremembo
odnosov do posestva. Spremenil se je vzporedno s spreminjanjem »berošev« v upravljavce. Bivši »beroš«, sedaj delavec, se je vedno bolj zavedal, da ne more živeti izolirano od problemov v vasi, dati problemi zadevajo tudi njega, da tvori skupno s prebivalci vasi del družbe. Prav tako se je tudi zavedal kmet.
Sodelovanje med delovnim kolektivom in občanom je postajalo, -in še postaja vedno bolj živo in tesnejše.
KG Beltinci- je največja organizacija v Beltincih. Delovni kolektiv KG Beltinci vedno pogosteje pomaga na različne načine reševati probleme v vasi občini odnosno komuni. Pomaga finančno in materialno. Ob dnevu mladosti vsakokrat prispeva za pogostitev mladine, ob novem letu prispeva finančno, kakor tudi materialno pomoč za obdaritev socialno ogroženih otrok v občini. Člani delovnega kolektiva so navzoči ob raznih manifestacijah in proslavah. Člani KG Beltinci so vključeni v razne organe ObLO, tvorijo razne strokovne komisije za kmetijska vprašanja.
N. pr.: lansko leto je delovni kolektiv KG Beltinci uredil nogometno igrišče v Beltincih. KG Beltinci prispeva denarno h graditvi stanovanjskih blokov, kjer stanujejo njegovi delavci.
Vse to nam kaže, da se je bivši »beroš« sedaj delavec.
zelo spremenil. Spremenil se je njegov odnos do družbe dviga se njegova zavest, širi se njegova razgledanost. Postal je sam upravljavec posestva.
Vse to, kar sem prej omenila, je dokaz, da se delavci KG Beltinci zanimajo za probleme v vasi, občini in komuni in jih tudi pomagajo reševati.
VPLIV POSESTVA
NA KMETA
IN MEDSEBOJNO
POVEZOVANJE
Posestvo zelo vpliva na kmeta, posebno s svojimi uspehi Kmet, kil je sam zainteresiran za neko sorto rastlin, ki mu bo čimveč rodila in ko vidi da je določena sorta žita ali drugih rastlin uspela na KG Beltinci, sam poseže po takšnem semenu. Svojo staro, izrojeno seme zamenja z novim bolj primernim in boljšim semenom. Tudi gnojenje z umatnim gnojilom je za kmeta vsakdanja stvar, ker so videli, kakšen uspeh ima to gnojilo na posestvu. Majaje z glavo so gledali prva gnojenja z umetnimi gnojili in menili, če bo kaj pomagalo ali ne. Ker pa je bila isto leto velika suša, umetno gnojilo ni pomagalo. Tedaj so kmetje dejali, da so prav mislili, ko so se menili, da z umetnega gnojenja ne bo nič. Delovni kolektiv pa ni obupal, ampak je nadaljeval z novim načinom gnojenja, ki ga pa naslednja leta ni razočaral, Poplačan je bil ves trud, v začetku v manjši, pozneje pa še v večji meri. Novega načina gnojenja se je oprijel tudi kmet in to v začetku še v manjšem številu. Danes ni kmeta, ki se ne bi posluževal gnojenja z umetnimi gnojili.
S prav takšnim nezaupanjem so gledali, na prve kombajne in menili , da bodo pomendrali vse žito. Ko pa so videli, da ni tako, kot so mislili, ampak prav nasprotno, da je delo hitrejše in pravočasno opravljeno, so se tudi oni poslužili kombajnov.
Ko se je pojavil koloradski hrošč, ga ljudje niso hoteli pobirati. Toda ta se je kmalu tako razmnožil, da ga ni bilo moč uničiti s pobiranjem. KG Beltinci je bilo zopet prvo v vasi, ki ga je začelo zatirat! s kemični mi sredstvi. Kmetje, videč uspeh, so se oprijeli takega načina zatiranja koloradarja.
Kmetje so videli, da je oranje s traktorji boljše in hitreje opravljeno in da je žetev s kombajnom laže in prav talko hitreje opravljena. Spoznali so tudi vrednost mnogih drugih strojev.
Posledica vsega tega je danes, da se kmetje vedno bolj poslužujejo moderne agrotehnične obdelave zemlje.
Naštela sem nekaj primerov, ki nam povedo, da je vpliv gospodarjenja na posestvu na kmeta zelo velik. Ravno tako so usluge delovnega kolektiva KG Beltinci privatnim kmetovalcem vedno večje in pogostejše. KG Beltinci pomaga kmetom z agrotehničnimi ukrepi.
Važno je omeniti, da je vsa povezava posestva s kmeti posredna preko kmetijske zadruge Beltinci.
VSKLAJENOST
INTERESOV KG IN KZ
Kakor KZ talko se tudi KG Beltinci bori za napredek socializma v vas, za druge kmetijske proizvodnje, bori se za odpravo nazadnjaškega mišljenja.
S svojo dobro organizacijo proizvodnje in s svojo mehanizacijo KG Beltinci v veliki meni vpliva na modernizacijo cele vasi.
KG Beltinci pomaga KZ pri organiziranju kooperacije. Delovni kolektiv vsestransko pomaga. On sodeluje s KZ pri uresničevanju socialističnih načel.
KZ še nima dovolj lastnega strokovnega kadra, zato ji pri tem pomaga delovni kolektiv KG Beltinci. Strokovnjaki KG Beltinci svetujejo in pomagajo KZ pri kooperaciji. Pomagajo ji reševati številne. probleme, ki nastajajo pri kmetijski proizvodnji, pomagajo pri izbiri primernega semena, pomagajo s stroji, ki jih KZ nima. Skratka: pomagajo strokovno in materialno pri obdelavi njiv.
Čeprav je sodelovanje med KG Beltinci in KZ dokaj razgibano, je zaželjeno, da se ti odnosi še bolj poživijo.
ODNOS	PREBIVAVSTVA
DO ZDRAVLJENJA
Naloga Marije Zadravec z naslovom »Zdravstvo vasi Odranci v povojnih letih« zasluži vso pozornost, ker nam prikaže najvidnejši uspeh, ki je bil dosežen v našem povojnem razdobju. Znano je, da so bili Odranci zelo trd oreh ali vendar so krenili naprej to tako krepko, da ni več poti nazaj. Za svojo domačo nalogo je dobila dijakinja oceno prav dobro.
V prejšnjih časih ljudje niso šli k zdravniku zaradi siromaštva. Mnogi so trpeli doma brez zdravniške pomoči, drugi so šli v bolnišnico šele takrat, ko je bilo že prepozno. Odkar je uvedeno kmečko zavarovanje, kateremu so se v začetku nekateri kmetje upirali, potem pa so se vendar dali zavarovati, se je stanje izboljšalo in iščejo tudi v manj važnih primerih zdravniško pomoč.
Nosečnice so morale prej delati do zadnjega. Nekateri možje niso imeli razumevanja za stanje svoje žene v času nosečnosti in jim niso lajšali njihovih bremen. Po porodu je ostala v postelji dva, tri dni, potem pa je že opravljala hišna dela, kar je bilo nevarno zlasti v zimskem času. Rodile so raje doma kakor v bolnišnici, kamor so se zatekale samo v primeru ,če porod ni potekal v redu.
Od kar so ustanovljene posvetovavnice za žene, se je stanje nekoliko izboljšalo, vendar jih kmečke žene ne obiskujejo redno.
Ljudje so imeli tudi nehuman odnos do tuberkuloznih bolnikov, ki so se brezplačno zdravili v zdraviliščih. Rekli so, naj si bolniki zdravljenje plačajo sami. Sami niso bili prizadeti in niso mislili na posledice.
Cepljenja se udeležujejo le, če je brezplačno ali zelo poceni. Majhne otroke so nosili na cepljenje, večjih pa niso pustili. Letošnjega cepljenja se je udeležilo zelo malo ljudi. Nekaj iz nezaupanje do cepljenja sploh, nekaj pa zaradi tega, ker je bilo treba plačati za posamezno cepljenje 400 dinarjev
Družinam z več otroki je bil to res precejšen izdatek, mnogi bi pa z lahkoto plačali, pa cepljenja niso jemali dovolj resno.
Velik odpor je bil tudi proti zdravljenju trahoma. Bolezen se namreč mnogim ni zdela huda in nevarna, ker vsaj v začetku ni povzročala hudih bolečin ali drugih motenj. Tudi zelo počasi napreduje, da bolnik ne čuti spremembe na slabše. Vendar se miselnost ljudi tudi v tem oziru obrača na bolje in bolj in bolj skrbijo za svoje oči.
ZDRAVSTVENA SLUŽBA V ODRANCIH
V vasi deluje prolitrahomska postaja, kjer so pregledi oči. Kot sem že omenila so hodile trahomske sestre zdravit po domovih, kajti ljudje niso imeli toliko čuta odgovornosti za samega sebe .
Vsaka štiri leta je fluorografiranje. Ker je obvezno, se ga ljudje udeležujejo. Fluorografiranje je velikega pomena, saj z njim odkrijejo nove bolnike, in jih lahko tako od začetka zdravijo.
Boljše nadzorstvo imajo tudi porodnice. Babica jih redno obiskuje tudi potem, ko je otrok star nekaj mesecev. S svojimi nasveti pomagajo pri prehrani in oskrbovanju otroka. Vsak mesec nosijo matere otroke na tehtanje, da vidijo ,koliko je njihov otrok napredoval, in se posvetujejo glede otrokovega morebitnega slabega stanja.
V vasi je tudi postaja RK. Če se komu kaj zgodi, mu lahko hitro nudijo prvo pomoč. Organizacija RK organizira tudi razna zdravstvena predavanja.
Zdravstvena služba bi se še bolj okrepila, če bi bilo dovolj kadrov. Ker so Odranci zelo veliki, bi bilo potrebno, da bi bil v vasi vsaj en zdravnik.
ZAKLJUČEK
Ker so se izboljšale socialne razmere in se je dvignila materialna in kulturna raven vasi, so se zboljšale tudi zdravstvene razmere. I.judje pogosteje iščejo zdravniško pomoč, življenska doba se daljša, bolnikom je posvečena večja skrb kot prej. Naloga organizacij SZDL in RK je, da skrbita za zdravstveno stanje v vasi in da nenehno krepita med ljudstvom zavest odgovornosti za zdravje.
Prvi izdelki in vrste posode
Dijak Jože Gyorek je napisal nalogo z gornjim naslovom. Naloga je napisana spretno, tekoče in je dobro komponirana (izvrstni so podnaslovi). Odlika so tudi strokovni izrazi za predmete. Tudi jezikovno je naloga dokaj spretno napisana. V kolikor bi dijak predelal več strokovne literature, bi svojo domačo nalogo še bolje napisal. Za svcjo nalogo je dijak dobil oceno prav dobro.
Težko je reči, kateri so prvi izdelki. Tov. Jože Baligač je takole odgovoril: »Prvi lončar-
ski izdelek je razna posoda, ki so jo ljudje uporabljali za kuhanje, pitje ali vse tisto, kar imate danes doma iz porcelana in aluminija.« Vsekakor spadajo vrč, »püjtra«, med najstarejše izdelke.
Naši lončarji razlikujejo danes dve vrsti posode: globoko in plitko. Vsa posoda pa je črne barve.
GLOBOKA POSODA
Vrč je črne barve ali kake druge. Prvi vrčki so bili bele barve. Danes pa so večinoma črne barve. Uporabljajo se za prenašanje vode. Ti vrči se -imenujejo tudi domači vrči. Tako zveni »gorički vrči« so tisti, ki se uporabljajo v goricah za prenašanje vina. Tem vrčem polovico grla prekriva pokrov.
»Pojevka« se uporablja za polivanje na vrtu.
»Vrček« je nekoliko manjši od vrča. Navadno je zunaj in znotraj oblit in okrašen. Črni vrčki so le redki. Uporabljamo jih za prenašanje vode in vina.
»Püjtra« je črna ali oblita, ima trebušasto telo z ozkim vratom in v ročaju je luknja, skozi katero se slastno odžejaš. Najstarejše so črne »püj-tre«. V »püjtri« nosimo vodo ali druge pijače na polje, ker ostane voda v püjtri dalj časa hladna. Püjtra je najbolj znan izdelek naših lončarjev,
»Dugi lonček« je ozek in visok. Navadno je znotraj- in zunaj oblit in se uporablja za k sanje mleka.
»Rejpnjek« je lonec, ki se uporablja za kuhanje hrane svinjam. Navadno je rdeče barve.
»Kropinjek« je lonec, v katerem vrejo vodo.
»Kijač« pa je lonec, v katerem so kuhali jedi.
»Komenec« je ozek vrč, ki je narejen iz peščene gline, kateri je primešan »komenec« — vinski kamen. Je rdeče barve in se uporablja za prenašanje vina. Danes jih več ne izdelujejo za trg, ampak samo po naročilu.
Bograč se uporablja v goricah za cvrtje mesa, je oblit in ima velik izrastek, ki služi za prenašanje. Nepredušno je zaprt s »pokrivačem«.
»Moužar« so uporabljali za drobljenje soli. Ta je rdeče
barve in ga danes več ne izdelujejo.
V »solenki« postavljajo na mizo sol.
»Par« je največji lončarski izdelek. Sestavljen je iz petih delov. Uporabljali so ga za pranje perila. »Par« je danes le redkost.
* Velik lonec, v katerem so nekoč klali uši. Vanj so dali perilo z ušmi, polili z vročim lugom, da so tako uši od vročine poginile. Vodo so potem odcedili, da je ostalo le perilo in mrtve uši.
»Motuunica« se uporablja za sesiranje mleka.
»Kukojca« se uporablja pri vrenju mošta.
»Kulač« je posoda, ki se uporablja za prenašanje vina. Danes ga še nosijo pozvačini.
V zadnjih letih izdelujejo naši lončarji razne igračke, pepelnike, skledice, vaze in miniaturne oblike vrčev in »pujter«. Vsa ta posoda je črne barve. Delajo jo po naročilu za »DOM« v Ljubljani.
PLITKA POSODA
Plitka posoda je oblita, le redka je črne barve, precej pa je še pisane barve.
Sklede so različne velikosti. V njih postavljajo na mizo jedli. Iz sklede še danes mnogokje skupno zajemajo jedi. Delajo jih še danes samo po naročilu.
»Sklejca« je nekoliko globja od krožnika. Iz nje ponavadi jedo kislo mleko.
»Tanjer«, je krožnik, ki je plitkejši od »sklejce«. Delajo jih v novejšem času, ker so prej jedli iz skupne sklede. Danes pa jih sploh ne izdelujejo, ker uporabljajo porcelanaste krožnike.
»Laboška« je nizek lonec, v katerem so pogreli hrano ob ognjišču ali na štedilniku. »Laboške« so temne barve in imajo tudi noge. Te se več ne uporabljajo in jih pri nas tudi ne izdelujejo.
»Bidrača« se uporablja za peko »biidra«  - potice.
»Ujda skleda« ima luknjičasto dno in se uporablja za odcejevanje solate in testenin.
»Tejglin« — cvetlične lončke še danes mnogo izdelujejo. Rob majo nazobčan, podstavek pa je gladek.
Poznani so še prekmurski »tepsije« — pekači.
Prispevke naših srednješolcev objavljamo v nadaljevanju na 6. strani
POMURSKI VESTNIK. 12 JUL. 1962
5
KOOPERACIJA
Dijakinja Štefka Žalar je napisala domačo nalogo z naslovom »Povojni razvoj Grab«. V nalogi je skušala na temelju zbranega gradiva dati objektivno sliko razvoja in stanja Grab, ven dar pa ni mogla razviti perspektive socialistične graditve na vasi. Za nalogo je dobila dijakinja oceno prav dobro.
V zadnjih petih letih se je razvilo živahno sodelovanje med kmetom im kmetijsko zadrugo Križevci, oz. Ljutomer. To sodelovanje je vidno v raznih oblikah. Večina kmetov je včlanjenih v KZ in zato lahko izrabljajo določene ugodnosti. Sodelovanje se je najprej razvilo na osnovi zamenjave umetnih gnojil in živega blaga. Leta in ugodne zamenjave v raznih oblikah s KZ so krepila zaupanje preprostih ljudi ki so sklepali vedno nove pogodbe. Sklepajo pogodbe o sodelovanju v rastlinski in živalski proizvodnji. Kooperacija je osnovana zaradi teže po večjem hektarskem donosu. Sodelovanje med zadrugo in zadružniki teče v raznih oblikah.
Večina naših kmetov sklepa pogodbe za pšenico in koruzo in to na ta način, da zadruga nabavi material in opravi dela kot so oranje in brananje. Proizvajavec potem plača KZ ob obračunu, vsa vložena sredstva in 6 odst. delež zadruge na dohodku. Proizvajavec naj vse svoje tržne presežke poljščin kakor tudi živino, proda po dnevnih cenah preko KZ. Nadalje se proizvajavec zaveže, da bo spital določeno število komadov, do določene teže in v določenem času, da bo pitanje vršil po navodilih strokovne službe
KZ, da bo ob prodaji zadrugi povrnil dani predujem z obrestmi vred in da bo živali zavaroval pri DOZ-u. Zadruga da največ 30 odstotnega predujma in to v krmilih in denarnem delu. Danes so v kooperacijo vključeni vsi kmetje razen tistih, ki imajo malo zemlje. Iz tega lahko sklepamo, da vas lepo napreduje in ne zaostaja v razvoju.
V	ČEM JE VAS
NAPREDOVALA?
V povojnih letih lahko v vasi opazimo že omenjene že dosežene uspehe na področju poljedelstva in živinoreje. To je vsekakor velik korak naprej.
V teh letih vas narašča tudi po številu kmečkih domov. Zgrajeni sta bili dve hiši z gospodarskim poslopjem. V začetni gradnji so tri hiše. Graditelji izrabljajo dobljeno posojilo kot pomoč za kritje stroškov.
Kmalu po vojni je bila v 12 hiš napeljana elektrika, le dve hiš sta še neelektrificirani.
V zadnjih letih je med vaščani nastala težnja po kulturnem dvigu, povečalo se je zanimanje za dogodke v svetu, za kmetijske nasvete in lepo glasbo, zato si je 17 vaščanov kupilo radijske sprejemnike. Preprost človek si tako s pomočjo časopisov in radijskih sprejemnikov širi obzorje, miselno napreduje, se odmika nevednosti in preganja temo zaostalosti.
Življenjski standard se je dvignil tudi na Grabah. 28 ljudi si je nabavilo kolesa, 2 pa moped.
Prožnost pri upogibu
Dijak Jože Sraka si je izbral za domačo nalogo temo »Elastične deformacije«. Eksperimentalna obdelava je zahtevala od kandidata dokaj zamudnih merjenj in izračunavanj. V nalogi je sicer nekaj strokovnih spodrsljajev, jezikovno pa je naloga brez večjih spodrsljajev.
Če neko prizmatično palico, ki je na enem koncu vpeta, na drugem koncu obtežimo, se prosti konec povesil. Palica se torej upogne. Če si predstavIjamo, da sestavljajo palico s podolžno osjo vzporedna vlakna, spoznamo, da se palica lahko ukrivi le tako, da se zgornja vlakna podaljšajo, spodnja pa skrajšajo. Podaljške pa lahko povzročijo le natezne napetosti, skrajške pa tlačne napetosti. Zato je nujno, da so vlakna na zgornjih (konveksne) straneh obremenjena na nateg, vlakna na spodnji (konkavni) strani pa na tlak. Te napetosti so največje na zgornji in spodnji strani vpete palice, v sredi pa je plast, ki se niti ne podaljša, niti ne skrajša. Ta plast se imenuje nevtralna vlaknena plast. Pri tem poskusu se pokaže, da je upogib v začetku premo sorazmeren z obremenitvijo, kasneje pa ta sorazmernost preneha, palica se plastično deformira in končno prelomi.
Tudi pri palici, ki jo podpremo ali obesimo na obeh koncih, zasledimo enake lastnosti. Upogib je v začetku premo sorazmeren z obremenitvijo. Če v tem intervalu palico razbremenimo, se povrne v prvotno lego. Pri nadaljnjem obtoževanju pa nastanejo) podobno kot pri tegu in tlaku) trajne deformacije, ali pa se palica zlomi.
PROŽNOST PRI VZVOJU
ALI TORZIJI
Neko žico obesimo navpično in jo zgoraj močno pritrdimo. Na spodnjem koncu žice je pritrjena prečka. Ako ima ta
prečka vrtilni moment M, se žica spodaj zasuče za kot a Pri tem se vsaka tvornica plašča žice zvije, pa tudi enako oddaljeni prerezi žice se drug proti drugemu zasučejo za enake kote. Taka deformacija žice se imenuje vzvon ali torzija.
Poskus nam pokaže, da tudi za prožnost pri vzvoju ali torziji velja neka meja (meja prožnosti). Če v tem intervalu vrtilni moment popusti se žica povrne v prvotno lego. Točka, 
do katere je kot premo sorazmeren
 z vrtilnim momentom M, se tudi tu imenuje meja sorazmernosti. V mejah sorazmernosti je 1 21
α
(1 je dolžina žice, r je pol
mer žice, — je sorazmernost-
ni faktor odvisen od snovi žice). Količina T se imenuje torziijski ali strižni modul.
POMEN ELASTIČNIH
DEFORMACIJ
Pomen elastičnih deformacij, ki sem jih v nalogi opisal, je v tehniki zelo velik. Prožnost ima veliko vlogo predvsem v strojništvu in gradbeništvu, zato jo morajo strojni in gradbeni tehniki in inženirji dobro poznati. V tehniki, posebno strojništvu, vsak material preizkušajo.
V uporabo dajejo le material in izdelke, ki zadoščajo standardom JUS.
Razen v tehniki pa ima prožnost velik pomen tudi v fiziki, saj lahko na primer s pomočjo prožnih vzmeti (vzmetne tehtnice) merimo različno večje ali manjše teže. Še preciznejši instrument pa je torzijska tehtnica, saj z njo lahko merimo izredno majhne sile, ki jih na noben drug način ne moremo določiti.
Selitveni nagon živali
Dijakinja Rozika Toth je za svojo domačo nalogo izbrala iz obsežne literature po lastni zamisli najvažnejše selivce na posameznih geografskih področjih in utemeljila tudi gospodarski pomen teh selitev. Morda je pomanjkljivost naloge v tem, da ni selitev naših jadranskih rib povezala z razvojem prehrambene industrije pri nas.
Zakaj se živali selijo? Kaj jih žene na dolga, naporna pota? S temi vprašanji so se ljudje ukvarjali dolga stoletja Bilo je potrebno mnogo opazovanj in minila so stoletja, preden so dognali, kaj so vzroki selitev in kam vodijo pota nekaterih selivcev, ven-
dar o vsem tem še danes nimajo jasnih pojmov.
Sprva so mislili, da se živali selijo samo zaradi pomanjkanja hrane in zaradi spremembe temperature. Če podrobneje opazujemo, vidimo, da to v celoti ne drži. Najprej poglejmo ptice selivke. Ko se jeseni narava obda s pisanimi barvami, ko je trava pokošena, postajajo naši gozdovi, polja in vrtovi iz dneva v dan bolj pusti. Ne slišiš več prijetnega glasu kukavic, hudournikov in kobilarjev, ker so nas zapustili prej, preden je prišla jesen v deželo. Tako vidimo, da ni samo hrana
vzrok selitvam. Takrat je še bilo mnogo hrane in dovolj topilo, pa jih je vendar nagon prisilil k temu, da so zapustili deželo. Vodne živali, predvsem ribe, se selijo ob drstitvi. Lemingi, saranče, selke, osatniki, in drugi se selijo le, ko se preveč namnože. Ko so na tesnem, postanejo nemirni in se združujejo najprej v majhne skupine, pozneje v večje in nazadnje potuje cela reka majhnih lemingov in celi oblaki osatnika ter kobilic. Ali najdejo bogata pasišča? Le redkokdaj se to zgodi. Največkrat jim ta močan nagon
prinese smrt v valovih morja ali v sivi puščavi.
Pred mrazom in za hrano se živali selijo na jug. Nekatere ptice, kot divje race in gosi, imajo prezimovališče tudi pri nas. Druge, kot ščinkavci in čižki, preževijo zimo v Dalmaciji. Nekatere živali potujejo že bolj na jug v Afriko, Južno Ameriko in južno Azijo. Vodne živali potujejo na drstišča v globoka morja ali v reke, nekatere pa iz rek v morja. Mnoge morske živali potujejo na jug, kjer imajo mladiče, pozneje pa se spet vrnejo na sever. Vse imajo določene poti in področja.
IZREDEN USPEH ZA NAS JADRAVNI ŠPORT
Ciril Križnar državni prvak
Letošnje deseto tekmovanje za državno prvenstvo v jadravnem letavstvu, ki je bilo v Vršcu, je po kakovosti preseglo vsa pričakovanja, saj je bila povprečna kakovostna raven doslej najboljša. Tako so tekmovavci izpolnili potrebne pogoje za pridobitev 9 diamantnih in 10 zlatih značk, kar je doslej edinstven dosežek. Na letošnjem tekmovanju so dosegli največji uspeh prav slovenski tekmovavci, saj tvorijo vodilno šestorico; pet jih je zastopalo barve Slovenije, medtem ko je Jože Mrak nastopal za aeroklub Vršac.
Predstavnik soboškega aerokluba je na tekmovanju prekosil samega sebe, se z uspešno prestanim izpitom v zadnji disciplini pomaknil s petega na prvo mesto in tako zasluženo osvojil naslov državnega prvaka v skupni razvrstitvi tekmovavcev.
Ciril Križnar je na tekmovanju zbral skupno 5.612 točk od 6.000 možnih, drugouvrščeni Milan Dolinar (Ljubljana) je naštel 5.597 točk, naslednja mesta pa so zasedli: Srečko Pukl (Celje) 5.444. Jože Mrak (Vršac) 5404, Franc Mirnik (Ljubljana) 5.363, Franc Januš (Celje) 5 251 točk.
Prva petorica tekmovavcev si je tako pridobila pravico do nastopa na tekmovanju za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Argentini. Udeležba na svetovnem srečanju jadravcev pomeni za našega predstavnika Križnara vsekakor veliko priznanje, vendar pa ne samo njemu, marveč tudi soboškemu aeroklubu in pomurskemu jadravnemu športu sploh. Priznanje, ki smo ga resnično lahko prav vsi veseli!
Križnar se bo tako že letos
udeležil priprav jugoslovanske državne reprezentance za uspešen start za svetovno prven-
stvo. Najboljši jugoslovanski jadravci se bodo predvidoma pripravljali v Vršcu.
Z uspešnih letov se je Križnar vrnil v ponedeljek ob petih popoldne. Iz Vršca je odletel ob 6.30 uri. O svojih vtisih s tega tekmovanja nam je povedal naslednje:
Letos je v Vršcu vsekakor triumfiral slovenski jadravni šport. Slovenska ekipa je štela 8 tekmovalcev, od katerih so se kar štirje uvrstili v vodilno petorico. Bili smo kot eden — v tem pa je tudi glavna skrivnost našega kolektivnega uspeha. Ta uspeh pa me še posebno prijetno vzradošča.«
In o svojem osebnem uspehu:
»V zadnji disciplini tekmovanja — preletu trikotnika Vršac — Ečka — Omoljica — Vršac (200 km!) sem resnično potegnil«. Bile so izredno neugodne vremenske razmere z dežjem, kar mi je uspelo izkoristiti. Zato je tudi od 27 tekmovavcev samo petnajst prispelo na cilj, drugi so morali med poletom pristati. Favoriti so bili drugi tekmovavci mene namreč niso zanesljivo prištevali med nje. Polet v takih razmerah pa je prav ustrezal mojemu stilu in seveda tudi — tveganju. To je bila disciplina z velikim rizikom. Vse ali pa nič!, sem si dejal, ko sem premagoval kljubujoče zračne gmote. Sodim, da tokrat ni toliko odločalo znanje — tega so imeli več ali manj prav vsi tekmovavci —
veliko bolj psihična kondicija in seveda tudi športna sreča Zmagal sem predvsem zato, ker sem bil psihično pripravljen, da premagam tudi največje ovire na poti do svojega uspeha. In kot vidite, se mi je to tudi posrečilo!«
Na koncu prijetnega razgovora je letošnji državni prvak Križnar izrekel posebno zahvalo aeroklubu v Postojni, ker mu je posodil jadravno letalo za njegov izredno uspešen podvig. Taka solidarnost. kot so jo do našega predstavnika pokazali postojnski kolegi, je resnično vredna vsega priznanja, saj že daleč presega okvire rednega medklubskega sodelovanja.
Novemu državnemu prvaku pa tudi naše iskrene čestitke!
Slavko Klinar
Kegljaški turnir v Lendavi
V počastitev Dneva borca je KK Nafta iz Lendave priredil kegljaški turnir pod pokroviteljstvom ObO ZB Lendava. Organizacija turnirja je bila zelo dobra, prav tako pa tudi udeležba, saj so sodelovali kegljaški klubi iz Varaždina, Čakovca, Ljutomera in Lendave. Ob zaključku turnirja je predstavnik pokrovitelja podelil zmagovavcu pokal v trajno last, drugemu in tretjemu moštvu pa pismena priznanja.
Tehnični rezultati: Sloboda (Varaždin) 802, Tekstilac (Čakovec) 727, Nafta (Lendava) 714, sledijo še Partizan Čakovec, Partizan Ljutomer, Stoličar (Varaždin) in Zanatlija (Čakovec).
Presenetila je ekipa Slobode iz Varaždina, ki ni veljala za favorita, razočaral pa je KK Partizan iz Ljutomera, od katerega smo pričakovali boljše rezultate.
Tekmovanje je spremljalo veliko število gledavcev, ki so lepe in borbene partije tekmovavcev nagrajevali z vzkliki in ploskanjem.
sv
Obetajoče novosti v pomurskem nogometu
Na relaciji: množičnost-kakovost
Sklepi skupščine Nogometne zveze Slovenije so zelo ugodno odjeknili tudi v naši športni javnosti; neposredno sicer niso prizadeli nobenega kluba v Pomurju, vendar pa Nogometni klub Sobota že zapuščajo nekateri igravci, ki so prišli vanj iz drugih krajev. To pomeni, da bo naš edini predstavnik v SC L in tudi drugi močnejši nogometni klubi vezani odslej izključno na domači kader tekmovavcev, zato bodo morali vzgoji mladega naraščaja, iz katerega bodo v prihodnosti črpali nove igravce za prva moštva, posvečati mnogo večjo pozornost kot doslej. To je tudi edina alternativa za bodoči napredek pomurskega nogometa.
Na jesen bo prišlo tudi v tekmovavnem sistemu do določenih sprememb, katerih glavni smoter je: doseči ustrezno kakovost na temeljih še večje množičnosti v tem priljubljenem športu.
Že v kratkem bo ustanovljena mariborsko-celjska-soboška tekmovavna liga. Potreben je samo še definitiven pristanek celjske podzveze sicer pa bo zanesljivo prišlo do ustanovitve mariborsko-soboške lige. V tej konkurenci bodo zastopali barve Pomurja trije klubi: Nafta iz Lendave, Radgona in Grafičar iz Sobote.
V okviru soboške podzveze bo odslej enotna kakovostna tekmovavna liga, v kateri bodo predvidoma sodelovala moštva 10 klubov: Beltincev, Planike iz Turnišča, Brazde iz Dobrovnika, Šalovcev, Gradbenika iz Lendave, Bakovcev, Bogojine, Puconcev in Veržeja. O seznamu udeležencev bo dokončno odločil izvršni odbor strokovnega odbora za nogomet, vendar pa sta za sodelovanje v tej ligi bistvena dva pogoja: da je klub gmotno sposoben sodelovati v tem tekmovavnem razredu in da bo dal tudi ustrezno jamstvo za redno tekmovanje v vsej sezoni.
Predvidena je tudi ustanovitev mladinske nogometne lige, v kateri bodo morali z ustreznimi moštvi obvezno sodelovati vsi klubi, ki tekmujejo v višjih razredih (SCL, mariborsko-celjska-soboška liga). To ligo bodo ustanovili predvsem zato ,da bi učinkoviteje spodbudili prizadete klube k vzgo-
ji mladega naraščaja za njihove bodoče potrebe.
Posebnost bo že v jeseni tudi tekmovanje v množičnem razredu, kjer bo glavni poudarek na množičnosti. Tako bodo lahko igravci nastopali v copatah in bodo tudi tekmovavni predpisi mnogo blažji od običajnih. Ustanovitev te množične lige naj bi omogočila sodelovanje vsakemu vaškemu aktivu, saj bo tudi sicer povsem prilagojeno razmeram in finančnim možnostim posameznih sodelujočih aktivov Moštva bodo tekmovala v treh skupinah (Lendava, M. Sobota in Cankova; odprto ostane vprašanje ljutomerskega okoliša, kjer bo tudi možno tekmovati v posebni skupini, če bo seveda dovolj prijav). Po-
doben sistem tekmovanja v skupinah bodo uveljavili tudi v pionirski konkurenci, predvsem zato, da bi tekmovanje izdatno pocenili in ga približali še večjemu številu pionirskih moštev na podeželju.
-sk
TABORNIŠKI VODNIŠKI TEČAJ V BUKOVNICI
40 udeležencev
Okrajna zveza tabornikov iz M. Sobote je priredila ob Bukovniškem jezeru enotedenski vodniški tečaj v obliki taborenja; obiskalo ga je nad 40 udeležencev iz posameznih krajev Prekmurja. Največ jih je bilo iz odreda Veseli veter iz M. Sobote in iz čete Beli rudarji iz Lendave. Nadalje so še bili zastopniki taborniških enot iz Črensovec, Bistrice. Dobrovnika. Polane in Kobilja, kjer nameravajo v jeseni ustanoviti taborniške organizacije. Pogrešali pa smo tabornike iz Beltincev.
Tečaj so vodili priznani taborniški in prosvetni delavci iz M. Sobote. Lendave in Črensovcev. Ob zaključku tečaja je 34 tabornikov opravilo izpit za vodnike vodov. Tako so taborniške enote v Pomurju dobile lepo število vodniškega kadra, ki bo v naših krajih
lahko uspešno širil taborniško dejavnost med mladino.
TABORENJE V RADENCIH
V drugi polovici meseca julija bo okrajni odbor za splošno telesno vzgojo »Partizan« Murska Sobota priredil taborenje za svoje pripadnike v Slatini Radenci.
Taborenje bo organizirano v treh izmenah. V prvi izmeni bodo mladinci in člani, ki bodo hkrati opravljali izpite za vodnike v društvih. V ostalih dveh izmenah pa se bodo zvrstili pionirji in pionirke te bodo poslala društva v Radence na letni oddih kot najboljše pripadnike.
REPUBLIŠKO TEKMOVANJE ŽENSKIH EKIP V STRELJANJU Z MALOKALIBRSKO PUŠKO
Dvanajsto mesto za naše tekmovavke
Na Dan borca je bilo v Mariboru drugo republiško tekmovanje ženskih ekip v streljanju z malokalibrsko puško. Sodelovalo je 27 občinskih tekmovavnih ekip. V tekmovavni ekipi strelskega odbora občine M. Sobota so bile naslednje strevke: Marija Gerenčer, Marta Makari, Jolanka Sapač in Marija Mulec. Moštvo je nastopilo brez rezerve, ki je pred odhodom zbolela. Da je moštvo nastopilo kompletno, bi prav gotovo doseglo še ugodnejšo razvrstitev med nastopajočimi ekipami.
Prvo mesto so osvojile tekmovavke Jesenic z 997 krogi, na drugem mestu je Maribor-Center I., na tretjem Maribor-Tezno I itd. Naše tekmovavke so v ekipni razvrstitvi pristale na častnem dvanajstem mestu.
Z doseženim rezultatom naše e-
kipe smo lahko zadovoljni, še zlasti zato. ker so se pred njo uvrstile ekipe Maribora. Jesenic, Ljubljane itd. z večletnimi tradicijami v tem športu. Večina tekmovavk, ki so bile v ekipni razvrstitvi pred našimi predstavnicami, je tudi v republiški reprezentanci. Tako so v ekipi Jesenic nastopile Majda Kralj in Vera Otrin — državne reprezentantke. Se bolj pa smo lahko zadovoljni z razvrstitvijo posameznih tekmovavk iz Pomurja. Marija Gerenčer je zasedla 21. mesto z 237 krogi, Marta Makari pa 22. mesto z enim krogom manj. V konkurenci 135 tekmovavk je tudi to pomemben dosežek, ki dokazuje, da naše strelstvo pridobiva na kakovosti tudi v ženski konkurenci.
Na Dan borca so v Ulici talcev v Mariboru položili vence udeležencev tega tekmovanja. Ta časi je pripadla prav našim predstavnicam. 5. julija dopoldne pa so vse tekmovavne ekipe skupno obiskale kraj. kjer je padel legendarni Pohorski bataljon. Pri spomeniku I. pohorskega bataljona je o herojski borbi te enote NOV govorila edina preživela borka Linka Ksela.
Mariborsko tekmovanje je tudi pokazalo, da bomo morali v naših občinah mnogo več storiti za kakovosten napredek strel. športa - predvsem z rednimi, solidnimi in kakovostnimi treningi članic, članov, mladincev in pionirjev. Skrb za kakovosten napredek strelskega športa mora postati prvenstvena naloga strelskih družin, katerim bomo morali omogočiti tudi ugodnejše delovavne pogoje:
z zagotovitvijo tekmovavnega orožja, municije in drugih strelskih rekvizitov. Takšen razvoj pa je kajpak povezan tudi z večjo materialno in denarno pomočjo v obliki dotacij.
In še nekaj: tekmovanje ni imelo zgolj propagandnega značaja za širjenje tega športa med ženami. marveč je hkrati obujalo tudi spomine na žene-borke. ki so se borile s puško v roki, jurišale na sovražnika in tudi umirale za našo svobodo in lepšo bodočnost. To pa je vsekakor velika prednost tega športnega srečanja.
Ivo Perinić
Kljub deževnemu vremenu je planinsko društvo v Murski Soboti priredilo 4. julija izlet na Plitvička jezera v počastitev Dneva borca. Izletniki so se vrnili z nepopisnimi vtisi, saj so si na poti ogledali vse turistične in druge znamenitosti, razen zgodovinskega muzeja v Trakoščanu. Po prihodu so enodušno izrazili željo, da bi društvo s takim izletniškim delovanjem nadaljevalo. Društvo bo njihovi želji skušalo ugoditi že v bližnji prihodnosti, saj ima v programu še več izletov na planine in v turistične kraje.
Določeni sta jugoslovanski državni reprezentanci v moški in ženski konkurenci za mednarodni kegljaški dvoboj med Jugoslavijo in Madžarsko v Budimpešti. V moško reprezentanco je uvrščen tudi tekmovavec Miro Steržaj iz ljutomerskega TVD Partizan.
POMURSKI VESTNIK. 12 JUL. 1962
6
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 13. julija — Dragan Sobota, 14. julija — Franc Nedelja, 15. julija — Justa Ponedeljek, 16. julija — D. t. JLA Torek, 17. julija — Aleš Sreda. 18. julija — Miroslav Četrtek, 19. julija — Vincenc
ZDRAVSTVENA SLUŽBA
13.	julija — dr. Gruškovnjak
14.	julija — dr. Udovč
15.	julija — dr. Udovč
16.	julija — dr. Sedlaček
17.	julija — dr. Skulj
18.	julija — dr. Gruškovnjak
19.	julija — dr. Udovč
KINO
MURSKA SOBOTA — od 13.	15.
julija francoski film: »Afera Nine B.«; od 14.—17. julija poljski film: »Slovo«; od 18.—19. julija madžarski film: »Pod rangom«.
GORNJA RADGONA — od 14.-15. julija ameriški barvni kinemaskopski film: »Bratje Karamazovi«; od 18.—19. julija ameriški barvni kinemaskopski film: »Zbogom orožje«.
LJUTOMER — 14. in 15. julija ameriški kinemaskopski film: »Mladi levi«, (izredna dolžina); 18. in 19. julija nemški film: »Deklica Rosemarie«.
SLATINA RADENCI — 14. in 15. julija nemški barvni film: »Preprosto dekle«: 19. julija francoski barvni film: »Tabarn« KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od
14.	—15. julija nemški glasbeni film: »Grofica Marica«; 18. julija ameriški kavbojski film: »Velikan I. del«.
BELTINCI — 14. in 15. julija sovjetski film: »Nasredinove spletke«. 
VIDEM OB ŠČAVNICI — 14. in
15.	julija sovjetski film: »Vohun«.
ŠALOVCI — 14. in 15. julija italijanski film: »Zmeraj neznani tatovi«.
PREKLIC! Preklicujem vse besede, ki som jih govorila o tov. Janezu Gombošiju, kot neresnične. Marija Kozar, Murska Sobota.
MALI OGLASI
MOTORNO KOLO NSU prima, 175 ccm, ugodno prodam. Plačljivo lahko tudi na ček. Naslov v upravi lista.	M-620
GOSPODINJO do 50 let starosti, sprejmem. Naslov v upravi lista.	M-621
POSESTVO v izmeri 6 ha, gospodarskim poslopjem in prevžitkarjem, prodam. Naslov v upravi lista.	M-622
INTELIGENTEN, dvajsetletni mladenič, išče dobro opremljeno sobo. Naslov v upravi lista.
M-623
ZENSKO IN FANTOVSKO KOLO ugodno prodam. Rapoša, Štefana Kovača 27/I Murska Sobota.
M-624
MOPED »Kolibri« v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-635
STANOVANJE ODDAM, proti posojilu, eventuelno prodam. Naslov v upravi lista.	M-637
OTROŠKO POSTELJO, novo, na koleščkih, prodam. Mikloš Küzmiča 3, M. Sobota.	M-638
GOZD v Motvarjevcih, prodam. Informacije ustmeno ali pismeno pri Kulčar, Čakovec, Moše Pijade 27.	M-643
OKROGLO MIZO, premera en meter in tri stole iz trdega politiranega češnjevega lesa, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Pomurskega vestnika. Ogled vsak dan po 15. uri.	M-644
Ugodna prodaja
Vse vrste strojev, avtomobile, tovornjake, avtobuse, traktorje, boste z lahkoto in ugodno prodali ali prenesli kot osnovno sredstvo po našem posredovanju »Avalakomerc« Beograd, Mutapova 51, telefoni: 45-730, 42-426 in 46-782. Pri zahtevku po informacijah se vedno sklicujte na šifro 117/s-s.
PREKLIC! Preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih govoril zoper Josipa Nieder in Janeza Benko iz Gorice in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Janez Celec, Gorica št. 40.
Svet Studijske knjižnice v Murski Soboti razpisuje dve delovni mesti:
1 vodja kataloga
pogoj: višji bibliotekar ali bibliotekar s 5—10 let prakse ali vsaj z dokončano fakulteto.
1 računovodje — administratorja
pogoj : srednja ekonomska šola s 5—10 let prakse v računovodstvu.
Plača po pravilniku. Razpis velja do 15 julija. Prošnje pošljite uprav. Študijske knjižnice, Murska Sobota, Grajska 2, p. p. 54.
Komisija za namestitev in odpust delavcev pri gostinskem podjetju Hotel Zvezda v Murski Soboti razpisuje mesto
računovodje
Pogoji: srednješolska izobrazba z 10-letno prakso. Nastop službe po dogovoru. Pismene prošnje je treba poslati upravi podjetja do 20. t. m.
Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru M. Sobota razpisuje na podlagi 7., 26. in 27. člena temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, št. 32/55) za šolsko leto 1962/63 naslednje
štipendije
1 NA PRAVNI FAKULTETI 1 NA MEDICINSKI FAKULTETI oddelek za splošno medicino 4 NA FILOZOFSKI FAKULTETI skupine matematika-fizika 1; ruščina-slovenščina 1; zgodovina-zemljepis 1 in pedagogika 1 6 NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI skupine matematika-fizika 2; slovenščina-ruščina 1; zgodovina-zemljepis 1; tehnični pouk-fizika 1, glasba 1
1	NA VIŠJI PEDAGOŠKI ŠOLI oddelek za defektologijo
2	NA VIŠJI STOMATOLOŠKI ŠOLI 1 NA VIŠJI MEDICINSKI ŠOLI
1	NA SREDNJI GLASBENI ŠOLI teoretsko-pedagoški oddelek
2	NA UČITELJIŠČU
1 NA VZGOJITELJSKI SREDNJI ŠOLI
Interesenti morajo poleg lastnoročno napisane in s 50 din kolkovane prošnje priložiti še naslednje dokumente:
zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju, življenjepis in mnenje mladinske organizacije ali krajevnega odbora SZDL.
Vse priloge morajo biti kolkovane s 30 din državnih kolekov. Prednost pri. dodelitvi štipendije imajo otroci padlih borcev NOV in žrtve fašističnega nasilja, prosilci s področja občine in prosilci višjih letnikov. Prošnje sprejema komisija za štipendije občinskega ljudskega odbora do 1. avgusta.

ZAHVALA
Vsem, ki ste mojega ljubega moža, očeta
Gezo Lipiča
v starosti 32 let spremljali na njegovi zadnji poti, zasuli njegov prerani grob z venci in cvetjem, se najprisrčneje zahvaljujemo. Najlepša hvala zdravnikom dr. Starcu, dr. Kastelcu, posebno pa dr. Lanščaku, ki mu je še v zadnjem trenutku nudil vso pomoč, In vsemu bolniškemu osebju splošne bolnice v M. Soboti.
Hvala govorniku pri odprtem grobu, kolektivu tovarne perila »Mura« , Rudiju Makariju z ženo, ki so nam v najtežjih urah njegove bolezni nudili vso pomoč. Še enkrat vsem naj lepša hvala.
M. Sobota, 8. julija 1962
Žalujoči: žena Irma, sin Branko, hči Irena, oče, mati, sestra z družino, stari oče z družino, tast z ženo in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremljali na zadnji poti našega dragega moža, očeta, brata, svaka, tasta in starega očeta
Andreja Gjergjeka
nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali, lepa hvala. Posebej se zahvaljujemo požrtvovanim sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih lajšali gorje in bili v pomoč, kakor tudi vsem sorodnikom. Prisrčno se zahvaljujemo pevcem za žalostinke, kakor tudi dr. Lukmanu za izkazano pomoč. Iskrena hvala tudi vsem darovavcem vencev in cvetja, posebej še KZ Grad.
Vidonci, Ljubljana, Graz, Maywood, 10. julija 1962
Žalujoči, žena Avguština, sinova dr. ing. Lajči z ženo, Rudi z ženo Magdo in otrokoma Andrejčkom in Jurčkom ter ostalo sorodstvo.
V uk sprejmemo naslednje vajence:
2 mlinarske stroke 1 pekarske stroke
Pogoji: končana osemletka.
Pismene vloge poslati Kombinatu »Pomurka«, obrat Mlinsko podjetje Murska sobota do 31. julija 1962.	0-639
Občinski ljudski odbor Gornja Radgona na podlagi 156. člena uredbe za izvrševanje proračunov in računovodvstvenem poslovanju državnih organov in zavodov razpisuje naslednjo
JAVNO DRAŽBO
Iz družbene lastnine se proda gradbeni material starih stanovanjskih Hiš v Gornji Radgoni. Panonska ul. št. 15 in 16.
Dražba za prodajo omenjenega gradbenega materiala bo 25. julija 1962 s pričetkom ob 8. uri v konferenčni sobi ObLO Gornja Radgona.
Vsi ostali pogoji so interesentom na vpogled v sobi štev. 28/II ObLO Gornja Radgona.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in zeta
IVANA HORVATA
KROJAČA IZ NEMČAVCEV umrl v starosti 57 let
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti darovali vence in nam izrekli pismeno ali ustno sožalje. Posebno, zahvalo izrekamo dr. Štefanu Vučaku im celotnemu zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za požrtvovalno pomoč v njegovih zadnjih urah, kolektivu LPP in Agromerkur za darovane vence, vsem sorodnikom, znancem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, sin z družino, hčerka in stara mama
Občinski ljudski odbor Murska Sobota razpisuje delovno mesto
ravnatelja
v Domu počitka Rakičan s sedežem v Rakičanu
Pogoji: 1. Socialni delavec s končano višjo šolo za socialne delavce in vsaj triletno prakso v zavodu ali v javni upravi;
2. Oseba, ki ima 5 let prakse v vodstvu drugih organizacij ali v upravni službi.
Pravilno kolkovane ponudbe pošljite na Občinski ljudski odbor Murska Sobota najpozneje do 20. julija 1962
ŠOLSKI ODBOR UČITELJIŠČA V M. SOBOTI
dopolnjuje razpis uslužbenskih mest za učno in vzgojno osebje z razpisom naslednjih 2 delovnih mest:
1 mesto profesorja za slovenski jezik
univerza ali VPŠ z diplomo
1 mesto profesorja za matematiko in fiziko
univerza ali VPŠ z diplomo
Razpis traja do zasedbe razpisanih delovnih mest.
Šolski odbor učiteljišča v M. Soboti
RAZPIS
ZA SPREJEM DIJAKOV V TEHNIŠKO SREDNJO ŠOLO — STROJNI ODDELEK V LENDAVI
V šolskem letu 1962/63 bo sprejetih v I. razred Tehniške srednje šole — strojni oddelek (splošne smeri) v Lendavi
do 30 dijakov.
Pogoji za sprejem so:
1.	Uspešno opravljena osemletna osnovna šola;
2.	Z uspehom opravljen sprejemni izpit iz matematike in slovenskega jezika (učna snov osemletke);
3.	Kandidat mora biti telesno in duševno zdrav za študij izbrane stroke.
Prošnji za sprejem, kolkovani s 50 din, morajo kandidati priložiti:
1 Spričevalo o uspešno opravljeni osnovni šoli;
2.	Izpisek iz matične knjige;
3.	Zdravniško spričevalo;
4.	Mnenje zadnje šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata.
Kandidati, ki jih priporoča za vpis ZB ali organi za socialno skrbstvo, priložijo prijavi za vpis tudi potrdilo ali priporočilo navedenih organizacij.
Prijave sprejema ravnateljstvo šole Lendava, Partizanska ulica, do 16. julija 1962. Sprejemni izpiti bodo dne 17. julija ob 8. uri pismeno; 18. julija pa ustno.
RAVNATELJSTVO
ŠOLSKI CENTER ŠOLE TIŠINA razpisuje naslednja
učna mesta:
I. Šola tišina
1.	1 UČITELJA-ICE ZA RAZREDNI POUK
pogoj: učiteljišče — družinsko stanovanje ali opremljena samska soba.
2.	1 UČITELJA-ICE ZA TELESNO VZGOJO v viš. raz. pogoj: VPŠ ali fizikulturna šola, učiteljišče — družinsko stanovanje v bloku, prednost zakonski par ali opremljena samska soba.
3.	STROKOVNEGA UČITELJA ZA LIK. IN TEHNIČNI POUK. Pogoj: VPŠ ali učiteljišče. Družinsko stanovanje ali, opremljena samska soba.
II. ZA ODDELEK V GEDEROVCIH:
1. 2 UČITELJA-ICI ZA RAZREDNI POUK
pogoj: učiteljišče — samske sobe pri privatnikih.
Prijave pošljite do 25. julija na šolski odbor šole Tišina.
Vinogradniki!
Svetujemo vsem vinogradnikom Pomurja, naj DRUGIČ škropijo vinsko trto proti peronospori.
Za škropljenje vinske trte proti peronosponi priporočamo uporabo kemičnih sredstev: Ditan ali Lirotan ali Ortocid, katerim je treba obvezno dodati še Kosan ali Tiovit ali Sumporol, da istočasno zavarujemo vinsko trto pred oidijem.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor, glavni In odgovorni urednik JOŽE VILD - Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7	Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 —
Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 12 JUL. 1962

7
Pomurski
VESTNIK
Slabo vreme tudi v Radencih
Nič preveč razveseljivo vre me je vzrok, da ni v zdravilišču Slatina Radenci nič kaj živahno. Novo zgrajeno kopališče je prazno. V soboto popoldne smo na kopališču zasledili le dva kopalca, ki sta ležala na ležalniku, gledala v oblake ter čakala v upanju, da se bo le prikazalo toplo sonce, da se bosta lahko ohladila v bazenu. Temperatura v bazenu je bila v soboto po-
poldne sicer 28 stopinj, le da je zunanja temperatura bila veliko nižja in nič primerna za kopanje ali sončenje. Prav tako so bile tudi klopi v parkih prazne, kajti ljudje so se največ zadrževali v gostinskih lokalih  ali v domu zdravilišča ali pa v weekendih. Le tu in tam smo srečali kakšnega zdraviliškega gosta, ki se je v spomladanskem plašču sprehajal, ki mu ob takem vremenu ni bil nič odveč.
Pred gostinskim lokali je sedelo le malo ljudi, kajti vsak se je raje zadrževal v notranjosti restavracije ali kavarne. Ko smo že omenili kavarno, moramo tudi o tej spregovoriti nekaj besed. Notranjost kavarne je izredno lepa saj je vse na novo urejeno z novim sodobnim inventarjem Lepo, sodobno in okusno je urejena tudi kuhinja, kakor tudi ostalo. Kot smo zvedeli, je kavama v Radencih ena najlepših v Sloveniji,
Vemo, da je bilo pred štirinajstimi dnevi v nedeljo v Radencih zelo živahno. Toplo sonce je pritegnilo veliko gostov tudi iz drugih krajev. Saj je bilo na parkirnem prostoru
parkiranih okrog 800 avtomobilov, večina z oznako MB Veliko pa jih je bilo tudi iz Murske Sobote in Avstrije. Na kopališču so tega dne prodali čez tri tisoč vstopnic, s katemi so zaslužili čez sto tisoč dinarjev.
Upati je, da se bo vreme v kratkem času ustalilo in bo zopet primemo za kopanje, katerega si želijo zlasti tisti, ki bodo svoj dopust prebili doma.	-ml
Radoslavci
V krajin dokaj aktivno deluje gasivsko društvo. Letos maja so gasivci razvili svoj društveni prapor in s pomočjo vseh društev v vasi in krajevne skupnosti nabavili tudi televizijski sprejemnik. Ko imajo vaščani količkaj časa, se zbirajo ob sprejemniku v zadružni pisarni. Največji obisk so zabeležili v zimskem času. Dramska skupina v okviru društva pa je letos naštudirala štiridejanko Dom in z njo uspešno nastopila na Cvenu in Kogu, v Logarovcih, Bučkovcih, Žerovincih, pri Kostanju in v drugih krajih.
Tak je vrvež pri radenskem olimpijskem bazenu, če je toplo
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
AFERA NINE B. Francoski film režiserja Roberta Siodmaka, ki nas zelo spominja na zahodnonemški film »Dekle Rosemarie«. To pa ne zaradi tega, ker nastopa v vlogi Nine Nadja Tiller, temveč zato, ker nam film skuša s svojimi izraznimi sredstvi prikazati temno stran medalje nemškega »gospodarskega čudeža«. Ozadje vsega so seveda veliki denarni posli, pri katerih se glavni junaki ne sramujejo niti izsiljevanja in drugih podobnih načinov. Da ima v Zahodni Nemčiji še marsikdo slabo vest spričo tega, ker je bil vojni zločinec, je na dlani, marsikdo pa lahko prav spričo takšnih okoliščin ribari v kalnem. Ob vsem tem ima svoje mesto tudi ljubezen in, kajpak, nezvestoba ter naposled zločin. Zločinka je glavna junakinja filma, vendar ne pride na zatožno klop, ker odvetnik uniči kompromitirajoče dokumente na pritisk vojnih zločincev, saj tudi on ni bil bela vrana — med črnimi . . .
Film bo prihodnje dni na sporedu kina »Park« v M. Soboti.
SLOVO - Poljski film režiserja Vojciehe Hasa o mladem študentu Pavlu, plesalki Lidki, Pavlovem rojaku grofu Mirku in njihovih nemirnih poteh pred in med drugo svetovno vojno. Lidka je ambiciozna in se poroči z Mirkom, toda kasneje spozna, da ljubi le Pavla. V bistvu je to zopet film o blodnjah in nemirnem življenju mlade poljske generacije, ki jo poosebljata Pavle in Lidka. Ljubita se in privlačujeta, navzlic temu pa ju marsikaj razdvaja, tako da grozi vsak dan nevarnost novega slovesa. V tem pa je tudi ena izmed draži filma, ki ni prav nič konvencionalen, saj je odraz dileme, v kateri je mlada poljska generacija po drugi svetovni vojni, vsaj tisti del generacije, ki se nikakor ne more prav ustaliti in umiriti.
Film bo v začetku prihodnjega tedna na sporedu kina »Park« v Murski Soboti.
SLABE ŽENE	Francoski
film, v katerem nastopa vrsta zvočnih imen francoske kinematografije: Mylena Demongeot, Pascale Petit, Jacqueline Sassard, Alain Delon in drugi, že sam naslov pove, da ne gre za vsakdanjo zgodbo v našem smislu besede. To je zgodba o Agati, Sabini in Heleni, ki bi se lahko imenovale tudi drugače, prav tako, kot bi se lahko drugače imenoval tudi zapeljivec Julien. Le-ta se namreč poroči z Agato, ne more pa ostati ravnodušen ob čarih Sabine in Helene. Naposled vse tri zvedo druga od druge za lahkožive osvajalske podvige Juliena in razočarane se odločijo za zločin. Stvar se sicer ne konča tako, kot so si jo Agata, Sabina in Helena zamislile, navzlic temu pa se čez nekaj časa znajdejo vse tri na zatožni klopi. . .
GENERAL DELLA ROVERE
Italijanski film znanega režiserja Rosselinija, ki pripoveduje o neobičajno zanimivem primeru spre-
membe značaja. Moralni izprijenec postane na koncu heroj, ki se vzpenja na morišče ves v zanosu patriotizma in gneva do okupatorja. Primer je resničen, pripetil pa se je v Italiji med minulo svetovno vojno. Najprej je nastal o tem primeru roman; sledil pa je tudi film. Vittorio de Sica v naslovni vlogi ponovno potrjuje resnico o svojih igralskih sposobnostih in o širokem registru svojega igralskega potenciala. V tem filmu je de Sica ves v ustvarjalnem ognju, ko hoče (to mu tudi uspe) dati tragikomični lik z doslej nevidnim arsenalom gest in mimike. Rossellini se je v tem filmu spet povrnil svoji temi odpora kot v filmih »Rim, odprto mesto« in »Paisa«. V svojem režijskem konceptu je enostaven, vendar njegova filmska govorica prekipeva resnične tragike situacij in likov.
Film bo 25. in 26. t. m. na sporedu kina v G. Radgoni.
MOŽ V KRATKIH HLAČAH
Italijansko-španski koprodukcijski film režiserja Glauca Pellegrinija, v glavnih vlogah pa nastopajo Edoardo Nevola, Alida Valli, Frančiško Rabal, Eduardo de Filipp in drugi. Za ta film je dobil snemalec Carlo Montuori nagrado za najboljšo fotografijo na mednarodnem filmskem festivalu v Kar-lovyh Varyh pred štirimi leti. Sicer pa je to film o devetletnem fantku, ki je pobegnil iz neke sirotišnice z namenom, da bi poiskal in našel svojo mater. Pri tem spozna v vrsti srečanj svet odraslih, v neki ribiški ožini pa sreča nesrečno dekle, ki jo starši silijo, naj se poroči z bogatim starcem. Fantek pomaga dekletu, da pobegne s svojim izvoljencem, sam pa nadaljuje svojo ahasversko pot po prašnih cestah, hribih in dolinah od Messine do Neaplja in Rima, Milana in Benetk. Režiser je skušal v filmu prikazati s slikami ta notranji razgovor in emocionalne spremembe, ki dozorevajo v fantku, medtem ko se postopoma spoznava s svetom. To mu je tudi uspelo, saj nas film povsem prepriča.
Film bo 28. in 29. t. m. na sporedu kina v Vidmu ob Ščavnici.
BENNY GOODMAN - Ameriški barvni film, v bistvu biografija o Benny Goodmanu, slovitem virtuozu na klarinetu, ki ga smatrajo za najboljšega klarinetista na svetu. Kakor znano, se mudi Benny Goodmna te dni v Sovjetski zvezi. Film nam skuša prikazati, kako se je Benny prebil do vrha ameriškega jazza, da osvoji naposled kot nenadkriljiv interpretator »swinga« naslov »kralj« swinga«. Kot v veliki večini filmov te zvrsti je poudarek na glas-
benem delu filma, kjer sodelujejo poleg Benny Goodmana še Harry James, Gene Kroupa, Ben Polack in drugi. V vlogi Goodmana nastopa Steve Allen, v vlogi Alice Hammond pa Donna Reed. Poleg prej omenjenih mojstrov jazza nastopajo še drugi sloveči ameriški interpretatorji jazza, dixielanda, swinga itd. Za ljubitelje jazza je film kajpak poslastica prve vrste, ostalim pa bo film ugajal, v kolikor so dovzetni za jazz in njegove finese ter improvizacije in ga ne odklanjajo že v načelu.
-bjš-
Prizor iz filma »Mož v kratkih hlačah«
RAZGOVOR Z ANTONOM ZUPANOM, PREDSTAVNIKOM FRUKTUSA V MARIBORU
IZ POTREB PROIZVODNJE IN IZVOZA
Naključje je hotelo, da smo pred dnevi srečali na Razkrižju Antona Zupana iz predstavništva podjetja Fruktusa v Mariboru. To kratko srečanje smo tudi izkoristili za krajši razgovor o bodočih načrtih in perspektivah tega velikega izvozno-uvoznega podjetja, ki se je letos s svojo odkupno dejavnostjo pojavilo kot pomemben činitelj tudi v pomurskem pridelovavnem okolišu. V nevezanem kramljanju smo od tovariša Zupa na izvedeli marsikaj zanimivega.
Najprej ugotovitev, da se podjetje vse bolj uspešno uveljavlja na vsem jugoslovanskem ozemlju kot odkupovavec žlahtnega sadja za izvoz. Svo-
jih podružnic nima le po vsej Sloveniji, marveč tudi v naših južnih republikah. Poslovna usmeritev tega podjetja pa ni le v odkupu in višjem ovrednotenju sadja in gozdnih sadežev za inozemsko tržišče marveč tudi v spodbujanju pridelovanja žlahtnih in kakovostnih sort sadja, ki že in bo v prihodnosti še bolj predstavljalo glavno postavko v proizvodnem prizadevanju tega podjetja in njegovem uveljavljanju na svetovnem trgu Z drugimi besedami povedano: pridelovanje in nadaljnja proizvodnja z izvozom vred je zaobsežena v takem pojmovanju kot nezdružljiva celota. Primer Fruktusa pa že tudi dokazuje, kako lahko proiz-
vodnja odločilno vpliva na prizadevanja v kmetijstvu in na preusmerjanje pridelovavnega procesa.
Po navedbah tovariša Zupana je pomurski pridelovavni okoliš za njegovo podjetje zelo interesantno območje v Sloveniji, predvsem zaradi tega ker se je mnogo bolj kot nekateri drugi okoliši (na pr. celjski ali mariborski) tudi sa-
mo vključilo v to prizadevanje. Omenil je zlasti občinske forume v Ljutomeru, ljutomersko kmetijsko zadrugo »Kmetovalec« in njenega direktorja inž. Šuštarja, ki z veliko naklonjenostjo in razumevanjem moralno in strokovno podpirajo prizadevanja podjetja v tem okolišu. Drugi činiltelj, ki govori za določeno specializacijo v pridelovanju žlahtnega sadja za proizvodne potrebe podjetja, je v tem, da je pomurski sadni okoliš, zlasti še okrog Razkrižja in Štrigove, že sedaj dokaj bogat po sadnem pridelku (pri češnjah na pr. niti mnogo ne zaostaja za goriškim okolišem), za tako usmeritev pa so ugodni tudi drugi pogoji: podnebje kakovost zemlje, delovna sila ki tod ne predstavlja večjega problema itd. Trenutno se ogrevajo za manjše nasade v pridelovalnem sodelovanju s KZ in kmetijskimi kombinati ker menijo, da bi bil v seda-
njih razmerah, ko še nimamo v Pomurju tovrstnih specializiranih obratov, v večjih plantažnih nasadih družbenih posestev precejšen problem z delovno silo v sezoni pospravljanja sadnih plodov, zlasti še zatos ker sovpada s časom pospravljanja drugih pridelkov V zadnjih dveh letih smo v pomurskem pridelovalnem okolišu posvečali največ pozornosti pridelovanju črnega ribeza. V pridelo-
vavnem sodelovanju je ali pa še bo okrog 130 ha zemlje pod to kulturo. Pridelovanje črnega ribeza je najbolj razširjena okoli Razkrižja, Štrigove in Dravskega središča. Letos pa jim je celo pošlo sadik in so jih morali iskati po vsej državi. Tod črni ribez lepo raste in se razvija. Od sadik, ki so jih zasadili v jeseni 1960 in spomladi 1961, so letos odkupili že okrog 100 ton pridelka, pri polni rodnosti pa bodo sedanji nasadi dajali v letu 1965 že od 800 do 1000 ton. Druga zanimiva kultura so jagode. Podjetju se je posrečilo, da je lani uvozilo sadike sorte Senga-Sengana. Prednost te sorte je v tem, da ostane rdeči plod v času zrelosti še naprej trd, s čemer je omogočen transport jagod brez večje škode tudi v zelo oddaljene kraje. Plodovi so tudi dokaj enakomerno debeli. Lani so pridelovavci zasadili manjše parcele s temi jagodami vse od Cankove, Grada, Šalovec in Radenec do Ljutomera, Razkrižja in Štrigove. Letos so enoletne sadike dale že 20 in tudi do 25 plodov. Nasade jagodičevja nameravajo še močno razširiti, da bi dosegli skupno okrog 100 ha. Precej naročnikov za sadike se je že priglasilo, obetajo pa si še večji odziv. Tretja kultura so češnje. Za podjetje so najbolj interesantne belomesnate češnje (hrustavke), ki jih lahko izvažajo v svežem ali predelanem stanju. Na tem področju so se odločili za širšo akcijo. Z divjaki, ki bi jih potem precepili na žlahtne sorte, nameravajo urediti več drevesnic, ki naj bi jim dale dovolj drevesc za okrog ha češnjevih nasadov.
Brž ko bodo uspeli uresničiti te načrte, ki so gospodarsko zelo obetajoči za prebivavstvo pomurskega pridelovavnega okoliša, bodo kajpak morali v podjetju misliti tudi na zgraditev večjega predelovalnega obrata s sodobnimi hladilnimi in drugimi napravami tudi v tem okolišu. Sedaj imajo skladišča ali pulpne postaje na Razkrižju v Ljutomeru (dosedanji obratni prostori Žice) in v Murski Soboti. Ob ustreznem surovinskem zaledju, ki ga v podjetje tudi načrtujejo, bo prav gotovo v enem teh krajev nastal tak predelovavni obrat saj jih bo k temu silila tudi ekonomičnost poslovanja im še zlasti transporta. Znano je, da morajo sedaj voziti ribez v zagrebško hladilnico. Ob planiranih količinah tega sadja v letu 1965 in pozneje pa bi jih transport pridelka prav gotovo veljal veliko denarja, v treh ali štirih letih celo toliko, da bi lahko s temi sredstvi zgradili predelovavni obrat v samem okolišu. Čeprav imajo v podjetju precejšnje težave  pri najemanju investicijskih kreditov, upajo, da bodo v doglednem času lahko uspešno izpeljali tudi to zamisel, saj bodo investicijske natožbe v tem primeru povsem usklajene s potrebami proizvodnje podjetja in še zlasti iz voza.	S. K.
POMEN IN VLOGA ZDRAVE PREBRANE
Kadar govorimo o pomenu vlogi in koristnosti zdrave prehrane, ne smemo prezreti osnovnih sestavin kot so: beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Danes bomo spregovorili nekaj besed o navedenih sestavinah zdrave prehrane.
Beljakovine so rastlinskega in živalskega izvora. Po vrednosti za človeško hrano zavzemajo živalske prvo mesto. Beljakovine slu-
žijo organizmu kot gradivo. So spojine ogljika, kisika, vodika, dušika in žvepla. Razlikujemo polnovredne ali prvovrstne in manj vredne ali drugovrstne beljakovine. Prvovrstne beljakovine so v rumenjaku, mleku, jogortu, sirčku, svinjskem mesu posebno v drobovini, krompirju, kvasu in drugod. Drugovrstne so v fižolu, leči, grahu, koruzi, rži in jajčnem beljaku.
Mednarodni zdravstveni forumi priporočajo, da zaužijemo s hrano dnevno 60 do 80 gr beljakovin. Pri otrocih do 1 leta starosti je priporočljivo, da prejmejo na 1 kg idealne telesne teže 3 do 4 gr, otroci do 12 leta 1,5 do 2 gr, nosečnice in doječe žene pa naj prejmejo dnevno 1,5 gr beljakovin na 1 kg idealne telesne teže. Živalske beljakovine naj bodo zastopane  1/3 do 1/2 od vseh beljakovin, ki jih potrebujemo dnevno. Omeniti moramo pri beljakovinah še to, da so zelo občutljive za visoko vročino, so hitro pokvarljive in v toplih shrambah začno naglo razpadati.
Ogljikovi hidrati so dobili ime po grški besedi hidor, kar pomeni voda. V kemični sestavini razlikujemo tri skupine ogljikovih hidratov. V prvo skupino spadajo enostavni, to sta grozdni in sadni sladkor, ki sta v sadju in medu V drugo skupino štejemo trsni in presni sladkor. Poznamo pa še sladni sladkor, ki nastaja iz škroba pri izdelovanju piva, nadalje še mlečni sladkor, ki se ustvarja v živalskem organizmu in v materinih dojkah. V tretjo skupino
spadajo škrob, meso, celuloza in glikogen. Največ škroba je v krompirju, koruzi, rižu, žitaricah in v kostanjih. Celuloza je sicer neprebavljiva, vpliva pa ugodno na prebavne organe. Za bolna prebavila je celuloza včasih težka in zato jo dietna hrana, prirejena za prebavne organe, odklanja. Glikogen je sladkor, ki je nakopičen v mišicah. Največ ga je v človeških jetrih in tudi v jetrih živalskega izvora.
Ogljikovi hidrati so za človeško telo vir energije, ki jo potrebujemo za gibanje, delo in razne telesne funkcije. Odrasel človek jih potrebuje 300 do 600 gr.
Tretja osnovna sestavina prehrane so maščobe. Telo jih dobro izkoristi le ob navzočnosti ogljikovih hidratov. Pri zgorevanju maščob nastaja energija in toplota. Poznamo živalske in rastlinske maščobe.
Med prve štejemo svinjsko mast, loj, surovo in kuhano maslo, smetano, ribje olje. Med druge pa olja kot so olivno, bučno, repično.
mandeljnovo, orehovo, makovo, sojino itd. Lažje prebavljive maščobe so rastlinska olja, surovo maslo, smetana.
Olja so za prehrano boljša od masti ali loja, ker vsebujejo redilnejše in biološko več vredne elemente, tako na primer nenasičene maščobne kisline, vitamine itd. Te snovi ugodno vplivajo na živce, mozeg, na celjenje ran in opeklin, igrajo važno vlogo pri nastajanju hormonov, ki uravnavajo spolne funkcije in podobno. Pod vplivom zraka in svetlobe se maščobe razkrajajo, postajajo žaltave in žarke. Rade se tudi navzamejo tujega duha, zato ne smejo biti shranjene v prostorih, kjer so razna močno dišeče ali smrdeče snovi.
Maščobe se presnavljajo v tankem črevesju. Maščoba iz mleka pa se prebavi že v želodcu. Odvisna količina zaužitih maščob se nalaga v podkožju, mišičevju in v tolščevini trebušne votline. Zato naj ljudje, ki so nagnjeni k debelosti, uživajo čim manj maščob, oziroma naj hrano belijo z oljem.
KAJ JESTI V VROČIH DNEH?
Večina ljudi v veliki vročini nima apetita. Najbolj nam teknejo presne in hladne jedi. Da pa bo telo dobilo v tem času tudi vse hranilne snovi, je prav, da zjutraj zaužijemo nekaj sadja, opoldne jedi. ki niso bogate na beljakovinah, zvečer pa jedi, ki vsebujejo ogljikove hidrate.
Tako zjutraj zaužijte košček čr-
nega kruha s skuto, pomešano z zelišči in redkvico, malo sadja, mrzel čaj z limoninim sokom, ali kavo v prahu, vmešano v mrzlo mleko. Opoldne pojejte porcijo solate, pomešane z drobnjakom, jajčka ali sir ali meso, sadno solato ali kozarec mleka. Zvečer pa jejte mrzel mlečni riž, košček prepečenca in popijte kozarec hlad. vina.
LOVSKI TABOR V
ORMOŽU
Lovska družina Ormož je minulo nedeljo priredila v ormoškem grajskem parku zanimivo prireditev — lovski tabor. Na tej prireditvi so sc zbrali številni člani lovskih in strelskih družin, ki so potem tekmovali v streljanju na glinaste golobe ter v streljanju z zračno in malokalibrsko puško. Te svojstvene prireditve se je udeležilo precejšnje število okoliških prebivavci.
ROŽICKI VRH
Prosvetno društvo na Rožičkem vrhu je izvedlo pred dnevi, ekskurzijo za ogled hidroelektrarne Ožbalt ob Dravi. Med enodnevnim potovanjem z avtobusom, ki je bilo tudi izletniškega značaja, so si udeleženci ogledali tudi še Velenje in Celje.
Dolge so vrste sodov, napolnjenih s češnjevimi plodovi. Shranjeni bodo čakali zimo
8
POMURSKI VESTNIK, 12 JUL. 1962